Barcolana vabi na tržaško nabrežje P -M "Vi Goriškemu fotoklubu Skupina75 čestital predsednik republike ZKB 0 1908. RaÈliiiujeroo sê. www.z Kb J t Primorski Človekove pravice in kulturna raznolikost Martin Brecelj Nemški predsednik Christian Wulff je v nedeljo na osrednji slovesnosti ob 20. obletnici ponovne združitve Nemčije v Bremnu dejal, da je zdaj »tudi islam del Nemčije«, prav tako kot sta krščanstvo in judovstvo dela Nemčije. Kanclerka Angela Merkel pa je v ponedeljek Wulffa popravila, rekoč, da so muslimani sicer dobrodošli v Nemčiji, a da se morajo »prilagoditi temeljnim nemškim vrednotam«. Wulff in Merklova sta izrazila stališči, ki sta vsako zase povsem razumni, a ki se med seboj vsaj na prvi pogled izključujeta. Predsednik je izpostavil zahtevo po verski in sploh kulturni strpnosti, ki je nosilni steber vsake demokratične ureditve. A to je prikazal na način, kot da bi strpnost zahtevala odpoved sleherni identiteti. Če bi njegove besede nekoliko karikirali, potem naj bi Nemčija bila nekakšna prazna škatla, ki vase lahko sprejme kar koli. Kanclerka pa se s tem očitno ni strinjala. Poudarila je, da Nemčija ima svojo identiteto, ki so jo muslimani in vsi priseljenci dolžni spoštovati ter se ji prilagoditi. Če bi njeno stališče prignali do skrajnosti, potem bi prišli do sklepa, da bi se morali pravzaprav priseljenci odpovedati svoji izvorni identiteti in se asimilirati. Kaj naj drugega pomeni prilagoditev? Tako se je ob robu proslavljanja 20. obletnice ponovne združitve Nemčije izrisala temeljna dilema današnjega multi-kulturnega sveta. Že kot pripadniki slovenske manjšine v Italiji vemo ali vsaj slutimo, da mora biti rešitev nekje vmes, da mora obstajati način, ki omogoča spoštovanje obeh zahtev, bodisi tiste, ki jo je izpostavil Wulff, bodisi one, na katero je opozorila Merklova. In to rešitev lahko povzamemo v tezo, da je sleherna kulturna (verska, narodna, politična, idejna) indentiteta sprejemljiva le pod pogojem, da ni zaprta ali totalitarna, temveč da je odprta, strpna. Obstaja dokaj natančno merilo za ugotavljanje te odprtosti. To so človekove pravice, ki so jih dolžne spoštovati vse kulture, saj pomenijo tako rekoč najmanjši skupni imenovalec človeštva. Na njihov pomen opozarja tudi nagrada za mir, ki jo je včeraj podelil Norveški odbor za Nobelovo nagrado. Odločitev, da jo pokloni kitajskemu borcu za človekove pravice, je posebno posrečena, saj opozarja na potrebo, da se demokratično odpre kultura, ki tačas prevzema vodilno vlogo na vsečloveški ravni. dnevnik SOBOTA, 9. OKTOBRA 2010 Št. 239 (19.946) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € človekove pravice - Norveški odbor za Nobelove nagrade izbral Liuja Xiaoboja Kitajskemu oporečniku Nobelova nagrada za mir ZDA in EU pozvali Kitajsko, naj nagrajenca izpusti - Za Peking je kriminalec rim - Ministrstvo Prva zelena luč za morski uplinjevalnik RIM - Komisija za presojo vpliva na okolje italijanskega okolj-skega ministrstva je prižgala zeleno luč za morski plinski terminal, ki ga sredi Tržaškega zaliva načrtuje nemška energetska družba E.On, istočasno je komisija tudi odobrila načrt za podmorski plinovod med Trstom in Furlanijo, ki je bistvenega pomena za kopenski plinski terminal pri Žavljah. Ta naprava je že pred časom doživela podporo strokovne komisije za presojo okolja pri italijanskem ministrstvu. Včerajšnje stališče komisije je obvezno, ni pa obvezujoče, zato ga lahko ministrstvo upošteva ali tudi ne. Odvisno tudi od pogojev, ki jih je za terminal sredi morda postavila komisija. Tržaški župan Roberto Di-piazza pravi, da ga rimska odločitev ne vznemirja, saj Občina podpira kopenski in ne morskega terminala. Na 6. strani italija - Proti reformi šole in univerze Dijaki na ulicah Menijo, da gre zgolj za krčenje - Manifestacije tudi v Trstu, Gorici in Vidmu RIM, TRST, GORICA, VIDEM - Včeraj je po vsej Italiji potekal protestni dan, ki so ga združenja višješolskih dijakov, univerzitetnih študentov in raziskovalcev ter prekernih šolnikov priredila, da bi tako izrazila nasprotovanje reformi šolstva in univerze oz. vladni politiki na tem področju, ki je po njihovem mnenju usmerjena le v krčenje sredstev, števila osebja ter učnih in laboratorijskih ur, medtem ko dijaki predlagajo reformo »od spodaj« s prenovo didaktike, vlaganjem v grad- njo in obnovo šolskih stavb, zagotovitvijo prakse in novim pojmovanjem dijaškega predstavništva. Poleg dijakov je protestiral tudi sindikat delavcev znanja Flc Cgil, ki je oklical enourno stavko šolnikov. V manifestacijah po vsej Italiji je po oceni organizatorjev sodelovalo okoli tristo tisoč ljudi. Od teh naj bi jih v FJK bilo okoli štiri tisoč na manifestacijah, ki so potekale v Trstu, Gorici in Vidmu ob številni udeležbi tudi slovenskih dijakov. Na 5., 7. in 16. strani OSLO - Norveški odbor za Nobelove nagrade je včeraj sporočil, da bo Nobelovo nagrado za mir letos prejel kitajski oporečnik Liu Xiaobo "za dolg in nenasilen boj za temeljne človekove pravice na Kitajskem". Nagrajenec zdaj prestaja 11-letno zaporno kazen v zaporu. Številne države in mednarodne organizacije po svetu so odločitev pozdravile ter Peking pozvale, naj Nobelovega nagrajenca izpusti. V tem smislu so se oglasili ameriški predsednik Barack Obama in mnogi evropski voditelji. Oblasti v Pekingu pa so disidenta označile za kriminalca. Na 28. strani Govor Inzka na plebiscitni slovesnosti Na 3. strani Tržiški Seaway obhaja prvo obletnico zagona Na 4. strani V tržaški trgovini ukradli več sto očal Na 8. strani Ob sobotah popoldne v Gorici brezplačno parkiranje Na 16. strani Tudi goriški Kras se segreva Na 17. strani Biomasa briška nafta prihodnosti Na 18. strani rim - Vozniški izpit FJK bo prejela vprašalnike za slovenski prevod RIM - Italijansko ministrstvo za infrastrukture in prevoze bo Deželi Furlaniji-Julijski krajini poslalo besedila vprašalnikov za vozniški izpit, da se jih prevede v slovenski jezik, tako kot to že po ustaljeni praksi dela za Pokrajino Bocen in Dolino Aoste glede prevodov v nemški oz. francoski jezik. Tako je minister Altero Mat-teoli zapisal v odgovoru na vprašanje senatorjev Demokratske stranke Tamare Blažina, Carla Pegorerja, Flavia Pertoldija in Marca Filippija. Na 2. strani MAXI ★★★★★★★★★★ Discount pogledi dane - 1I3j.0j0J (gftámrni EEB v, , s Primorskim dnevnikom vsem naročnikom brezplačno na dom jHTj* 2 Četrtek, 7. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / VOZNIŠKI IZPIT - Minister za prevoze Matteoli odgovoril senatorjem DS Ministrstvo bo Deželi FJK poslalo vprašalnike za prevod v slovenščino Tako se že dogaja za Pokrajino Bocen in Dolino Aoste - Prevajanje v jezike tujih priseljencev prevelik strošek RIM - Italijansko ministrstvo za infrastrukture in prevoze bo Deželi Furla-niji-Julijski krajini poslalo besedila novih vprašalnikov za vozniški izpit, da se jih prevede v slovenski jezik. To je minister Altero Matteoli zapisal v odgovoru na vprašanje senatorjev Demokratske stranke Tamare Blažina, Carla Pegorerja, Flavia Pertoldija in Marca Filippija. Tako je vprašanje odsotnosti slovenskega prevoda vprašalnikov v okrožnici prometnega ministrstva uradom za motorizacijo (slednja je upoštevala le nemški in francoski prevod za narodni skupnosti na Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste), dobilo svoj razplet. Na odsotnost slovenskega prevoda je julija letos opozoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, v začetku avgusta pa so Blažinova (slednja je stopila tudi do tržaškega prefekta Alessandra Giacchettija), Pegorer, Pertoldi in Filip-pi naslovili na ministra Matteolija vprašanje, v katerem so opozorili, da okrožnica krši temeljne pravice pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki jo ščiti tudi državni zakon št. 38 iz leta 2001, obenem ustvarja razlike v obravnavanju zgodovinskih manjšin v nasprotju s šestim členom italijanske ustave. Senatorji DS so v svojem vprašanju Matteolija opozorili tudi, da okrožnica ne predvideva več prevoda vprašalnikov v vrsto drugih jezikov (angleščino, ruščino, kitajščino, španščino in arabščino), ki je bil do lani predviden z namenom olajšati opravljanje vozniškega izpita tujcem, ki živijo v Italiji in ne obvladajo dobro italijanščine. V odgovoru, ki vsebuje datum 5. oktobra, minister Matteoli sporoča, da bo ministrstvo poslalo Deželi FJK besedila vprašalnikov, da se jih prevede v slovenščino, čeprav, je še zapisal, ni doslej prejelo nobene prošnje za slovenski prevod. Vsekakor Matteoli v svojem odgovoru tudi sam omenja zaščitni zakon, pa tudi, da bodo vprašalnike poslali deželni upravi FJK sledeč ustaljeni praksi, ki je že v rabi za Pokrajino Bo-cen in Dolino Aoste glede prevoda v nemščino oz. francoščino. Manj uspešni so bili predstavniki DS glede izpolnitve druge zahteve, se pravi nudenja prevoda v druge omenjene jezike. Matteoli utemeljuje njihovo črtanje najprej z ekonomskimi razlogi, saj bi po njegovih besedah prevajanje vprašalnikov v druge jezike oz. zvočno prevajanje preko slušalk predstavljalo velik strošek, poleg tega so bili prevodi v angleščino, španščino, kitajščino, arabšči- no in ruščino večkrat netočni. Ministrstvo je tudi večkrat poudarilo, da je temeljno besedilo italijansko in da je prevajanje predstavljalo le pripomoček za boljše razumevanje vprašanj, poleg tega spričo dejstva, da se nekateri jeziki, kot kitajščina, arabščina in španščina, na različnih zemljepisnih območjih različno izgovarjajo, tuj kandidat večkrat ni razumel dobesednega pomena vprašanja. Minister v odgovoru opozarja tudi na to, da so novi vprašalniki zbrani v odprti podatkovni bazi, ki jo je mogoče v katerem koli trenutku spremeniti oz. dopolniti bodisi zaradi sprememb v normativi bodisi z namenom izboljšati sistem ocenjevanja kandidatov. Njihovo prevajanje v druge jezike bi dodatno obremenilo postopek, saj bi se morali obrniti na specializirane in zanesljive agencije, ki pa jih ni lahko dobiti, vse to pa bi šlo v škodo zadovoljivega sistema ocenjevanja kandidatov na tako občutljivem področju, kot je prometna varnost, kjer morajo vozniki odlično poznati pravila cestnega zakonika, je zapisal minister. Minister Altero Matteoli je pozitivno odgovoril na vprašanje senatorke Tamare Blažina (na posnetku) in kolegov Pegorerja, Pertoldija in Filippija v zvezi z rabo slovenščine na vprašalnikih za vozniški izpit KROMA slovenija - črna gora Pahor in Djukanovic poudarila dobre odnose med državama LJUBLJANA - Slovenski in črnogorski premier Borut Pahor in Milo Dukanovič sta po včerajšnjih pogovorih v Ljubljani izpostavila odlične gospodarske in politične odnose med državama ter skupno podporo nadaljnji širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan. Pristojna ministra pa sta ob tem podpisala sporazum o socialnem zavarovanju. S tem je Slovenija tovrsten sporazum sklenila z vsemi državami nekdanje Jugoslavije. Najpomembnejši del sporazuma se nanaša na ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ob tem, da državi nimata nobenega odprtega političnega vprašanja, imata tudi odlične gospodarske odnose, na kar kaže tudi dejstvo, da je lani v letu krize njuna trgovinska menjava presegla sto milijonov evrov, enako pa je pričakovati tudi letos, je dejal Pahor. Dukanovič se je nato v okviru enodnevnega obiska srečal še s predsednikom republike Danilom Turkom, s katerim sta tako kot s premierom govorila predvsem o dvostranskih odnosih in širitvi EU in Nata. Duka-novič, ki je predsedniku Turku predstavil poglede na bližnjo določitev statusa Črne gore kot kandidatke za članstvo v EU, pa je izpostavil potrebo po določitvi datuma za začetek pogajanj o članstvu.Pred vrnitvijo v domovino se je črnogorski gost srečal še s predsednikom DZ Pavlom Gantarjem in slovenskimi gospodarstveniki. V Idrijci utonil ribič iz Francije IDRIJA - Včeraj zgodaj popoldan se je v reki Idrijci med ribolovom utopil francoski državljan. Do nesreče je prišlo ob glavni cesti Idrija - Cerkno v kraju Straža. Po podatkih novogori-ške policije je moški, ki je ribe lovil še s tremi prijatelji, nekaj po 13. uri sredi struge izgubil ravnotežje in padel v naraslo Idrijco. Reka ga je odnesla dalje po strugi. To je opazil eden od njegovih prijateljev, ki je ribe lovil malo višje. S še enim prijateljem mu je poskušal pomagati, vendar sta bila prepozna. Čeprav sta ga oživljala, moškemu ni bilo več pomoči. Na kraj so prišli idrijski policisti in prostovoljni gasilci ter cerkniška reševalna ekipa. Vendar je zdravnik lahko le potrdil smrt zaradi utopitve. Kot so še sporočili z novogoriške policijske uprave, zdravnik pri pregledu pokojnega ribiča ni ugotovil znakov nasilja oz. je tujo krivdo izključil. Šibek potresni sunek v okolici Ilirske Bistrice ILIRSKA BISTRICA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v okolici Ilirske Bistrice v četrtek ob 22.37 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 55 kilometrov južno od Ljubljane, v okolici Ilirske Bistrice. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,5, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla tretje stopnje po evropski lestvici. KRANJ - Včeraj zjutraj V verižnem trčenju na avtocesti umrla ena oseba KRANJ - V prometni nesreči na gorenjski avtocesti v bližini počivališča Vo-klo je včeraj okoli pol šeste ure zjutraj po verižnem trčenju štirih vozil umrl eden od udeležencev nesreče. Policisti so ugotovili, da je 36-letni voznik osebnega avtomobila dohitel pred seboj vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozila 57-letna voznica, in brez zaviranja trčil vanj. Vozilo 57-letne voznice je po trčenju odbilo v obcestni jarek, vozilo 36-letnika pa je obstalo na vozišču. V zaustavljeno vozilo je nato trčil 35-letni voznik osebnega vozila, v slednjega pa je nato trčil 33-letni voznik osebnega vozila. V vozilu 36-letnika sta bila še 30-letna potnica, ki je sedela na zadnjem sedežu, in še ne enoletni otrok. Po trčenju so reševalci v klinični center odpeljali vse udeležene v nesreči razen 33-letnega voznika, ki je pripeljal kot zadnji. 36-letni voznik je okoli osme ure umrl v kliničnem centru. Njegova sopotnica in otrok ter 57-letna voznica so hudo poškodovani, 35-letni voznik pa ima lažje poškodbe. ZAGREB - V 86. letu starosti Umrla nekdanja jugoslovanska premierka Milka Planine ZAGREB - V Zagrebu je v četrtek v 86. letu starosti umrla Milka Planinc, nekdanja predsednica zveznega izvršnega sveta SFRJ, ki je bila več kot deset let tudi na čelu centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške. Milka Planinc je veljala za eno najvplivnejših žensk v nekdanji Jugoslaviji in je bila edina premierka kake socialistične države. Rodila se je leta 1924 v Drnišu na Hrvaškem. S šestimi leti se je s starši preselila v Split, kjer je živela do leta 1947. Med drugo svetovno vojno se je pridružila narodnoosvobodilnemu boju in ob koncu vojne dosegla čin poročnice. Po vojni se je preselila v Zagreb in se kmalu zatem podala v politične vode. Leta 1957 je postala tajnica Narodne skupščine Treš-njevka, med letoma 1961 in 1963 pa je bila sekretarka za kulturo mesta Zagreb. Med letoma 1963 in 1965 je opravljala naloge republiške sekretarke za šolstvo, nato pa je bila med letoma 1965 in 1971 predsednica hrvaškega sabora. Z zatrtjem t.i. hrvaške pomladi se je Milka Planinc zavihtela na čelo centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške (1972-1982), kjer je na predlog Josipa Vrhovca sprejela odločitev o prijetju "pomladnikov", med katerimi so bili Franjo Tudman, Marko Veselica, Dražen Budiša, Ši-me Dodan, Vlado Gotovac, Hrvoje Šošič in drugi. 16. maja 1982 je postala predsednica zveznega izvršnega sveta SFRJ. Kot prva in edina predsednica vlade SFRJ je bila obenem tudi prva premierka kake socialistične države. Maja 1986 jo je nasledil Branko Mikulič. (STA) SLOVENIJA - Pete lokalne volitve od osamosvojitve države Jutri izbirajo nova vodstva občin Za županska mesta v 208 občinah 774 kandidatov in kandidatk - Skoraj 1.700.000 volilnih upravičencev - Največ županskih kandidatov v Ljubljani (13) in Mariboru (12) LJUBLJANA - Volivke in volivci bodo v nedeljo na petih lokalnih volitvah od osamosvojitve države izbirali nova vodstva 208 slovenskih občin. Za županske stolčke tokrat kandidira 774 kandidatov, za mesta v širših in ožjih vodstvih lokalnih skupnosti pa se skupaj potegujeta kar dva odstotka celotnega slovenskega prebivalstva. Tokrat bodo volivke in volivce župane in člane občinskih svetov volili v 208 občinah, saj je ustavno sodišče v Kopru in Trebnjem volitve zadržalo. Drugi krog volitev bo predvidoma 24. oktobra, in sicer v tistih občinah, kjer noben županski kandidat ne bo dobil večine glasov, torej več kot polovico. V Sloveniji danes in jutri vlada volilni molk, ki se je začel v petek ob polnoči bo trajal do konca jutrišnjega glasovanja. Za županska mesta se na tokratnih lokalnih volitvah poteguje skupaj 774 kandidatov, kar je v povprečju 3,7 kandidata na župansko mesto. Zanimanje za županski položaj je tokrat v zgodovini lokalnih volitev najmanjše: ob prvih lokalnih volitvah leta 1994 je denimo za župansko mesto kandidiralo v povprečju 4,3 kandidata, na zadnjih volitvah leta 2006 pa štirje. Glede na število vloženih kandidatur je največje zanimanje za županski stolček v največjih slo- venskih mestih, Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani se bo za štiriletni županski mandat potegovalo 13 kandidatov, v Mariboru pa 12. Pestro izbiro pa bodo volivke in volivci imeli tudi v Novi Gorici in Piranu (devet) ter v občinah Grosuplje, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica in Izola, kjer si županske funkcije želi po osem kandidatov. V 23 slovenskih občinah, kjer se za župansko mesto poteguje po en kandidat, pa ni prave konkurence in glede izida županske tekme ni neznank. Gre za občine Benedikt, Bloke, Brezovica, Gornji Petrovci, Križevci, Kuzma, Loški potok, Makole, Mokronog-Trebelno, Odranci, Podčetrtek, Podlehnik, Polzela, Prebold, Sodražica, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta trojica v Slovenskih goricah, Šentru-pert, Trnovska vas, Velika polana in Veržej. V nasprotju s parlamentarnimi so na lokalnih volitvah strankam močan konkurent neodvisni kandidati. Na tokratnih volitvah se za županski stolček poteguje 216 neodvisnih kandidatov oziroma slabih 28 odstotkov vseh. Gre za kandidate, ki kandidirajo s podpisi volivcev, čeprav so nekateri člani političnih strank ali pa imajo njhovo podporo. Sicer pa so bili neodvisni kandidati na vseh lokalnih volitvah od osamosvojitve države najuspešnejši. Na zadnjih volitvah leta 2006 je bilo denimo izvoljenih 67 neodvisnih kandidatov za župane. Vsa leta se ob rastočem nezaupanju v politične stranke povečuje tudi število neodvisnih list za občinske svete. Na zadnjih volitvah so denimo neodvisni kandidati na volitvah v občinske svete skupaj prejeli več kot 17 odstotkov glasov. Med županskimi kandidati se jih 69 poteguje za položaj v mestnih občinah, 703 pa v ostalih občinah. Med vsemi županskimi kandidati je 93 žensk oziroma 12 odstotkov. Najstarejši županski kandidat ima 73 let, najmlajši pa 19. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2006 je bilo ženskih kandidatk za županska mesta še manj, in sicer 10,5 odstotka. V 210 občinah pa je bilo skupaj izvoljenih le sedem županj. Za več kot 3335 svetniških mest pa se skupaj poteguje 26.188 kandidatov, od tega 4414 za člane mestnih svetov, 21.774 pa za člane občinskih svetov. Najstarejši kandidat za svetniško funkcijo je star 90, najmlajši pa 18 let. Odstotek ženskih kandidatk za občinske svete je višji kot pri županskih volitvah, saj zakonodaja za letošnje volitve predpisuje 30-odstotno kvoto na posamezni listi. Ženskih kandidatk je skupaj 10.078 oziroma 38,5 odstotka. Volitve županov bodo potekale po dvokrožnem večinskem načelu, medtem ko se volitve članov občinskih svetov izvajajo po enokrožnem večinskem ali proporcionalnem načelu. 10. oktobra bodo potekala tudi volitve narodnostnih in romskih skupnosti v občinske svete. Kandidatov je skupaj 56. Obenem bodo potekale tudi volitve v svete četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Za nekaj čez 1100 mest se bo potegovalo 14.409 kandidatk in kandidatov. Volilnih upravičencev, vpisanih v volilne imenike za tokratne lokalne volitve, je sicer 1.692.710. Največ volilnih upravičencev ima slovenska prestolnica, in sicer 221.265, najmanj pa občina Hodoš, kjer bo lahko volilo 291 volivcev. Uspeh na lokalnih volitvah je sicer mogoče različno tolmačiti, saj ga kaže tako delež dobljenih mandatov v občinskih in mestnih svetih kot število županskih mest, pri čemer ni nepomembno, ali so kandidatom stranke zaupanje izrekli v mestnih občinah in večjih urbanih središčih ali v srednje velikih in manjših občinah. Podatki Statističnega urada RS denimo kažejo, da je med strankami leta 2006 največ županov dobila SLS. Osvojila je 49 županskih sedežev, kar je največje število izvoljenih županov ene stranke doslej. Največji delež glasov za svetniška mesta pa je dobila SDS (20 odstotkov). Med skupno 3386 izvoljenimi svetniki je namreč največ svetniških mest, 677, pripadlo SDS. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 9. oktobra 2010 3 CELOVEC - Na slovesnosti ob uradnem začetku slovesnosti ob 90. obletnici plebiscita Inzko Koroško v letu 2020 orisal kot cvetočo deželo v skupni regiji Odmeven govor predstavnika Slovencev v Avstriji - Opozoril je tudi na nerešena vprašanja - Govoril tudi Tondo CELOVEC - Na Koroškem se je včeraj popoldne začelo uradno tridnevno slavje ob 90. obletnici koroškega plebiscita z odmevnim nastopom skupnega govornika slovenske manjšine Valentina Inzka na osrednji deželni proslavi v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu. Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in poklicno visoki diplomat Evropske unije, je v svojem govoru Korošicam in Korošcem predstavil deželo, kakršna bo (naj bi bila) ob 100. obletnici plebiscita leta 2020: cvetoča, z velikanskim človeškim kapitalom v skupni regiji s Slovenijo in Italijo. Osnova za to pa da je dejstvo, da je Koroška dežela dveh narodov, dežela na stičišču treh velikih kultur. Ob takšni podobi dežele v desetih letih pa je predstavnik slovenske manjšine v svojem govoru obenem zelo jasno in nedvoumno izpostavil trnovo pot koroških Slovencev v preteklosti, (še vedno) neizpolnjene obveznosti iz saintger-mainske in avstrijske državne pogodbe ter obljube koroške deželne vlade iz leta 1920 in zahteval ureditev vseh odprtih manjšinskih vprašanj - od dvojezičnih krajevnih tabel do slovenske glasbene šole in enakopravnega pospeševanja na vseh področjih. Inzko je v svojem zelo osebnem govoru, ki ga je imel v nemščini in s katerim je ob koncu požel velik aplavz, uvodoma spregovoril o plebiscitu 10. oktobra leta 1920 in ob tem omenil navedbe zgodovinarja Martina Wutteja, da je 12.000 nemško govorečih koroških volivcev in 10.000 slovensko govorečih volivcev glasovalo za Avstrijo. »Brez glasov koroških Slovencev tako južna Koroška ne bi ostala v Avstriji,« je v dejal Inzko, ki je nato orisal osebno zgodovino nekaterih koroških Slovencev in svoje družine po plebiscitu, vključno s krivicami, ki so se jim pripetile zaradi pokončne slovenske drže. Za položaj in vlogo Koroške v prihodnosti pa je odločilnega pomena, da se osredotoči na svoje prednosti, je dejal Inzko. Prednosti in bodoči potenciali Koroške pa so, da Koroška postane velesila na področju kulture, izkoristi svojo geografsko lego in se usmeri v visoko tehnologijo, gospodarstvo in človeški kapital. Ob tem se je zavzel za akcijo, s katero bi spodbudili vse Korošce, ki so odšli z doma, da se vrnejo v domače kraje. Prednost in potencial za Koroško je po Inzkovih besedah tudi slovenska manjšina, ki lahko odigra pomembno vlogo pri vlogi Koroške kot mostu do evropskega Vzhoda in Jugovzhoda. V zvezi z dvojezičnimi napisi je Inz-ko poudaril, da je pomembna predvsem BLED Mednarodni seminar o psihoanalizi BLED - Na Bledu se je včeraj zaključil večdnevni mednarodni seminar za otroško in mladinsko psihoanalizo, ki ga že dvanajsto leto zapored prireja Psihoanalitični inštitut za Vzhodno Evropo, drugič zapored pa je organizator seminarja Slovenija. Včerajšni zaključni dan je bil posvečen obeleženju stoletnice mednarodnega psihoanalitičnega združenja IPA, ki ga je ustanovil Sigmund Freud. V ta namen so priredili okroglo mizo z naslovom Nastanek otroške psihoanalize, njen položaj danes in njene bodoče perspektive. Blejskega seminarja se je udeležila vrsta uglednih mednarodnih strokovnjakov, v celoti pa je bil posvečen temi Zdravljenje razvojnih motenj v času latence. Kot je za medije povedal predsednik slovenskega organizacijskega komiteja IPA, psihoanalitik in specialist klinične psihologije Bernard Rojnik je psihoanaliza v Sloveniji neupravičeno še vedno premalo poznana, s tem pa tudi njene možnosti psihote-rapevtskega zadravljenja. sprememba ozračja. »Želimo živeti v strpni, odprti in uspešni družbi, kjer ima človek z dvema ali več jeziki večje možnosti in se lažje uveljavi v globaliziranem svetu. Zaradi tega sem doslej komajda spregovoril o krajevnih napisih, več o splošni klimi, ker v dobrem ozračju pridejo krajevni napisi sami po sebi,« je pristavil Inzko. Ob koncu govora je Inzko še orisal podobo dežele Koroške čez deset let, torej ob 100. obletnici koroškega plebiscita. »Slovenija bo že spadala med stare članice EU, Karavanke bodo postale še nižje, Slovenija in Koroška pa bosta skupaj s Furlanijo najtesneje sodelova-li...Družine koroških Slovencev bodo še manjše, a bolj spoštovane.... Prijave k slovenskemu pouku, ki so v času mojega otroška znašale 14 odstotkov, bodo šle v smeri 80 odstotkov, dvojezični vrtci bodo po vsej Koroški... Drugi deželni jezik bo običajen in samoumeven. Ne bo več nobenih bojazni in krajevni napisi bodo zanimali samo še turiste in eventualno zgodovinarje,« je še dejal Inzko, ki deželo Koroško čez desetletje vidi tudi kot deželo bratov brez strahov in enotno v glavah in srcih, Korošce in Korošice pa kot spokojne, suverene in sodobne ljudi. »Predvsem pa bomo leta 2020 resnično skupaj proslavljali. Skupaj smo glasovali leta 1920, skupaj želimo proslavljali 2020,« je še dejal Inzko, ki je v slovenščini prebral misli pedagoga in pisatelje z Obirskega Valentina Polanška. Predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo je v svojem govoru izpostavil, da je dežela FJK od ustanovitve leta 1963 odprt in iskren partner Koroške in da ni bil slučaj, da je bila FJK med ustanovitelji DS Alpe Jadran leta 1978. Sedaj, ko so padle meje, obe deželi gradita novo regijo, evroregijo, skupno z Venetom in ki naj bi v bodočnosti zajela tudi dele Slovenije in Hrvaške. Pri tem naj bi dežele še bolj zbliževali skupni projekti na področju gospodarstva, socialnih ustanov in v športu, npr. skupna kandidatura treh dežel (Kranjska Gora, Trbiž, Bad Kleinkirchheim) za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v letu 2017. Poleg Inzka in Tonda sta na včerajšnji proslavi v dvorani grbov spregovorila še predsednik koroškega deželnega zbora Josef Lobnig ter kot predstavnik skrajno desničarske platforme domovinskih organizacij »Unser Kärnten« (Naša Koroška) predsednik vojnih veteranov na Koroškem in nekdanji namestnik koroškega deželnega glavarja Rudolf Gallob (SPÖ). Lobnig je v svojem govoru očital Republiki Sloveniji, da krši človekove pravice in zahteval, naj prekliče avnojske sklepe in končno prizna nemški manjšini status manjšine, kot jo uživajo Madžari in Italijani v Sloveniji. Zaključni govor je imel koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je trdil, da je sožitje med večino in manjšino »odlično« in da koroški Sloveni uživajo »vso podporo na vseh področjih«. V zvezi z dvojezičnimi tablami pa je menil, naj se obe strani srečata »na sredini«. Novo Koroško Korošci že imajo, zato so vsi lahko že zdaj nanjo ponosni. Prav tako tudi na sožitje, na pozitiven razvoj, ki ga je zastavila dežela, in seveda tudi na njeno preteklost... « Osrednje deželne proslave v prenapolnjeni dvorani grbov, ki jo je glasbeno sooblikoval tudi zbor Slovenske gimnazije pod vodstvom Romana Verdela, se je kot edini gost iz tujine udeležil predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, iz Slovenije pa iz znanih razlogov, namreč da v manjšinskem vprašanju doslej ni bilo zaznati bistvenih premikov, ni bilo uradnega zastopnika. Najvišji predstavnik Avstrije na slovesnosti je bil tretji predsednik avstrijskega parlamenta Martin Graf, sporen zaradi svojih simpatij do skrajno desničarskih organizacij v Avstriji. Predsednik avstrijske države Heinz Fischer in avstrijski zvezni kancler Werner Faymann pa se bosta udeležila zaključne proslavo v nedeljo s slav-nostim sprevodom skozi Celovec. Ivan Lukan Valentin Inzko je v svojem govoru Koroško v letu 2020 predstavil kot cvetočo deželo v skupni regiji s Slovenijo in Italijo, opozoril pa je tudi na vsa še nerešena vprašanja v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji GERT EGGENBERGER CELOVEC Simpozij o plebiscitu Jesih: Priložnost za boljšo zaščito manjšine v Avstriji CELOVEC - Še pred uradno deželno proslavo ob 90. obletnici koroškega plebiscita se je v Musilovem inštitutu začel sklop predavanj, v okviru katerega so slovenski zgodovinarji, znanstveniki in publicisti osvetlili plebiscit leta 1920 s političnega, literarnega in družbenega vidika in se lotili perspektiv, ki jih jubilej ponuja za bodočnost. Za uvod za spregovorila tudi dva politika -državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih in namestnik koroškega deželnega glavarja in predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser. Jesih je v svojem prispevku izrazil pričakovanje, da bo 90. obletnica koroškega plebiscita lahko priložnost, da Republika Avstrija začne z veliko bolj naklonjeno politiko bolj odločno izvajati zaščito slovenske manjšine na Koroškem. »Želimo, da bi se Koroška in Štajerska dan za dnem razvijali v družbo, ki bi bila bolj naklonjena in odprta tudi do potreb in pričakovanj koroških Slovencev,« je dejal državni sekretar Boris Jesih in ob tem omenil, da Avstrijska v mednarodnih organizacijah vodi progresivno politiko na področju varstva pravic narodnih manjšin in je pobudnica tudi številnih resolucij s tega področja. Namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Kaiser pa je dejal, da si v naslednjih dveh letih pričakuje vidnih napredkov na področju zaščite slovenske manjšine na Koroškem in pri tem poleg dvojezičnih krajevnih napisov omenil tudi pospeševanje dvojezičnosti v otroških vrtcih in v šolah, rešitev fi- Boris Jesih KROMA nanciranja slovenske Glasbene šole in še druga, danes še odprta vprašanja. »Zavzel se bom, da bomo napredovali na vseh področjih,« je še zagotovil Kaiser, ki je že v preteklosti dokazal, da je slovenski manjšini naklonjen. Simpozij o 90. obletnici koroškega plebiscita se je začel v sredo na Dunaju s predavanjem bivšega avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Ferdinanda Mayrhofer-Grunbuhela. Simpozij na inštitutu Roberta Musila v Celovcu je z vidika soprirediteljev odsev znanstveno-raziskovalnega povezovanja ustanov, o katerih so konec meseca septembra ob počastitvi 20-letnice ustanovitve Avstrijskega znanstvenega instituta v Ljubljani med drugim spregovorili vodja Miroslav Polzer, ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, Avguštin Malle ter direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju Vincenc Rajšp. (I.L.) KOPER - Danes in jutri Na dnevih kmetijstva slovenske Istre »palio di Ferrara« KOPER - Na Dnevnih kmetijstva slovenske Istre, ki jih Mestna občina Koper organizira danes in jutri, se bodo občinstvu z atraktivnim nastopom predstavili tudi metalci zastav društva »Palio di Ferrara«. Z zgodovinsko uprizoritvijo se bodo predstavili danes ob 12. uri na Ukmarje-vem trgu in ob 17.30 na sedežu skupnosti Italijanov Koper San-torio Santorio, kjer bo nato tudi slavnostno odprtje razstave italijanskega fotograta Sergia Pe-scia, ter v nedeljo ob 17. uri na Ukmarjevem trgu. »Palio di Ferrara« je najstarejša tovrstna prireditev na svetu in se od ostalih razlikuje v tem, da gre za zabavno in ne tekmovalno prireditev srednjeveških iger, ki uprizarjajo tek s konji in osli. Fer-rarska občina je »Palio« uzakonila že leta 1279. Od takrat igre v Ferrari organizirajo dvakrat letno, 23. aprila, na dan sv. Jurija, zaščitnika Ferrare, in 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja. V Kopru se sicer ta konec tedna s tekom konjev ne bodo predstavili, bodo pa pričarali edinstveno renesančno doživetje, ki bo vsekakor privlačno na pogled. Oblečeni v kostume iz 13. stoletja bodo uprizorili življenje v Ferrari v času vladanja plemiške družine D'Este, občinstvo pa bodo še posebej navdušili metalci zastav. Prihodnje leto pa bo s Koprom pobratena občina Ferrara na Dnevih kmetijstva s svojimi društvi, kmetijami in združenji tudi razstavljala. 4 Sobota, 9. oktobra 2010 GOSPODARSTVO BANKE - V Narodnem domu se je začel nov niz območnih srečanj s člani Predstavniki ZKB so člane seznanili z novostmi in načrti Stancich, Kovacic in Podobnik napovedali tudi nov triletni strateški načrt TRST - V četrtek zvečer je bilo v Narodnem domu v Trstu prvo iz novega niza srečanj Zadružne kraške banke (ZKB) s svojimi člani. Udeležilo se ga je lepo število članov iz mesta in predmestja, katere so z novostmi, ki zadevajo banko in njeno poslovanje, seznanili predsednik Sergij Stancich, podpredsednik Adriano Kovacic, direktor Aleksander Podobnik in vodja Urada za člane in teritorij Sabina Citter. Stancich je govoril o delu in novostih v času od prejšnje serije srečanj s člani, ki se je končala marca. Izpostavil je, da je v pripravi strateški načrt za naslednja tri leta in projekt za mlade, nato pa je orisal sistem zadružnih bank v deželnem in državnem okviru. O politiki podeljevanja podpor in sponzorstev je govoril Ko-vacic, ki je poudaril, da bo banka odslej dajala bolj izrazito prednost subjektom, ki se poslužujejo njenih storitev. Podobnik se je ustavil pri aktualnih razmerah na bančnem trgu, kjer še vedno učinkuje kriza z nizkimi obrestnimi merami in problemom slabih terjatev, zaradi česar bodo tudi poslovni rezultati bank slabši. Udeležencem je orisal tudi položaj bančne zadruge ZKB. Zadnja je za mikrofon stopila Sabina Citter, ki je govorila o delovanju urada za člane in o nekaterih konkretnih pobudah zanje, kot npr. tečaj o spletnem bančništvu, ki bo stekel novembra. Na koncu je bil še čas za vprašanja članov, ki so med drugim želeli vedeti, kako napredujejo dela za bližnje odprtje poslovalnice v zgoniški občini. Prihodnji teden bosta novi dve srečanji s člani, in sicer v torek v dvorani SKD Skala v Gropadi in v petek v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini, obakrat ob 20. uri. Z leve Sabina Citter, Adriano KOvacic, Sergij Stancich in Aleksander Podobnik KROMA SDGZ - Po koroškem Rožu predstavitev še v Spodnji Idriji Okusi Krasa z izbranimi krožniki in vini v očarljivem Kendovem dvorcu Ekipa, ki je pričarala Okuse Krasa v Kendovem dvorcu SDGZ - Delo Obvezen tečaj o varnosti za delodajalce TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in podjetje Servis organizirata 16-ur-ni tečaj za delodajalce, ki prevzamejo naloge odgovornega za varnost pri delu v podjetju (RSPP). Ta obvezen tečaj je namenjen podjetjem in profesionalcem, ki imajo uslužbence oziroma družinske sodelavce ali družbenike. Tečaj bo potekal na podružnici SDGZ v zgoniški obrtni coni, in sicer 18., 20., 25. in 27. oktobra, vsakokrat od 14.30. do 18.30. Interesenti se lahko do petka, 15. oktobra, oglasijo na Servisu (tel. 040 6724855), kjer bodo prejeli vse potrebne informacije. Prijavnice so dostopne tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. V primeru, da se bo vpisalo več kot 25 interesentov, bodo preostali interesenti vpisani na naslednji tečaj, katerega datum bo določen pozneje. TRST - Po uspešni predstavitvi v koroškem Rožu, so se gostinci in vinarji, ki sodelujejo pri Okusih Krasa 2010, v torek predstavili v Sloveniji. Deveta izvedba pobude, ki jo s sodelovanjem tržaške Trgovinske zbornice in Pokrajine pripravlja Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ), je bila tokrat predstavljena v Idriji, v hotelu-restavraciji Kendov dvorec v Spodnji Idriji. Kendov dvorec je bil do lanskega leta edini slovenski hotel, ki je vključen v prestižno verigo Relais & Chateaux. Njegove korenine segajo daleč v leto 1377, pod vodstvom Edvarda in Ivi Svetlik pa je mogočna domačija postala prestižen hotel in priznana restavracija. Po začetnih kraških uvodnih krožnikih je udeležence prvi pozdravil Marijan Močivnik, direktor revije Vino, ki je pri dogodku sodelovala kot povezovalka ponudnikov z obeh strani meje. Nato je Davorin Devetak v imenu SDGZ prikazal delovanje združenja in predvsem kaj pomenita Okusi Krasa in turizem v zamejskem prostoru. Ob tem je omenil željo, da bi Okuse Krasa razširili tudi na gostince v Sloveniji. Na koncu je Ivi Svetlik, duša Kendovega dvorca, vseh 64 udeležencev povabila k mizi. Zanimivo je bilo med večerjo poslušati komentarje gostov, ki večino kraških krožnikov in vin niso poznali. Pred vsakim serviranjem je krožnik opisala in zgodovinsko utemeljila poznavalka Vesna Guštin, ki je razkrila skrivnosti in vzroke nastajanja take hrane in pijače, ne glede na to, ali je ta bila stara tradicionalna, kot npr. marinirani sardoni, ali novonastala inovacija, kot npr. sušena malvazija Mateja Lupinca. Gostincem gre med drugim tudi pohvala za odlično kombinacijo hrana-vino, ki so jo ponudili. Jedilnik je začel entrée, ki so ga pripravili vsi prisotni gostinci in gostilna Guštin iz Zgonika. Sledil je krožnik mariniranega sardona s krompirjevim pirejem, brancin s čes-novo juho in sardele v šavorju s koromačevim cvetjem. Jed je pripravila restavracija Rosenbar iz Gorice, vino, Vitovska 2007, pa Matej Škerlj iz Saleža. Sledila ja ohrovtova kremica z divjačino, prispevek restavracije Montecar-lo iz Trsta, v povezavi z Vitovsko 2008 Benjamina Zidaricha. Nadaljevanje je bil krožnik ri-ža venere s sirom Jamarjem in hrustljivo pod-grlino, ki jo je pripravila Lokanda Devetak z Vrha, vino pa je bil v tem primeru teran Jožka Colje iz Samatorce, serviran tudi pri glavnem krožniku, prekajeni jagnjetovi zarebrni-ci s krompirjem v kozici, ki ga je pripravila gostilna Tre Noci iz Sesljana. Brez sladice seveda ne gre in tako je prišla na vrsto še restavracija Križman iz Repna, ki je pripravila sku-tino strjenko v beli čokoladi z orehi in prelivom robidnic. Zraven so v lepih visokih kozarcih natočili vino Dulcis in fundo (sušena malvazija) Mateja Lupinca iz Praprota. Kor-njete, orehov in bel kruh pa je priskrbela pekarna in slaščičarna Starec s Proseka. Ob koncu večera je bila gostom servira-na še kava znamke Qubik Caffè, ki jo pražijo v Zgoniku in ki jo je predstavil Andrej Brisco. Naj še omenimo, da so kavo pomagali servi-rati učenci podjetja Ad formandum, ki ga je zastopala Maja Humar. Luka Bresciani PODJETJA - Seaway Ladjedelnica v Tržiču praznuje prvo obletnico zagona proizvodnje TRŽIČ - Podjetniška skupina Seaway Group obhaja prvo obletnico zagona nove ladjedelnice v Tržiču - uradno so jo sicer odprli februarja letos - v znamenju inovativnosti in novih zavezništev. Težavne razmere na navtičnem trgu, ki ga je prizadela globalna gospodarska kriza, v podjetju, ki ima matični sedež v bližini Begunj na Gorenjskem, premagujejo z novimi delovnimi uspehi. Gre za splovitev dveh novih shipmanov, 72 oziroma 80 čevljev dolgih karbonskih jaht, za predstavitev novega okolju prijaznega rečnega plovila, ki so ga v Seawayu razvili za družbo Le Boat, in za realizacijo prvega modela krila za vetrne elektrarne, dolgega 62 metrov. Sicer pa se je prvo leto dela v Tržiču za Seaway končalo z obiskom slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, s priznanjem za gorenjsko gazelo in kandidaturo za slovensko gazelo (najhitreje rastoče podjetje), v teh dneh pa s predstavitvijo projekta Greenboat, razvitega v sodelovanju s tržaško univerzo, v naselju Barcolana 2010. Če se vrnemo k eksperimentiranju, gre zapisati, da so v Seawayu z danskim naročnikom podpisali prvo pogodbo za izdelavo orodij iz kompozitnih materialov za izdelavo 62 metrov dolgega krila za vetrne elektrarne. Posel je vreden milijon evrov, karbonska krila pa bodo služila največji tovrstni elektrarni na svetu. EVRO 1,3874 $ -G,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. oktobra 2G1G valute evro (povprečni tečaj) S.1G. 7.1 G. ameriški dolar japonski jen 1,3874 114,21 1,3970 115,10 kitajski juan ruski rubel inHiicka mrviia 9,2548 41,5930 61,6350 9,2298 41,5745 61,5000 IliUlJjlVa 1 UUlJa danska krona hritancU ti int 7,4562 0,87510 U 1 , J VJVJVJ 7,4547 0,87260 Ul 1 La1 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpina 9,3170 8 1000 9,3208 8,0340 1 1UI VCjIVCI M Ul la češka krona 24,490 1 3420 24,518 1,3361 jvicaijM Malih. estonska krona tnan^arcKi tArint 15,6466 275,55 15,6466 270,33 1 1 lafu ftüf odirentjvtipfcmtt (i 2J1| HTM i I rOllM.ObWiÇMfriOÎptôvnliil.VitSW il l'i«Ji:e U î M (Wrtidtljkfl dO pilt-i Od S 15 do 12 45- OKiNiE Zi ORUÎiNiKE MPELAVCF Til 040 369IHM0 36627*040 369615 Ipö^so[tit' odi^ i.*vtlpfci]ti îîlv ?2* M?l t-IWil «Httaititaiiiiit IrKtufprwhiiimilt n OKfNCE ÏAfODJÏTJ* ÇkJbt njinnjfiu podučiti) Ul. Ùkct4 I4 ftfi Em - Tut Td 040 3908311 RH 0*0 KÎ261 nkndi1 040 Î7314BC Fi. WO 3731«* U'idrt* ue FcuwdtSti, vtAa irt pi«", od 9 ïû do 1 î 00 1 0 Sobota, 9. oktobra 2010 TRST KRUT - V Trnovci danes in jutri skupinska razstava S cvetjem v jesen Ko dosežemo harmonijo /PTMOTSki duha in telesa, živimo lepše in dlje ... išče raznašalko/ca za Gabrovec Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure Tržaški slikar Deziderij Švara je včeraj citiral irskega pisatelja Jamesa Joycea, ki trdi, da je umetnost ključ, s katerim odpremo kletko našega duha, vklenjenega v telesu. Ko dosežemo harmonijo duha in telesa, živimo lepše in dlje, ko ohranimo voljo do igranja, se čutimo mlajši. V Umetnostnem kulturnem centru Škerk v Trnovci so včeraj odprli razstavo S cvetjem v jesen -ustvarjalno v vsaki dobi. Kot je uvodoma pojasnila predsednica krožka Krut Pierina Furlan, so zametek razstave nudile Krutove delavnice liko- vne terapije, v katerih so se tečajniki s pomočjo barv in čopičev izražali, sproščali in odkrivali nov način za preživljanje svojega prostega časa. Ostala razstavljena dela pa so sad truda in dobre volje mnogih, ki se ustvarjalnosti stalno ali občasno posvečajo tudi doma. Na včerajšnjem odprtju, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, je Alenka Hrovatin prebrala tudi besedili Slavi-ce Bandi in Eveline Umek, ki sta nastali v okviru društvenega bralnega krožka Skupaj ob knjigi. Za prijetno glasbeno vzdušje pa je poskrbela Mo- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 9. oktobra 2010 ABRAHAM Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 18.29 - Dolžina dneva 11.15 - Luna vzide ob 10.42 in zatone ob 19.44. Jutri, NEDELJA, 10. oktobra 2010 DANIJEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,8 stopinje C, zračni tlak 1023,9 mb raste, veter 40 km na uro vzhodnik, se-vero-vzhodnik, burja, vlaga 54-odstot-na, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje C. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino [13 Lekarne Do sobote, 9. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. AMBASCIATORI - 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »La pecora nera«. CINECITY - 15.10, 17.35, 20.00, 22.05 »Innocenti bugie«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Step-Up 3D«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.00 »The town«; 15.00, 17.30, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 17.15 »Un weekend da bamboccioni«; 15.30, 18.30, 20.00, 21.30 »Il mondo di Patty«; 15.30, 18.30, 20.00, 21.30 »Inception«; 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »L'ul-timo dominatore dell'aria 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una sconfinata giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. KOPER - KOLOSEJ - 13.10, 15.50, 18.30, 21.10, 23.50 »Jej, moli, ljubi«; 17.30, 19.40, 21.50, 0.00 »Piran«; 13.30, 15.30 »Legenda sovjega kraljestva 3D«; 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Mačeta«. KOPER - PLANET TUŠ 11.20, 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 14.00, 18.40, 21.00, 23.20 »Odpleši svoje sanje 3D«; 12.10, 16.10, 18.30, 21.05, 23.30 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Čarovnikov vajenec«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.50, 23.50 »Jej, moli, ljubi«; 21.20, 23.40 »Scott Pilgrim proti vsem«; 11.10, 13.20, 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda sovjega kraljestva 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Innocenti bugie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Step Up - 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The town«; Dvorana 4: 17.45, M Izleti DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet na Koroško ob 6.00 izpred avtobusne postaje v Miljah, nato bo vozil mimo Korošcev, v Žavlje, ob 6.30 bo v Ul. Flavia (ex Fiat Grandi). Prosimo za točnost. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to (še zadnjič) stori v četrtek, 14. oktobra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. Na razpolago je še nekaj prostih mest. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tarbij. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30, ki bo nadaljeval po poti Bazovica, Op-čine, Sesljan, Krmin. Podrobne informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežih Kmečke zveze v Trstu in Gorici ali na tel. 040-362941, 048182570. Cena izleta 35,00 evrov (vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. PO POTEH STRADIVARIJA - Violinski odsek Glasbene matice Trst organizira 3. novembra celodnevni izlet v Cremono. Učencem Glasbene matice nudi šola brezplačen ogled muzejev. Informacije v tajništvu šole na tel. št. 040-418605 vsak dan od 9. do 17. ure. ¿j Čestitke Včerajšnjega odprtja v Umetnostnem kulturnem centru Škerk se je udeležilo veliko ljudi KROMA ška vokalna skupina Lipa pod vodstvom Anastazije Purič. Razstava, ki bo na ogled samo še danes in jutri (od 15. do 20. ure), predstavlja sklepni del projekta, ki ga financira Dežela FJK in istočasno obeležuje desetletnico potujoče prireditve Starosta mali princ, ki se vsakoletno izvaja v sodelovanju s Kru-tu sorodnimi organizacijami iz Slovenije. Razstava studi v sklop pobud Argento vivo pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, kakovosten razstavni prostor pa ji je ponudil Umetnostni kulturni center Škerk. 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.15 »Un weekend da bamboccioni«. SUPER - 15.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty«; 17.15, 19.40, 22.00 »In-ception«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.20 »Step up 3D«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.10 »Innocenti bugie«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Una sconfinata giovinezza«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »The town«. Danes naša teta ERIKA 40 jih ima, srečno iz vsega srca, da bi vedno tako vesela bila. Gregor, Anja in Petra z mamico in tatkom. Danes praznuje naša odbornica ERIKA PURIČ okrogli rojstni dan. Pošiljamo ji iskrena voščila ter ljubezni, zdravja, smeha in sreče ji želimo. Odbor SK Devin. ERIKA prišla si na moja 40. leta, katera sva delili vsa najina doživetja. Naj se ti odprejo vrata skritih želja, da boš vedno tako žarela kot do sedaj. Kikla & Sinkvesento. Hip hip hurra, naš EDI se je srečal z Abrahamom v Samatorci 17. Vse najboljše mu želimo vsi dragi. MERI in PINO iz Boljunca slavita danes 50. obletnico poroke. Njihove prijateljice jima želita vse najboljše. 13 Prireditve 15. MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do danes, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. KRUT vabi na skupinsko razstavo ljubiteljske umetnosti S cvetjem v jesen - ustvarjalno v vsaki dobi, v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca 15 - Nabrežina. Urnik ogleda razstave: danes, 9. in v nedeljo, 10. oktobra, od 15. do 20. ure. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na Diplomski koncert - Petra Marega, flavta, razred prof. Erika Slama, klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach, v nedeljo, 10. oktobra, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bo-nafata 6. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na javno generalko operne enodejanke Gianni Schicchi Giacoma Puccinija v izvedbi Operne akademije Križ, vodi Aleksander Švab, v nedeljo, 10. oktobra, ob 17. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. TPK SIRENA vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v društveni dvorani v Miramarskem drevoredu št. 32 v Barkovljah. Ogled je možen do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 (TS), na predstavitev knjige dr. Mihaela Brejca »Igralec ragbija«. O svojevrstnem političnem trilerju bodo spregovorili raziskovalec slovenskih povojnih političnih in var-nostno-obveščevalnih procesov Igor Omerza, predstavnik založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in avtor. Začetek ob 20.15. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o zgodovinski železniški povezavi Trst - Buje - Poreč, bolje poznano kot »Parenzana«. Gospod Srečko Gombač nam bo podrobno opisal kako je potekalo in razvijalo družbe- no ekonomsko življenje ob tej mali a izredno pomembni progi za razvoj celotne Istre. Vabljeni v torek, 12. oktobra, ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled mednarodne likovne razstave Igraj se z mano - povabilo k druženju, skupni dejavnosti, povezovanju... Odprta bo do srede, 13. oktobra, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN LICEJ A. M. SLOMŠEK vabita v petek, 15. oktobra, ob 18.00 v Ul. Frančiška 20 na predstavitev knjige Izbrana poglavja vzgoje za medije. O delu bo spregovorila avtorica Jasna Merku. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 16. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave Luciana Plehana En plain air. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Glasbeni utrinek: harmonikar Egon Taucer. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Po-rečanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST litiriEED :tlim iliiui[(i 1 [11 jg ffilILI ildifcid «UflHItjifci knmRn*(« ïÛHWSlHl h iilruhnc LniùriïiaLJ)c tu wwrteal trss^M inlo in vpisov-injt abonmajev v Hasyjni SSti Ici-: Drapas* fcesdl^ m 114302 odprta vs&k delavnik z urnikom 10.00-15.00 n7.W-ï(M» ^oe*^1 (lipa*""1 osnovni pkoc;kam iliri ncive pjuduïiije SSG in d'.'J ï IZIÎERMI SKLOPI: ■ Urjimski nmancdoiif Renia glasba rDfimtiti raJmrijivi/ ] ¿Iijcll ^Liihii "4 POHITITE IN REZERVIRAJTE SVOJ SEEE2 Vpisovanje abonmajev do petka. 22. oktobra "ZJ O^AR^^tila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden poteka po naslednjem urniku: ponedeljek in sreda 18.00-19.30; torek in četrtek 9.0010.30 in 10.30-12.00; sreda 9.00-10.30. 65-LETNIKI s Proseka in Kontovela sre-čajmo se! Danes, 9. oktobra, ob 20. uri v Društveni gostilni na Proseku ali pa po dogovoru. Info v večernih urah na tel. št. 040-225519. GLASBENA DELAVNICA - v priredbi ŠC Melanie Klein bo izjemoma danes, 9. oktobra, potekala v društvenem šotoru na nabrežju v okviru Barcolane. Urniki in podrobne info na: www.me-lanieklein.org, 328-4559414. GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffove metode za otroke od 4. do 7. leta. Prvo srečanje bo danes, 9. oktobra, ob 10.00 v Peterlinovi dvorani na Ul. Donizetti 3 v Trstu. Prijave in dodatne info na tel. št. 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. GUSARJI IN PETER PAN NA BARCO-LANI - ŠC Melanie Klein prireja v okviru letošnje Barcolane glasbene delavnice, srečanja s čarodejem in uprizoritev pravljice o Petru Panu. Danes in v nedeljo čaka otroke bogat program v stojnici pri Pomorski postaji. Podrobni program na www.me-lanieklein.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javlja, da zaradi bolezni prof. Marinke Pertot, prenese »Pohod Zoro Starec« na 23. oktober (in ne danes, 9. oktobra). SKD TABOR - PLESNA SKUPINA vabi na plesne vaje ob sredah, od 17.45 do 19.15, v malo dvorano Prosvetnega doma, pod vodstvom Jelke Bogatec. Vabljeni srednješolci in srednješolke ter dijaki prvih razredov višje šole! SKD VIGRED vabi danes, 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Praprotu. Danes ob 15.00 ex tempore in turnir v briškoli; od 16. do 18. ure plesna delavnica; ob 19.00 nastop plesnih skupin; Ples z tlter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov; od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno; ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev; ples z Kraškimi muzikanti. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo danes, 9. oktobra, urad zaprt, zaradi udeležbe na Barcolani. Hvala za razumevanje. Info na: 328-4559414, info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org. 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040-433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nevja). Prijave do 10. oktobra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju, mentorja tljoša Saksida in Nikol Starc. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. AŠD MLADINA sporoča, da bo v ponedeljek, 11. oktobra, v rekreatoriju v Križu prva vaja trebušnega plesa ob 18.30 in prva vaja bikram joge ob 20. uri. Info: 329-9751782. KRUT vabi v ponedeljek, 11. oktobra, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo nadalje odvijal ob ponedeljkih, pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse odrasle na tečaj latino-ameriških in standardnih plesov. Prva vaja bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentor Mitja Bitežnik iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra. Za info: 349-7338101. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120-114 šele od ponedeljka 11. oktobra naprej. VPISOVANJE NA TEČAJE angleščine (I, II) in slovenščine (I, II), ki jih prireja Občina Dolina v sodelovanju z združenjem AUSER na šoli Gregorčič v Dolini, bo potekalo v ponedeljek, 11. in v petek, 15. oktobra, od 17. do 19. ure v občinski knjižnici v Boljuncu ter od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30 ter v torek in četrtek od 17.00 do 18.30 na sedežu Auser na Trgu Stare Mitnice 15. Začetek tečajev slovenščine 18., angleščine pa 20. oktobra. Info: 040-8329231. ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija obvešča, da se bo tečaj latinsko-ame-riških plesov začel v ponedeljek, 11. oktobra, na Kontovelu ob 20.15. Info na tel. št.: 333-9072969. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). PRIPRAVA NA POROD - ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel v torek, 12. oktobra. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. SK DEVIN vabi v srednjo šolo De Marchesetti v Sesljan na telovadbo z dodatno tehniko Body and mind. Začetek v torek, 12. oktobra, od 19. do 20. ure. Od 1. decembra ob sredah od 20. do 21. ure. TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMA-SAŽE, organizira društvo Noe. Informacije na tel. št. 349-8419497 ali 040299461. AŠD MLADINA sporoča, da bo prva vaja modernih plesov v ponedeljek, 11. oktobra, v rekreatoriju v Križu za osnovnošolce od 16.00 do 16.45, za otroke vrtca od 17.00 do 17.45; za srednješolce, višješolce in starejše bo poskusna vaja v sredo, 13. oktobra, od 20. do 21. ure. Info: 329-9751782. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo v sredo, 13. oktobra. Informacije na tel. št. 040-775486, 3334784293 ali 338-3476253. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure: 13. oktobra: »Z lista na list«; 15. oktobra: »Halinove pravljice«. Informacije: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE V Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 13. oktobra, ob 17.00: Hvaležni medved; sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra., ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 13. oktobra, ob 20.30 Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mate-ja.sajna@gmail.com. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 14. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo Ugodje in zdravje: genetika okusov in naša izbira v prehrani. Predaval bo univerzitetni genetski zdravnik prof. Paolo Gasparini. Vabljeni! JUS NABREŽINA vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 15. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Glavna točka: predstavitev in odobritev predloga transakcije z Občino Devin Nabrežina. Zaradi pomembnosti izrednega občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja - ponedeljek od 17.30 do 19.00, 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30, začetniki - sreda od 19.30 do 21.00. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo počutile in naredile kaj zase. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 17. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusar-skih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Servizi) prvo nadstropje. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na dvodnevni tečaj za sečnjo, ki se bo odvijal v Boljuncu v sredo in četrtek, 17. in 18. novembra. Vpisovanje in vse podrobnejše oinformacije na sedežu srenje vsak torek od 9. do 12. ure, tel. št. 040-8325175, pri članih odbora ali po eelektronski pošti na naslov: sre-nja.boljunec.boljunz.comune@gmail.c om do 20. oktobra. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentals, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 24. oktobra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 11.00, drugo ob 11.30. Vljudno vabljeni! JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (3395901531), Silvia (333-1314065), Sara (340-5937718) in Marko (339-8243934). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeni-ško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 3473712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole v Dolini poteka vadba Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe po sledečem urniku: torek ob 18. uri Pilates I., ob 19. uri PBT ali telovadba, ob 20. uri Pilates II., ob petkih pa ob 18. uri PBT ali telovadba, ob 19. uri Pilates II. Obenem obveščamo, da bo v novembru, ali takoj, ko se bo prijavilo zadostno število tečajnic, stekel uvajalni tečaj za vse, ki bi rade pristopile k Pilatesu. Tečaj bo potekal ob petkih, od 20. do 21. ure v telovadnici nižje srednje šole v Dolini. Vabljene tudi vse, ki ste lani poskusile. Informacije od 12. do 15. ure na št. 333-3616411 ali 040-228016 (Sonja). REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM manjšo opremljeno hišo v Boljuncu; pritličje: kuhinja, dnevna soba, kopalnica; prvo nadstropje: dve spalnici. Ogrevanje na plin, klima naprava. Tel. št. 3383440586. GOSPA pomaga starejšim osebam pri gospodinjskih opravilih. Imam 60 let, brez družinskih obveznosti. Tel. št.: 040-2171069 (Opčine). GOSPA Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Tel. št. 3279969360. IŠČEM knjigo za nižjo srednjo šolo, avtor Ipavec Soltar, Naraslovje 6 za 6. razred devetletke. Tel. št.: 040-212385 (v večernih urah). IŠČEM DELO kot negovalka na domu starejših oseb. Po potrebi tudi injekcije in druge usluge. Tel. št. 3292618514. PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM otroško diatonično harmoniko, uglašena C - F - B. Tel. št.: 3281271086. PRODAM ALFA ROMEO 159 SW, 2.4 JTDM, 20 V, full optional, letnik 2006, prevoženih 83.400 km. Tel. št. 348-4208079. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO - tel. št. 335-5387249. PRODAM SILOS iz steklenega vlakna z zmogljivostjo 60 kvintalov. Tel. št. 335-6322701. PRODAM 60 kv. m. strežnih zidakov iz opeke starih 100 let. Velikost 23,5 x 11,5 cm, debeli 1,5 cm, ročno delani. Tel. št. 040 - 576116. Sobota, 9. oktobra 2010 H Poslovni oglasi FARMA KRALJIČ PRODAJA mlade kokoši. 335-6322701 SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ NA OPČINAH IŠČE 2 prodajalki. Urnik: torek-nedelja 8.00-14.00 Tel.: 040-213055 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU odpta v nedeljo, 10. oktobra, zjutraj. Tel. 040-225220 IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. PRODAM opel frontera, 2000 cc, 4x4, letnik 1998, modre metalizirane barve, bencin, hard top, full optional, nove gume, v zelo dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 333-1218106. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. E1 Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM JE ODPRL UŠAJ v Nabrežini št.8. Odprto ob petkih, sobotah, nedeljah, ponedeljkih. Tel.339-4193779 [d Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Ga-brovec 27. PRI ŽUPANOVIH je osmica v Medjevasi št. 1. Tel. 040 - 208166. Prispevki Namesto cvetja na grob Martina Zag-hija darujejo sosedje 100,00 evrov za nižjo srednjo šolo S. Kosovela na Op-činah in 50,00 evrov za zavetišče živali tSTtD na Opčinah. V spomin na Karla Kalca darujeta sestri tnica in Zofija 200,00 evrov za La Fonte - Izvir. V isti namen darujejo Karlo in Luciana Mezgec 100,00 evrov, Silva in Stelio Rebecchi 50,00 evrov, Valerija Smotlak 20,00 evrov, Viviana in Vilma Jercog 30,00 evrov, Egon in Romana 20,00 evrov ter Bogdan s Cola 20,00 evrov za La Fonte - Izvir. Porujteza 12 Sobota, 9. oktobra 2010 KULTURA / ARHITEKTURNI BIENALE - Prireditev na ogled do 11. novembra V Benetkah se ljudje srečujejo v arhitekturi Kazujo Sedžima prva ženska, ki so ji zaupali bienale, je oblikovala zelo uspešno postavitev Vse do 11. novembra lahko v Benetkah lahkotno hodimo nad oblaki, se izmikamo bleščečim se vodnim pršcem, poležavamo v kolibah bahrajnskih domorodcev, sprehajamo drevesa v cvetličnih loncih ali pa se poglobimo v pro-nicljiv projekt, ki nas nagovarja o pomembnosti krajinske arhitekture. Direktorica oziroma kuratorka letošnjega bie-nala (fotografiji Primož Bizjak in Matevž Paternoster-MGML) Kazujo Sed-žima je v sicer največkrat naporne razstave sodobne arhitekture vnesla - naj se sliši še tako nenavadno - živahnost, celo radost, ki obiskovalcu prežene utrujenost ter nestrpnost in poskrbi, da mu ostaja glava (in tudi čustva) kar se dolgo dojemljiva za dogajanje okrog njega. Kuri-ranje arhitekturnega bienala je notorično težka naloga: pričakovanja so velika, časa ni veliko, denarja je vedno manj, a večina poznavalcev meni, da je japonska arhitektka uspela sestaviti eno izmed najbolj privlačnih postavitev do zdaj. Kazujo Sedžima je prva ženska in tudi prvi japonski arhitekt oziroma arhitektka v zgodovini te ugledne prireditve (arhitekturno sekcijo Bienala so ustanovili leta 1980), ki so ji zaupali to pomembno vlogo. Seveda ni bila izbrana naključno. Leta 2004 je prejela beneškega zlatega leva za načrtovanje muzeja sodobne umetnosti 21. stoletja v Kanazawi, letos Pritzkerjevo nagrado, najbolj prestižno profesionalno priznanje; njen studio v Tokiu je projektiral newyorški muzej sodobne umetnosti (New Museum of Contemporary Art), londonsko Serpentine Gallery, Rolexov učni center v Lozani v francoskem delu Švice in še marsikaj drugega bi lahko navedli. Direktoričina naloga je bila izbrati temo, jo izpeljati v strahotno veliki stavbi Arsenale, 300 m dolgem prostoru, kjer so nekoč pletli vrvi, in jo tako dobro utemeljiti, da so se je lahko čimbolj držali tudi kuratorji razstav v nacionalnih paviljonih v kompleksu Giardini in v tistih redkih zunaj njega. Naslov njene programske zamisli je bil Ljudje se srečujejo v arhitekturi. Zelo širok in neoprede-ljiv naslov, saj lahko pravzaprav predstavlja vse ali pa nič, ki pa ji je prav zato dovoljeval, da je brez slabe vesti izbirala avtorje, pri katerih je mogoče arhitektura glavna vendar pa gotovo ne edina komponenta. Zato njena razstava še zdaleč ni namenjena zgolj arhitektom, temveč je prizorišče, kjer se ljudje najrazličnejših zanimanj srečujejo in komunicirajo. Razstavljavci in obiskovalci. Kazujo Sedžima je odprla vrata kiparjem, slikarjem, filmarjem, inženirjem ... V enormen prostor nas popeljeta Či-lenca arhitekt Smiljan Radic in umetnica Marcela Correa z minimalistično, a mogoče prav zato poetično skulpturo, ki obetavno napove razstavo, kjer se arhitektura prepleta z umetnostjo. Sodelovanje nemških inženirjev in japonskih arhitektov nas popelje nad oblake: polžaste stopnice nas dvignejo nad gosto preprogo umetne megle in tako nam ustvarijo občutek hoje nad oblaki. Danski umetnik Olafur Eliasson omogoča obiskovalcem drugačno dojemanje svetlobe s tem, ko v prostoru temnem kot v rogu osvetljuje drobne vodne kaplje. Na začetku smo omenili poležavanje. Kura-torja Kraljevine Bahrain sta v Arzenal pripeljala tradicionalne hiše, namenjene druženju trgovcev in ribičev, jih opremila z intervjuji ribičev in dobila zlatega leva. Tri hiše, ki pravzaprav spadajo na obalo, in torej ob morje, so se naenkrat znašle na razstavi, torej nepovezane z morjem, govorijo o našem nerazumnem odnosu do morja in končno tudi do drugega življenjskega prostora. Res pa je, da so na moč prijetne za počitek, saj nudijo obiskovalcem prav to, kar pravzaprav odlikuje letošnji Bienale: v njih lahko »izkusijo« in ne le »ogledujejo« arhitekturo. Marsikateri nacionalni paviljon je uspešno ujel ritem in vzdušje, ki prevladuje v Arzenalu. Med njimi je gotovo ruski paviljon, ki kaže, kako prijetno se lahko preuredi zapuščene industrijske ob- jekte. Seveda, če je le volja in denar. Zadnjih 20 let poteka v Rusiji (pa tudi drugje po svetu) proces de-industrializacije: stare, odslužene tovarne (ki pa marsikje zavzemajo tudi tretjino mesta) se v industrijskih mestih zapirajo, nove jih še (če jih sploh kdaj bodo) niso nadomestile. V prvem prostoru nas kurator Sergej Čoban in drugi avtorji postavijo na realna tla s črno belim filmom, ki prikazuje umirajoče in depresivno industrijsko mesto Višni Voločok, v drugem pa nam z barvitimi slikarijami dovoljujejo sanje o prostoru, kjer bi bilo celo prijetno živeti. V slovenski stalni galeriji AA, sicer nedaleč od mostu Ponte dell'Acca-demia, pa vendar precej skrito očem naključnega obiskovalca Bienala, je razstavljen slovenski projekt Vsi odtenki zelene. Vsebino so oblikovali studio za krajinsko arhitekturo AKKA, oblikovalski biro studiobotas in še veliko sodelavcev, med njimi tudi fotograf Peter Koštrun, Muzej in galerije mesta, Obalne galerije Piran in Prirodoslovni muzej. Izjemno obširna skupina, ki si je zastavila zelo zahteven cilj: prikazati, da je mestna krajina neločljiv del ur- banega prostora in prispevati nove impulze v smeri razvoja urbane kulture, odprti razmisleke o humanizaciji javnega urbanega prostora in postaviti Slovenijo tudi na tem področju v mednarodni kontekst. Težka naloga, zato tudi razstava ni lahkotna. Čeprav se razpoloženje razstave razlikuje od tistega, ki prevladuje v prostorih, ki jih je uredila Kazujo Sedžima, to še ne pomeni, da ni vredna ogleda. Le veliko časa in pozornosti zahteva od obiskovalca. Meta Krese FILM - Zgodovinska ljubezenska drama Gorana Vojnovica Piran-Pirano že v dvoranah Film, ki se dogaja v povojnem Piranu, je ta čas na ogled tudi v Kopru - V filmu več tržaških igralcev in statistov Mladi režiser Vojnovic je v filmu prepletel življenjske zgodbe Bosanca Veljka, Italijana Antonia in Slovenke Anice MT TRŽAŠKA OPERA Kvalitetni koncert sezone Program četrtega koncerta jesenske simfonične sezone tržaškega opernega gledališča Verdi je iz tehničnih razlogov doživel radikalno spremembo: namesto Pao-la Longa je dirigiral Julian Kovačev, namesto mojstrov 20. stoletja smo poslušali velikane 19. stoletja, nespremenjen je ostal le solist, tržaški violinist Federico Agostini. Klasično strukturiran program je pred violinskim koncertom ponudil Beethovnovo uverturo Egmont, mogočno in junaško ustrojeno glasbo, ki jo je genialni skladatelj spisal za Goethejevo tragedijo. Veličina in resnoba zazvenita že v prvem globokem unissonu, skladba nato razvije ogromno energije, ki se nekoliko ublaži le v ženski temi. Julian Kovačev je uverturo izpeljal zadovoljivo, čeprav se ni poglobil v podrobnosti, in orkester mu je odgovoril kleno in profesionalno zanesljivo. Federico Agostini je prvič nastopil kot solist z orkestrom, v katerem je v mladih letih občasno igral, njegova kariera pa ga je peljala širom po svetu, od Rima do Pariza in Nizozemske; koncertiral je po vsem svetu s prestižnimi komornimi in simfoničnimi ansambli, zdaj pa že nekaj let poučuje na ameriški univerzi Indiana v Bloo-mingtonu, tam, kjer je dolgo let deloval njegov stric, žal že pokojni mojster Franco Gulli. Za tržaško Koncertno društvo je v zadnjih sezonah nastopil v duu s klavirjem in z godalnim kvartetom DAmici, prvi nastop z orkestrom pa je vzbudil veliko pričakovanja in radovednosti. Tržaški mojster je izbral 1. koncert v g-molu op.26 Ma-xa Brucha, ki je trdno zasidran v železnem repertoarju svetovnih solistov. Vlogo, ki je nasičena z romantičnim nabojem, je Agostini interpretiral v bolj klasicističnem duhu: ni se predal vihravemu čustvovanju, ohranil je kontrolo zvočnosti in se le občasno predal ago-gično bolj svobodnemu fraziranju, zato je dal vtis nekam zadržanega nastopa, kot bi ne verjel v absolutni protagonizem violine. Razkril je vsekakor lepo kultivirano frazira-nje ter požel tople aplavze polno-številnega občinstva. Elegantno je odigral tudi dodatek, prvi stavek Bachove Sonate v g-molu. Julian Kovatčev je prvi gostujoči dirigent tržaškega orkestra, zato so njegovi nastopi razmeroma pogosti, vsakokrat pa nam bolgarski dirigent potrdi svoje vrline in hibe: narava ga je obdarila z veliko mero muzikalnosti, toda glasbenik, ki je svojo kariero začel kot violinist v orkestru Berlinskih filharmonikov, po zmagi na natečaju Karajan pa je začel dokaj uspešno dirigentsko kariero, se zanaša bolj na svoj talent kot pa na trdo delo, s katerim bi lahko poglobil in dvignil svoje znanje na res zavidljiv nivo. Njegove kretnje so sporočilne in učinkovite, kot smo tudi tokrat lahko ugotovili ob poslušanju 4. simfonije v f-molu op.36 Petra Iljiča Čajkovskega: orkester je večkrat zablestel s temperamentno in strastno igro, le škoda, da dirigent prezre bolj subtilne odtenke in se z največjo vnemo posveti briljan-tnim, ritmično nabitim in virtuozno oblikovanim odlomkom. Zelo lepo so zapeli posamezni solisti med pihalci, tudi godala so izvedbo obarvala s toplino in ubranostjo, pohvalno so se odrezali tudi tolkalci. Nismo doživeli intimne izpovedi ruskega mojstra, smo pa lahko občudovali blišč partiture, ki je požela dolge in navdušene aplavze. Katja Kralj / KULTURA Sobota, 9. oktobra 2010 13 TOMIZZEV DUH Čefur je Janez Milan Rakovac Jedan bot u Riki, kad su me takli u nerve, san reka; ja san esule u Istri, Hrvat mrež esuli u Italiji. Podobne beside kako ključ egzilanta po sudbini, iz-govara i Marko Dordič, junak romana Gorana Vojnoviča Čefurji raus, che sa-ria „Fora i S'ciavi", ossia „Van iredenti-stična banda": »Da bi ga rešil pred tipično usodo čefurja v Sloveniji, Radovan Marka pošlje v Bosno, kjer se zgodba tudi konča. Marko pa iz tega, da je bil če-fur v Sloveniji, preide na to, da je Janez v Bosni: 'Kdo bo zdržal v tej Bosni? Ni Bosna za nas čefurje. Biti čefur v Sloveniji, to sem vsaj navajen, biti Janez v Bosni pa je cela nova jeba'... Jezik, kjer kar mrgoli izrazov in besednih zvez, kot so bumbo, trunto, nabijaš base, slaže šuplje, pripišalo se mu je, v rok od takoj, skakutat, glumit glji-vo, kje so si to izmislili, da mi je vedet«... (o romanu Gorana Vojnoviča Čefurji raus, iz kritike na portalu). Propio kako da je nebo bilo proti nas; cili Piran bi bija doša na pjacu Tar-tini pogledati se u filmu »Piran-Pirano«, pak smo se morali postisnuti u kino-dvorani Avditorija Portorož; po ljudi ni moglo u salu! Med snemanjem tega filma, na katerega je slovenski del Istre čakal kot na novo osvobojenje tipo IX Korpus, e i 'Ta-liani con gloria, pravi režiser Vojnovič: »Piran-Pirano je film, ki poskuša ugotoviti, zakaj nas naša preteklost tako zelo obremenjuje. Film govori o srečanju Italijana Antonia, ki se pred smrtjo vrača v svoj rojstni kraj, in Bosanca Veljka, ki zdaj živi v njegovi rojstni hiši. Izkaže se, da se ta popolnoma različna človeka soočata z istimi življenjskimi vprašanji in dilemami. Kaj je tisto, kar ustvari človekov dom in kaj vse je potrebno, da bi se nekdo nekje počutil doma?... Piran Pirano vsekakor ne bo tipičen partizanski film, a sem se moral za potrebe pripovedovanja ene zgodbe iz sedanjosti nujno vrniti v preteklost, točneje na konec druge svetovne vojne ter poskusiti razumeti duh takratnega časa, čustva, ki so se takrat rojevala, še najbolj pa dileme ljudi, ki so bili ujeti v nek politično zgodovinski vrtinec. V tistem času se je namreč določala usoda mojih junakov, istočasno pa se je gradil tudi njihov notranji svet, ki jih v marsičem definira tudi ob koncu njihovega življenja. A vsekakor se ne bom upiral skušnjavi, da podrobneje pobrskam po tem burnem obdobju, ki še danes v Sloveniji odpira žolčne in pogosto neokusne razprave, predvsem zaradi stvari, ki so se dogajale po vojni«. Se razminjen lipo z Goranon na Festivalu u Portorožu (bin volija da smo mu dali sve nagrade na ten svitu!, ma-gari je dobija za scenarij, žensku ulogu i montažu), i se čutin kako šturlasti stari meštar ča ga pritiče njegov garzun. Največ zaradi kuraja, kako je na prvo-klasno literaran način Slovencima reka kako je to biti Ščavo (Čefur), i još več zato ča se Slovenija ni ufiendila, nego mu je dala nego tri književne nagrade! A mi Hrvati i Srbi smo se propio kapaci smrtno ufienditi, kada nas ki takne; zato je Vojnovič iznimno važan autor za cijeli Balkan, za cijelu Europu. Sto mulo Vojnovič (d'origini anche polesane!) nel film Piran-Pirano conta la storia come una partigiana slo-vena e un partigiano bosniaco i salva un giovanoto italiano; e dopo 'sto 'Ta-lian e 'sto Bosniaco i se incontra ora-mai veci, a Pirano: Xe un bel film con una morale sola: la vendetta xe immorale ed inutile! Piše junija 2010. Goran Vojnovič v lastni kolumni v Dnevniku: »V teh dneh končujem montažo svojega celovečernega filma, kar se mi ne zdi nič pretirano revolucionarnega. A mnogi se ob tem dejstvu kar ne morejo dovolj načuditi in drug za drugim le osuplo ponavljajo, kako zelo neverjetno je, da sem prvenec posnel že v rosno mladih letih. Podatek, da sem več kot pet let starejši od Orso-na Wellsa, ko je ta montiral svojega an-tologijskega Državljana Kana, in skoraj dve leti od Stevena Spielberga, ko je ta zaključeval svoj prvi blockbuster Žrelo, jih pri tem seveda sploh ne moti." Goran Vojnovič postao je faktor dubinskog oslobodenja Slovenije od njenih vlastitih predrasuda i mitova, isto tako, taj mladi pisac, režiser i kolumnist danas je kulturalna zvijezda ne samo u Ljubljani, nego i u Zagrebu, Sarajevu, Beogradu. I več ga slijede mladi, i več lsi-jede zdrave inicijative, poput student-skog filmskog festivala u Srebrenici, što ga zajednički organiziraju mladi Bo-šnjaci i Srbi. Do jučer još, nezamislivo! A artefakti kako ča su Čefurji raus i Pi-ran-Pirano, otvaraju nove prostore au-torskih sloboda, a sloboda je roba koja je ovuda uvijek manjkala. Naglašavam riječ artefakti, umjetnine, jer prelaze okvire vlastitoga medija, i svakako su več više od romana i više od filma, i najbo-lji način utiranja slobodnih putova za nove generacije! Naprosto , posrijedi je pojava novog diskursa na ovim za-vadenim prostorima, na kojima je mržnja zakon nad zakonom, a Goran Vopjnovič briše mržnju neoprtereče-nom lakočom. SODOBNA KNJIŽEVNOST - Založba Ibiskos »Deliriji« mlade tržaške pisateljice »Tre innocui deliri«je naslov knjižnega prvenca Sabrine Gregori V naše uredništvo smo pred časom prejeli brošuro, ki nam jo je poslala založniška hiša Ibiskos Editrice Risolo iz Empolija. Njena posebnost je v tem, da ne gre za publikacijo kakega že znanega avtorja oziroma za literarni prevod, ampak za čisto pravi knjižni prvenec, katerega avtorica je tržaška ustvarjalka Sabrina Gregori. »Tre innocui deliri« (Trije neškodljivi deliriji) je naslov zbirki, ki je izšla v zbirki Delphinium. Gregorijeva se je rodila v Trstu leta 1968, na tamkajšnji mestni univerzi pa je tudi diplomirala iz političnih ved ter bila dolgo časa zaposlena kot svetovalka za poklicno izobraževanje. Že od nekdaj je bila njena strast noir književnost, začenši seveda od del Stephena Kinga, veliko pa se je posvečala in se še posveča narečnemu gledališču ter sodobnemu plesu. Kot je avtorica sama zapisala v zahvali, so ji pri pisanju oziroma »piljenju« besedila veliko pomagali že znani avtorji, kot npr. Silvia Grezzi, Rossella Pisciotta in Veit Heinichen. Knjigo sestavljajo tri krajše pripovedi, ki so postavljene v Trst. Mesto pa v njih ni protagonist, ampak le oder, na katerem se odvija dogajanje. Prva pripoved z naslovom »La lavagnetta« (Tablica) je zgodba o mladem dekletu, ki je pravkar doživelo ljubezenjsko razočaranje, saj jo je po poldrugem letu resne zveze zapustil fant Luca. Pred njim je Claudia - tako je namreč junakinji ime - pet let hodila z drugim fantom Alessiom, ki je nekega dne tragično preminil v prometni nesreči. Claudia je čisto običajno dekle, staro dvain-trideset let, ki hodi čez dan v službo, v kateri se redno srečuje s strankami podjetja, zvečer pa se po popoldanskem aperitivu s prijateljico Sandro v mestnem središču vrača domov, v malo stanovanje, v katerem živi sama z mucem Bia-giom, vikende pa z druščino prijateljev preživlja med Ro-vinjem in Porečem na istrski obali ter kočami v Julijskih in Karnijskih Alpah. Tudi časovno je zgodba jasno definirana, dogajanje namreč poteka od konca maja do konca junija leta 2005. Nekega dne se Claudia vrne domov in opazi, da je tablica popisana z zelo kratkim sporočilom »Ciao«. Zato povpraša gospo, ki ji tedensko prihaja čistit stanovanje, ali je morda ona avtorica tistega sporočila. Ker pritrdilnega odgovora ne dobi, začne sumiti svojega bivšega fanta, na tablici pa se čez noč pojavljajo vedno nova sporočila, ki Claudio spravljajo ob živce, da se začne ograjevati od prijateljice Sandre, pa tudi v službi je večkrat odsotna, dokler se nekega dne ne odloči, da bo stvar rešila kar sama. Drugi pripovedi je naslov »Privato vende appartamen-to di 54 mq« (Zasebnik prodaja 54 kvadratnih metrov veliko stanovanje). Mlad par, ki se je odločil za skupno življenje, je namreč sklenil, da bo prodal stanovanje v mestnem središču na Ulici de Amicis ter se preselil v druge, večje prostore. Rosanni - tako je namreč glavni junakinji te sicer krajše zgodbe ime - se predstavi starejša gospa židovskega porekla Agatha Rosenbauer, ki se zanima za nakup stanovanja, a jo v resnici zanima še marsikaj drugega. Tretja pripoved »Schiavi del tappeto« (Tepihovi sužnji) je prav tako postavljena v Trst, in sicer v drugo polovico devetdesetih let. Uspešni podjetnik Carlo se leta 1996 v Maroku odloči za nakup tepiha, ki ni sicer še pripravljen, a mu trgovec obljubi, da mu ga bo v kratkem poslal po pošti, seveda pod edinim pogojem, da bo njegov novi lastnik vestno skrbel zanj. Ko pride tepih mimo carine na letališču pri Ronkah, se za družino začnejo težave. V zvitku je namreč skrit pajek, ki ga njegovi žena Anna in hčerka Stefania takoj ubijeta, in sicer tako, da nadenj spustita težko knjigo, v kateri so zbrani VIPAVA - Umetniški večeri Doživetja na dvorcu Zemono Tokratno je bilo namenjeno Fredericu Chopinu - Osrednja zamisel večera je bila drugačna interpretacija njegove glasbene govorice Vipa Holding, Mlinotest in Gostilna pri Lojzetu so v dveh letih na dvorcu Zemono pri Vipavi nanizali več posebnih očarljivih umetniških večerov, ki so namenjeni razvajanju skorajda vseh čutil: vida, sluha, vonja in okusa. Slednji od teh dogodkov je bil posvečen geniju klavirja 19. stoletja Fredericu Chopinu. Osrednja zamisel večera je bila drugačna interpretacija edinstvene glasbene govorice tega izjemnega umetnika. Zasnovo glasbenega dela je pripravila novinarka Tatjana Gregorič v sodelovanju z različnimi glasbeniki in Ser-gejem Semenjukom, ki je pripravil baletne točke z baletkami Glasbene šole Nova Gorica. Primož Nemec, vodja Galerije Ganes Pratt, je prispeval sliko Jaše, slovenskega umetnika mlajše generacije, ki je krasila enega od kril dvorane. Tomaž Kavčič, vodja Gostilne pri Lojzetu, pa je poskrbel za celo paleto nenavadnih in mamljivih okusov. Dvorec Zemono je tako za en večer ponovno zaživel kot salon, kjer se ljubitelji umetnosti družijo, sklepajo prijateljske in poslovne vezi ob prevzemajoči umetnosti in okusni hrani. Večer je potekal na več ravneh. Pianistka Aleksandra Pavlovič je imela osrednjo vlo- go v prvem delu, ki jo je opravila profesionalno. Nastopala je v vlogi solistke in komorne glasbenice. Tako se je levila iz virtuozne solistke, v suvereno klavirsko spremljevalko in občuteno zaigrala tiste najnežnejše skladbe, kjer so zaplesale male baletke. Slišali smo nekaj minutni uvod bravurozne Revolucionarne etude, Chopinove valčke, Preludij v A-duru in njegovo edino uspavanko. Chopinovi samospevi so zelo redko izvedeni. Sam jih niti ni veliko napisal. A tisto kar je zapustil za glas je ravno tako občudujoče lepo in tehtno kot so njegova nepozabna klavirska dela. Sopranistka Elvira Hasanagič je pevka tistega kova, ki ti s svojim glasom in interpretacijo seže v srce. Tako so samospevi: Wiosna, Wojak in Tristesse zaz-veneli v njeni izvedbi kot biserni niz najbolj opojih melodij. Skratka glasbenice in baletke prvega dela večera so s svojo magično žensko karizmo očarale vse prisotne. Drugi del je bil v znamenju jazz glasbe. Chopin je ustvaril veliko ganljive glasbe, po kateri posegajo tudi v današnjih sodobnih časih pop pevci in pevke. Njegove melodije najdemo v rock, pop, elektronski glasbi in drugje. Jazz pianist Renato Chicco je s svojo skupino, ki jo TRE INNOCUÏ DELIRI RACCONTI sestavljata kontrabasist Wayne Darling in bobnar Howard Curtis, pripravili nepričakovano presenečenje. Skladbe, ki smo jih slišali v prvem delu, so zazvenele ponovno tudi v drugem, sicer v tradiciji jazz glasbe. Zaslišala se je Cho-pinova tema in nato cel niz prostih improvizacij. S tem se je celoten večer smiselno zaokrožil. Zaslišali smo Chopina na več načinov. Vedno je bil prefinjeno eleganten, pa najsi je zvenel v izvirniku ali v ritmih in z akordi jazz glasbe. Tomaž Kavčič je razvajal z najbolj nenavadnimi okusi. Na meniju so bile poleg številnih dobrot in na videz nezdružljivih stvari, kot je sladoled iz nanoškega sira ali slastni piškoti imenovani makaroni tudi priljubljene Chopi-nove specialitete kot so jagode s čokolado, ali pašteta iz gosjih jetrc čudovito postrežene na rezini sočne fige in še in še. Renato Chicco je povedal, da je bil Chopin v svoji dobi improvizator tako kot so sedaj jazzisti, Tomaž Kavčič pa je povedal, da improvizacija v kuhinji je nekaj elementarnega. Predvsem pa je bila rdeča nit celotnega večera velika mera domišljije, s katero so bila prežeta prav vsa umetniška področja tega večera. Metka Sulic stnç enrrwŒ KIWJUO'^ kitajski kuharski recepti. Carlo postaja živčen, saj mu muc Gastone s svojimi kremplji nekega dne poškoduje tepih, ko pa prijatelj Giorgio pomotoma na tepih polije kapljico pijače, se Carlo nanj tako huduje, da se prijatelja vrneta užaljena domov. Nemilost družine se nadaljuje s smrtjo muca Gastone-ja in prometno nesrečo sina Francesca, zato se Carlo in Anna odločita, da bosta tepih ponesla nazaj v Marakeš ter ga znova izročila proizvajalcu, ki ga seveda zlahka ne bosta našla, pa tudi brez nadaljnih zapletov ne bo šlo. Primož Sturman Slovenska in hrvaška dela v Veroni V Veroni so v Galeriji moderne umetnosti (Galleria dArte Moderna) od petka na ogled dela enajstih umetnikov oziroma umetniških skupin iz Slovenije in s Hrvaške. Razstava z naslovom »E-motion to cohabit« ob upoštevanju značilnosti italijanskega severovzhoda, ki gosti prireditev, usmerja pozornost na sodobno umetniško sceno dveh sosednjih držav. Gre za predstavitev fragmentarne kulture, v 20. stoletju znane pod imenom Mitteleuropa, geografske mešanice, mišljene kot paradigma postmoderne zahodne kulture, za katero sta značilni eklektičnost in fluid-nost vrednot v nasprotju z monolitizmom dveh blokov. Obiskovalec razstave bo preko predstavljenih del zaznal celo vrsto različnosti in omejitev gospodarske, socialne ter jezikovne narave, ki prispevajo k ustvarjanju fluidnih situacij, so zapisali v galeriji. Na razstavi so s svojimi deli zastopani Marjetica Potrč, Vesna Bukovec, Lada Cerar, Metka Zupanič, Marijan Crtalic, Igor Eškinja, Andreja Ku-lunčic, Vlado Martek in Marijana Vukic, skupina BridA, ki jo sestavljajo Tom Kerševan, Sendi Mango in Jurij Pavlica ter skupina Kolektiva, so sporočili iz Galerije A+A, ki je soorganizatorica razstave. Razstava, ki sta jo pripravili Aurora Fonda in Radmila Iva Jankovic, želi poudariti razlike in dialog, kar z vidika ustvarjalnosti pomeni zavedati se koncepta omejitve skozi novo perspektivo umetnika, ki nam odstre zanimivo odkritje, da je jezik posameznika glasnik specifičnosti njegovega izvora. Tovrstna napetost, ki bi jo lahko imeli za pomanjkljivost, je lahko ključna točka, ki se odraža v različni interpretaciji subjektov, ki jih v današnjem času običajno obravnavajo umetniki: telo, komunikacija, teritorij, prostor in socialna angažiranost, so še zapisali v galeriji. (STA) Picassova dela v ZDA Pot po Združenih državah je ta teden začela razstava ključnih del iz osebne zbirke Pabla Picassa. Pod naslovom Picasso: mojstrovine iz Picassovega muzeja v Parizu so prepeljali slike, risbe, skulpture in grafike. Retrospektiva zajema 176 del in pokriva ključna obdobja v njegovem ustvarjanju. Razstavo bodo gostili Seattle, Richmond in San Francisco. Alex Nyerges, direktor Virginia Museum of Fine Arts, kjer bo Picasso na ogled od februarja prihodnje leto, je dejal, da Picassova osebna kolekcija vsebuje dela, ki jih je umetnik izbral nalašč za svojo umetniško zapuščino. priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Kuhanje, shranjevanje, pomivanje... in se marsikaj drugega Kuhinja ostaja vseskozi najbolj priljubljen domači prostor. Že iz davnih časov ohranja svoje prvotne funkcije, ki se razvijajo okoli trikotnika ogenj-voda-shranjevanje in ki so namenjene pripravi jedi in druženju za jedilno mizo. Čeprav nam nudi tehnologija stalno nove materiale, pripomočke in rešitve, ni doživelo kuhinjsko pohištvo nobenega revolucionarnega preobrata, a le izboljšave in adaptacije na sodobnejši stil življenja: kuhinja je namreč prostor, v katerem se moramo počutiti udobno in kjer nam mora biti vse priročno, to pa lahko dosežemo predvsem z dobrim dizajnom in funkcionalnostjo kuhinjskega prostora. Ureditev delovnega prostora Ko načrtujemo kuhinjo in ureditev njenega delovnega prostora, je nujno upoštevati ergonomije oziroma uporabnosti glede na osebo, ki se bo v njem največ zadrževala. Pri tem je najvažnejši faktor ugodna višina delovne površine, poleg tega pa mora biti prostor oblikovan tako, da nam bo med delom omogočal različne načine drže. Delovne površine so lahko razporejene na različne višine, v tem primeru je priporočljivo, da je površina namenjena kuhanju rahlo nižja od drugih, tista pa, ki je namenjena pomivanju, je lahko 10 do 15 cm višja. Stenske in talne obloge morajo biti vodoodporne, trpežne ter barvno usklajene. Še preden se odločimo za nakup kuhinje je bistvenega pomena priprava sten s postavitvijo električnih in vodovodnih priključkov, pri kateri pomaga načrt oz. skica postavitve notranje opreme. Zasnova in postavitev kuhinje Lastnosti, ki so najprimernejše za naš kuhinjski prostor smo že omenili, postavitev elementov ima lahko več variant. Najbolj preprosto rešitev dobimo v primeru ob steni nanizanega kuhinjskega sestava. Razne elemente postavimo s kriterijem uporabnosti in v tem smislu bo shrambna omara blizu hladilnika, glavna delovna površina pa med kuhalno ploščo in pomivalnim koritom. V primeru ozke in dolge kuhinje bo najbrž potrebno postaviti omarice v dva 3s2 N.S.D. S.r.l. / ¡¡i i < Razne vrste zastekMteu (aluminij PvCr Pes, .,.„) ProtMomna vrata Strešna okna / nniimi ravveti Vrata [dvi£nar krilna in sekcijska) ti bomo pomagali ... in veliko dnjgega. pri isturr nflfboljie iriilvii, Brcrplafc-n predračun ObiBii nsi nov »edfciv M>l ■ ■■ - ¡itmda dfllt Balhm. 30 - Il:I. 04024GGJGO niza ob stenah. Če sta niza kratka, je primerno, da je pomivalno korito postavljeno v enega in kuhalna plošča v drugega tako, da bo med njima dovolj delovne površine. Zelo pogosta je kotna postavitev, čeprav ima ta svojo šibko točko prav v kotnem elementu, ki je manj dostopen kot pa običajni predali za posodo. To velja tudi v primeru kuhinje, ki je sestavljena v obliki črke U: le-ta bo sicer imela več delovne površine, omarice pa bodo slabše izkoriščene, ker bomo v tem primeru imeli kar dva kota. Isto površino lahko izkoristimo s postavitvijo kuhinje s polotokom, ki nam omogoča, da se izognemo kotnemu elementu in obenem pridobimo površino in predalnike. Če je prostora dovolj, se lahko odločimo za sestavo kuhinje z otokom. Ta je sestavljena iz kuhinjskega otoka s kuhališčem in pomivalnim koritom, za shranjevanje pa se namesto visečih omaric poslužujemo niza visokih elementov z vgrajenim hladilnikom. Tovrstna sestava je zelo funkcionalna in še predvsem primerna za druženje, saj k otoku lahko pristopi več kuharjev. Barve in materiali Ko smo se odločali za razporeditev kuhinjskih elementov, smo že dali v ospredje njihovo funkcionalnost in uporabnost; sedaj se lahko posvetimo estetiki in postane naša največja skrb izbira primernih materialov in barvna povezava med kuhinjskimi elementi in površinami z ostalim prostorom. Pri tem seveda upoštevamo talne in stenske obloge, okenske police in notranja vrata. Kuhinja je del stanovanja, ki ga je najtežje prenoviti ali celo zamenjati, zaradi tega mora biti izbira barve in materialov zelo temeljita. Po tem principu se lahko odločimo za nevtralno kombinacijo barv kuhinjskih elementov, za popestritev prostora pa bodo poskrbele barve, ki jih bomo izbrali priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 za stene. Najbolj običajne in cenovno dostopne delovne površine so iz laminata, bolj elegantne pa so take, ki imajo lesene ali aluminijaste obrobe. Med naravnimi materiali sta najbolj uporabljena kamen in lepljen les. Pri kamnu pa moramo seveda upoštevati dejstvo, da je zelo občutljiv na kisline in da bomo zaradi tega morali paziti, da ne bomo na njem rezali npr. limon ali paradižnikov. V tem primeru pridejo v poštev razne kompozitne materiale, ki spojajo estetiko in odpornost. Med temi je zelo priljubljen in razširjen kerrock, to je večplastni material na razpolago v različnih barvah, na videz podoben kamnu a vsesplošno zelo trajen in odporen. Isto velja za vratca kuhinjskih elementov: najbolj razširjen material je furniran ali masiven les in njegove številne imitacije. Zelo uporabljeno je tudi steklo, predvsem za vratca visečih elementov. Uporabo stekla se priporoča tudi pri načrtovanju majhnih kuhinj, saj steklene površine delajo kuhinjo veliko bolj prostorno. Kuhanje Čeprav v kuhinji radi sprejemamo goste in uživamo ob pitju kave, je seveda njen prvi namen priprava jedi. Pri tem nam trg ponuja pestro izbiro kuhinjskih plošč in štedilnikov, ki se razlikujejo v dimenzijah, predvsem pa po toplotnem viru s katerim delujejo. Najbolj običajne in priljubljene so še vedno plinske plošče, ki jih skupaj s pečjo vgradijo v kuhinjski element. V zadnjih letih pa so vedno bolj razširjeni električni štedilniki s steklokeramično ploščo, ki zagotavljajo varčno in varno kuhanje. Ta vrsta štedilnika ima posebno obdelano ploščo iz keramiziranega stekla, ki je mehansko in temperaturno zelo odporna. Jedi so skuhane hitreje, pri tem pa se porabi za 10% do 15% energije manj, kot pri običajni električni plošči. Poleg tega je tovrstna rešitev lepega videza in jo lahko po potrebi uporabimo tudi kot delovni pult, gladka površina pa omogoča skrajno preprosto čiščenje. Najsodobnejše steklokeramične plošče delujejo indukcijsko, kar pomeni z neioniziranim elektromagnetnim sevanjem nizkih frekvenc. Za kuhanje z indukcijsko ploščo potrebujemo posebne posode (aluminijaste niso primerne), a hrano skuhamo hitreje kot pri zgoraj navedenih različicah. Pestro ponudbo imamo tudi za pečice in tudi v tem primeru je prva in najtežja izbira med plinsko in električno varianto. Najbrž že vemo, katera nam je bolj priljubljena ne glede na to, da različici delujeta drugačno in da ima vsaka svoje močne in šibke točke. Pri plinski pečici omenimo dejstvo, da doseže določeno temperaturo (»se segreje«) v krajšem času, toplota pa je manj homogeno razporejena, kot pri električni pečici. Cena plinske pečice je ponavadi višja, a se v dolgem roku sama izplača zaradi nižjih stroškov za vzdrževanje. Po drugi strani, so prednosti električne peči v bolj uravnovešeni temperaturi v notranjem prostoru in enostavnost upravljanja in čiščenja. Prestop iz enega sistema na drugi je večkrat manjša travma, zaradi tega je najbrž najboljša rešitev vztrajati s sistemom, na katerega smo bolj navajeni. Če je le možno, izberimo namestitev pečice v višini oči: takšna namestitev omogoča varnejše in hitrejše delo. Shranjevanje Shramba, kot poseben hladen in temen prostor zraven kuhinje, je s pojavom hladilnika počasi začela toniti v pozabo. Ob tem so se spremenile tudi nakupovalne navade, saj ne nakupujemo več toliko na zalogo. Posledično hranimo danes živila v hladilniku in shrambnih omarah: dve visoki izvlečni omari sta ponavadi čisto dovolj za sodobno gospodinjstvo. Nekateri se radi poslužujemo odprtih polic za shranjevanje kuhinjske opreme in gospodinjskih aparatov: po eni strani je ta res najcenejša rešitev, po drugi pa se moramo pri tem psihološko pripraviti na dolg boj proti prahu. Kar se tiče hladilnikov in zmrzovalnikov, so ti največkrat veliki, s posebnim predalom z ločeno temperaturo. Najpomembneje je, da izberemo hladilnik take velikosti, ki bo ustrezala našim potrebam: s premajhnim bi lahko bili nezadovoljni, s prevelikim pa bi nesmiselno zapravljali elektriko. Na podlagi varčevanja z elektriko naj še omenimo dejstvo, da se hladilniki razlikujejo tudi po porabi energije. Za nižjo ceno hladilnika se večkrat skrivajo višji stroški vzdrževanja. Kar se nam zdi na kratek rok dražje, postane lahko v dolgem roku cenejše. Pomivanje To je zadnja dejavnost, katere se lotimo v kuhinji. Pravzaprav se s pomivanjem vedno pogosteje ukvarjajo pomivalni stroji, ki so v zadnjih letih postali konstanta v naših stanovanjih, saj nam omogočajo, da prihranimo čas, električno energijo in porabo vode. Poleg tega je posoda bolj čista in higienska, saj je temperatura vode višja kot pri ročnem pomivanju. V glavnem so pomivalni stroji dobavljivi v širini 60 ali 45 cm, z vidno ali popolnoma integrirano komandno ploščo. Pomivalni stroj namestimo v neposredni bližini pomivalnega korita in takoj preverimo, koliko nam njegova postavitev ustreza. Kar se pa tiče pomivalnih korit, so ta najrazličnejših oblik in materialov in z mnogimi načini vgradnje. Najbolj priljubljena, tudi zaradi enostavnosti čiščenja in lahkote ujemanja z ostalo kuhinjsko opremo, ostajajo pa še vedno kuhinjska korita iz nerjavečega jekla. Mizarstvo bagdar» STOPAR fivJLleU 1%1 pO rTi^ji, ki^tliifiirH?r ■HOprtiif. m A^iviIlH tfifil i ,'sMp.i v i Al A r cjkilii;' i vr.ilJi O^rt^ 1,1 ni en 14j51 - 1 z mcinoi()o 55%diviniotojiave. lil. Kosoie150 - 34U0 Bszoriea ■ Trst {Italija) lel/1ac (UD 226283 ■ i m bslopar-@lifi.it ^ mggnn g; ^^B WAR ill Damir Stare PRODAJA NAČRTOVANJE ZIDAVA POPRAVILA Cm d. 125 x g. 100 x v. 180 >\J Na razstavljenih pečeh do 50% popusta! >VJ Anbieto-rs PROSEK 551 ■ tel 040.225177, fax 040.225193, mob. 3483051855 1 6 Sobota, 9. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Odločitev uprave po izvedbi ankete med trgovci Ob sobotah popoldne brezplačno parkiranje Decembra parkirnina ukinjena tudi ob sobotah zjutraj - Enoletno poskusno obdobje se bo začelo januarja Parkiranje v modrih conah goriškega mestnega središča bo ob sobotah popoldne brezplačno. Ukrep, s katerim želi spodbujati trgovske dejavnosti in poživiti mestni center, bo goriška občinska uprava uvedla januarja, poskusno obdobje pa bo trajalo eno leto. Odločitev je občina sprejela na podlagi ankete, ki jo je pred nedavnim izvedla med trgovci in gostinci zainteresiranih ulic. »Anketo smo s pomočjo zadruge SIS Coop, ki upravlja sistem modrih con v Gorici, predložili 279 trgovcem, dobili pa smo 268 odgovorov. Kar 89,9 odstotkov trgovcev se je izreklo za ukinitev parkirnine ob sobotah popoldne, 9,32 odstotkov pa proti,« je povedal goriški podžupan in odbornik Fabio Gentile in nadaljeval: »Gre za težko odločitev, saj bo občinska blagajna s tem izgubila ka- kih 55.000 evrov, kljub temu pa smo se zanjo zavzeli, da bi okrepili idejo trgovskega centra na prostem. Največ potrošnikov se namreč odpravlja v veleblagovnice izven mestnih središč ravno zato, ker razpolagajo le-te z visokim številom brezplačnih parkirnih mest. Ob koncu prihodnjega leta bomo videli, ali se je ukrep v Gorici obnesel.« Brezplačno sobotno parkiranje, sta včeraj povedala Gentile in poveljnik goriških mestnih redarjev Marco Muz-zatti, bodo pravzaprav uvedli že pred januarjem prihodnjega leta. Kot je župan Ettore Romoli napovedal julija, bo 4., 11., 18. in 25. decembra mogoče brezplačno parkirati v modrih conah goriškega mestnega središča že v jutranjih urah. »To je dodatna pobuda v okviru niza Goriški december, s katero želimo Parkomat v Gorici bumbaca spodbujati nakupe v mestu,« je pojasnil Gentile in dodal: »Od januarja dalje pa bo parkiranje ob sobotah brezplačno samo popoldne, ker bi drugače vse parkirne prostore zasedli stanovalci in uslužbenci trgovin, kar ni smisel našega ukrepa. Tudi uvedba parkirnih prostorov z omejenim časom parkiranja ni bila izvedljiva, saj bi morali imeti več osebja za nadzor in nabaviti nove table.« V anketi, ki so jo trgovci izpolnili septembra, je občina tudi poizvedovala, ali bi bili v zameno za ukinitev parkirnine ob sobotah popoldne pripravljeni na organizacijo promocijskih pobud. 75,89 odstotkov odgovorov je bilo potrdilnih (pripravljeni so na izvajanje popustov, aperitivov, koncertov, ipd.), 24,11 odstotkov trgovcev pa ne namerava izvajati promocijskih pobud. (Ale) GORICA - Antonaz Kaj čaka tovarno Carraro? Katero vlogo namerava deželna uprava Furlanije-Julijske krajine odigrati 19. oktobra, ko bo potekalo srečanje z vodstvom družbe Carraro? Tako sprašuje deželni odbornik Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz, ki ga skrbi usoda delavcev in goriškega obrata v Stražcah. Čez nekaj manj kot dva tedna bo na sedežu zveze industrialcev Confindustria v Gorici potekalo pomembno srečanje, na katerem naj bi vodstvo družbe pojasnilo, kakšna usoda čaka tovarno Carraro v Gorici. »Prihodnost 50 delavcev tovarne, ki so v dopolnilni blagajni, je zelo negotova, 19. januarja pa ne bodo več imeli pravice do socialnih blažilcev. Medtem ko se je sprva v zvezi z možnostjo zaprtja goriškega obrata dvignil val ogorčenja, v zadnjih mesecih o problemu nihče več ne govori. Ni znano, kaj namerava vodstvo družbe z goriškim obratom,« pravi deželni svetnik SKP, ki je naslovil svetniško vprašanje na predsednika dežele FJK Ren-za Tonda. »Katero vlogo namerava deželna uprava Furlanije-Julijske krajine odigrati 19. oktobra, ko bo potekalo srečanje z vodstvom družbe Carraro? Namerava podjetje opozoriti na sporazum, ki ga je podpisalo s sindikati? Ali bo finančni družbi Friulia dala mandat, da poseže v korist goriškega obrata z zahtevo, da proizvodnja ponovno steče in da bodo delovna mesta ohranjena?« še sprašuje Antonaz. Zahtevajo naj odgovore »Goriški župan mora čim prej sklicati konferenco županov, ki mora zahtevati od deželnega odbornika Kosica odgovore v zvezi s prihodnostjo goriškega zdravstva in novo organizacijo zdravstvenih storitev.« O tem je prepričan goriški občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in opozarja, da je konferenca županov pred meseci ustanovila dve komisiji, ki sta izdelali dokument, v katerem je bila orisana alternativna pot za reorganizacijo goriškega zdravstva. »Odbornik Kosic pa še vedno ni povedal, katere predloge namerava sprejeti in katerih ne,« je podčrtal Cingolani. Kolesarka brez zavor Včeraj popoldne je v Gorici prišlo do prometne nesreče, v kateri se je telesno poškodovala kolesarka. Mlada ženska se je okrog 14.30 spustila po Ulici Del Carso navzdol, zaradi hitrosti pa ji pred vhodom na krožišče na Trgu Divisione Mantova ni uspelo ustaviti. K sreči ni mimo pripeljal noben avtomobil, kolesarka pa je pristala na gredici sredi krožišča. Za nesrečo je bila po vsej verjetnosti kriva okvara na zavorah. Rešilna služba jo je prepeljala v bližnjo bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje. V Gorici Šport za vse Včeraj se je s posvetom začela pobuda »Sport per tutti« (Šport za vse), ki jo goriško društvo Laquilone posveča osebam z duševnimi motnjami. Pobuda se bo nadaljevala danes in jutri, ko se bo okrog 70 udeležencev pomerilo v košarki in atletiki. Današnji dan bo namenjen košarki. Tekme, ki bodo potekale v telovadnici društva UGG, se bodo začele ob 10. uri, finale bo ob 18.30, nagrajevanje pa ob 20. uri v Ulici Garibaldi. Stadion Fabretto bo prizorišče jutrišnjih tekmovanj v atletiki, ki se bodo začela ob 9.30. Sezona društva Lipizer V petek, 22. oktobra, se bo v Gorici začela nova koncertna sezona društva Rodolfo Lipizer. V okviru le-te bodo letos priredili deset kakovostnih večernih koncertov in dve ponovitvi za šole. Prvi bodo v deželnem avditoriju v Ulici Roma nastopili glasbeniki filharmonije Jora iz Romunije, ki jo vodi Ovidiu Balan. Z njimi bo igral tudi pianist Roberto Cappello. PODGORA - Gabrovec pozval Tonda GORICA - Na korzu osrednji protestni shod v pokrajini po sprožitvi $e en«ga piazu Dijaki proti reformi zahtevajo sanacijo pobočja ' r Med približno 700 udeleženci tudi dijaki slovenskega višješolskega središča Na pobočju Kalvarije nad podgorsko cerkvijo se je 30. septembra sprožil še en plaz, potem ko so manjše plazišče evidentirali že marca lani. Takrat so si pristojne službe ogledale pobočje, toda niso ničesar ukrenile, saj je bil plaz omejen in ni predstavljal večje nevarnosti. »Konec septembra se je na pobočju Klavarije nad Ulico San Giusto sprožil še en plaz, tokrat na desnem bregu potoka Štoperca. Območje plazu je precej obsežno, velike težave pa nam ob vsakem deževju povzroča deževnica, saj Zaradi plazu je nekaj dreves padlo na gozdno pot, ki s trga pred cerkvijo vodi do kapele pod vrhom hriba bumbaca odteka proti dolini in pri tem naplavlja zemljo na cesto in trg pred cerkvijo. Pred nekaj dnevi je zemljo naplavilo do spomenika,« pojasnjuje predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Ban-delj in opozarja, da voda v zadnjih časih vdira tudi v kleti nekaterih hiš, ki se nahajajo pod plaziščem. Bandelj je na težave opozoril deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca, ki je včeraj vložil svetniško vprašanje predsedniku dežele Renzu Tondu in ga pozval, naj se čim prej angažira pri pristojnih deželnih službah za sanacijo plazu. Dijaški sprevod po korzu Višješolci iz vse pokrajine so se včeraj dopoldne zbrali v Gorici, da bi izrazili svoje nasprotovanje šolski reformi ministrice Mariastelle Gelmini, zaradi katere se bo po njihovih besedah kakovost javnega šolstva izredno znižala. Dijaki iz Tržiča, Laškega in drugih krajev so v Gorico prišli z vlakom in avtobusi, tako da se je sprevod začel pred železniško postajo. Od tod je okrog 700 udeležencev korakalo po korzih Italia in Verdi do ljudskega vrta, kjer je zveza Unione degli studenti priredila dve delavnici. Ena je bila posvečena rasizmu, druga pa stažem, ki jih dijaki lahko opravljajo pri raznih organizacijah ali v tujini. Manifestacije so se udeležili tudi predstavniki mirovniškega združenja Ten-da per la pace iz Tržiča in prostovoljci organizacije Volontari di giu-stizia, ki svoj prosti čas posvečajo zapornikom, ki svoj dolg s pravico plačujejo v goriškem zaporu. bumbaca Na protestnem shodu so bili prisotni tudi dijaki slovenskega višješolskega pola iz Ulice Puccini, kjer je bil zaradi tega pouk okrnjen. Stavkala je večina dijakov znanstvenega in humanističnega liceja Simon Gregorčič, dijaki klasičnega liceja Primož Trubar pa so večinoma ostali v svojih razredih. Pro-testnikom se je pridružila tudi približno polovica dijakov s slovenskega tehničnega pola. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 9. oktobra 2010 17 GORICA - V galeriji Ars prefektinja izročila priznanje slovenskemu društvu Fotoklubu Skupina75 čestital celo Napolitano Predsednik republike izpostavil 35-letno povezovalno vlogo društva - Drevi razstava v Doberdobu Med četrto etapo letošnjega Foto-srečanja je fotoklub Skupina75, ki letos praznuje 35-letnico delovanja, prejel pomembno priznanje. Goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu je med četrtkovim odprtjem fotografske razstave v galeriji Ars na Travniku izročila predsedniku fotografskega krožka Silvanu Pit-toliju plaketo, s katero je predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano čestital društvu za pomemben jubilej in za opravljeno delo na kulturnem področju, zlasti še za gojenje stikov s fotografskimi krogi iz sosednjih držav. Prefektinja je med drugim povedala, da je bila v mladih letih tudi sama navdušena fotografi-nja. Predsednik Skupine75 Silvan Pitto-li se je zahvalil za izkazano pozornost in je na kratko obrazložil umetniško pot kluba, ki si je s požrtvovalnim delom svojih članov utrl pot tudi v prestižne kroge mednarodne fotografije. V imenu galerije Ars je pozdravil novinar in kulturni delavec Jurij Paljk, ki je čestital fotoklubu za njegovo bogato dejavnost. Posebno čestitko pa je Skupini75 izrekel za izdajo bogatega kataloga, ki spremlja letošnje in tudi prejšnja Fotosrečanja. Ti katalogi so po mnenju Jurija Paljka najboljši pokazatelj pestrega delovanja neke kulturne sredine, ki jo sicer sestavljajo ljubiteljski ustvarjalci, vendar s profesionalnim pristopom do dela. Tri umetnike, čigar dela bodo v naslednjih dneh na ogled v galeriji Ars, sta v slovenščini in italijanščini predstavili umetnostna kritičarka Lorella Klun in kulturna delavka Petra Miklus. Tri umetnike fotografije, Damijana Vidica iz Ajdovščine, Simona Zamarja iz Nove Go- Odprtje razstave v galeriji Ars rice in Silvanja Pittolija iz Števerjana, sta uvrstili med avtorje, ki so s svojimi upodobitvami izbrali pot, ki pelje izven zgolj dokumentacijskih okvirov fotografije in prodre na globlja področja v iskanju povezav med izpovednimi oblikami in lastnim notranjim svetom. Pri tem predstavlja »klik« na sprožilec fotoaparata le neke vrste prehod v širšem ritualu celotne zamisli. V njihovem umetniškem delu prostor ni le natančna pred- stavitev tega, kar vidimo, temveč nestanovitno območje, ki bi ga lahko imenovali tudi spremenljiva krivulja. Obliko ji daje senzibilnost avtorjev in je sposobna najti občuteno odmevnost v življenjskih izkušnjah slehernega gledalca. Tudi odprtje fotoprikaza v razstavnih prostorih na Travniku je popestrila glasbena točka, ki jo je na harmoniko prispeval Manuel Figheli. Profesor Glasbene matice je zaigral nekaj skladb iz za- foto vip kladnice kletzmer glasbe. Fotorazstava bo v Galeriji Ars odprta do 21. oktobra, ogled pa je možen od torka do sobote od 9. do 12.30 ure ter od 15.30 do 19.30 ure. Peta razstava letošnjega Fotosreča-nja bo na sporedu že danes ob 18.30 uri v galeriji Modra's v Doberdobu. Tu bosta svoje fotografije razstavila Robi Ja-komin iz Trsta in Miran Vižintin z Vrha. Avtorja bo predstavila umetnostna kri-tičarka Jasna Merku. (vip) MICHELSTAEDTER Goriški poklon ob stoletnici smrti Mednarodni simpozij, vrsta razstav, gledališka igra, javna srečanja, publikacije. Vse to in več bo sestavljalo pester program, s katerim se bo Gorica spomnila pesnika in filozofa Carla Mic-helstaedterja ob 100-letnici njegove prerane smrti. Gost seznam dogodkov, v katerega je konec septembra že uvedel večer »Musica dal naufragio« v Pod-turnu, so včeraj predstavili na sedežu inštituta ICM, ob katerem so se za poklon goriškemu mislecu zavzeli občina in pokrajina, državna knjižnica, Fundacija Goriške hranilnice, založba LEG in združenje eStoria. Med pobudami občine, o katerih je spregovoril odbornik Antonio Deve-tag, so objava vodnika »Itinarario ebrai-co. I luoghi di Carlo Michelstaedter«, ki bo kmalu izšel, postavitev Michel-staedterjevega kipa v naravni velikosti v Raštelu (3. novembra) in spektakel, s katerim se bo začela latošnja sezona Verdijevega gledališča. Fundacija Goriške hranilnice, kot je spomnil predsednik Franco Obizzi, je obnovila pesnikov grob v Rožni dolini, z občino in državno knjižnico pa bo sodelovala tudi pri razstavi »Far di se stesso fiamma«, ki jo bodo v Gospski ulici odprli 17. oktobra. Inštitut ICM, je poudaril njegov predsednik Marco Grusovin, bo 18. in 19. oktobra priredil mednarodni simpozij »La via della persuasione«, na katerem bodo predavali številni izvedenci, goriška pokrajina pa bo prispevala k organizaciji izleta z eStoriabusom »I luoghi di Carlo Michelstaedter« (24. in 31. oktobra) in dogodka v okviru festivala kulture združenja Ex Border. GRADIŠČE V| v • v v krozišcu je peljal v napačno smer Včeraj je na začasnem kro-žišču pred hotelom Al Ponte v Gradišču prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil lažje ranjen 50-letnik iz Vileša. Okrog 8.30 se je A.P. s svojim avtomobilom Fiat bravo pravilno peljal v krožišču, preden je zavil na državno cesto št. 351 pa je vanj trčil nakladalnik tipa bobcat, ki ga je upravljal 25-le-tni Makedonski državljan S.Z. Delavec, ki je zaposlen pri podjetju, kateremu je občina poverila gradnjo dveh krožišč, s katerimi naj bi zagotovili večjo prometno varnost na križišču med deželno cesto 305, Ulico Palmanova in Ulico Trieste, je iz bližnjega gradbišča zavil v začasno krožišče v napačno smer in trčil v avtomobil Fiat bravo. Mladenič se ni poškodoval, 50-letnika pa so z rešilnim avtomobilom službe 118 prepeljali v oddelek za prvo pomoč goriške bolnišnice. Na kraju so posredovali karabinjerji iz Gradišča in osebje prometne policije. Nadzor v Tržiču Preverili so istovetnost 130 oseb in pregledali okrog sto avtomobilov. To je obračun akcije, ki so jo v četrtek zvečer na Tržiškem izvedli tamkajšnji policisti, kara-binjerji in luška kapetanija. Za poostren nadzor so se sile javnega reda odločile glede na številne primere tatvin v trgovinah, stanovanjih in javnih lokalih, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih v Laškem. Policisti in karabinjerji so kontrole izvedli v rezidenčnih predelih mesta, v mestnem središču in na glavnih prometnicah, ki peljejo v in iz Tržiča. DOBERDOB - Po pticah se zadruga Rogos loteva popisa metuljev Tudi Kras se segreva Z raziskovanjem živalskih vrst naravoslovci ugotavljajo podnebne spremembe - Na favno vpliva tudi širjenje gozda Osatnik (Vanessa cardui) lucio morin Žametna penica (Sylvia melanocephala) Tudi Kras se segreva. Z raziskovanjem prisotnosti živalskih vrst naravoslovci ugotavljajo podnebne spremembe, ki jih povzroča globalno segrevanje Zemlje. Ravno zaradi milejših zim in toplih poletij se je v zadnjih letih na doberdobskem Krasu naselila žametna penica (Sylvia melanocephala), mala ptica, ki je zelo razširjena v sredozemskih deželah, poleg nje pa se veča populacija številnih drugih ptičjih vrst, ki so značilne za toplejše podnebne pasove. Vpliv, ki ga imajo podnebne spremembe na naravno okolje, se na Krasu prepleta s širjenjem gozdnatih površin. »Okolico Doberdoba naseljujejo črne žolne, ki so značilne za gozdove, izginjajo pa ptice, ki živijo na kraški gmajni,« pravi predsednica zadruge Rogos Ana Černic in pojasnjuje, da so lani na doberdobskem Krasu našteli 123 ptičjih vrst. »Zadruga Rogos je lani iz lastnih virov financirala raziskavo prisotnosti ptičjih vrst, ki jo je izvedel ornitolog Paul Taut. V celem sončnem letu je opravil okrog 40 izletov v naravo in ugotovil prisotnost 123 vrst ptic. Najbolj pogosti celoletni vrsti sta kos (Turdus merula) in ščinkavec (Fringilla coe-lebs), v poletnih mesecih pa črno-glavka (Sylvia atricapilla). V trsti-čevju so najbolj pogosti trstni strnadi (Emberiza schoeniclus), srpična trstni-ca (Acrocephalus scirpaceus) in močvirska trstnica (Acrocephalus palustris),« pravi Ana Černic in razlaga, da ornitolog ni nikoli opazil primerkov pivke (Pucus canus), čeprav je dokazano, da živi na tržaškem Krasu in ob Soči. Paul Taut je naštel tudi več vrst nočnih ptic, saj je med raziskovanjem opravil tudi dva nočna izleta. V okviru svojih raziskovalnih Žagarico (Saga pedo) so ujeli v objektiv na ploščadi pred centrom Gradina domen stanič dejavnosti so pri zadrugi Rogos v zadnjih časih beležili še en uspeh, saj so fotografirali primerek žagarice (Saga pedo), zelo redke kobilice, ki živi na kraški gmajni in travnikih. »Na Goriškem se zaradi opuščanja živinoreje krči življenjski prostor žagarice, za katero smo vedeli, da naseljuje tudi goriški Kras, ampak so jo znanstveniki le redkokdaj opazili. Njeno prisotnost smo sicer sumili, zdaj pa lahko potrdimo, da pri nas tudi dejansko živi,« pravi Černičeva in pojasnjuje, da je ža-garica ena izmed ogroženih živalskih vrst, zaradi katerih je dežela Furlani-ja-Julijska krajina na Krasu ustanovila zaščitena območja SIC in v njihovem okviru tudi rezervat Prelosnega in Do-berdobskega jezera. Zagarica je sicer plenilska kobilica z nogami, prilagojenimi za grabljenje. Razširjena je na Krasu in v slovenskem Primorju, zaradi redkosti je zaščitena na evropski ravni. Zaradi dosedanjih uspešnih ra- ziskovalnih naporov je pred kratkim dežela poverila zadrugi Rogos, da opravi raziskavo populacije metuljev na celotnem Krasu. »Izbrali smo določene predele Krasa, med katerimi je tudi naš rezervat, na teh območjih pa bomo raziskovali prisotnost dnevnih metuljev (Rhopalocera). Tudi na podlagi njihove razširjenosti bomo razumeli marsikatero spremembo, do katere prihaja na Krasu,« zaključuje Ana Černic. (dr) 18 Sobota, 9. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / DOBROVO - Čezmejni posvet o obnovljivih virih energije Biomasa briška nafta prihodnosti Brici še vedno iščejo investitorje za izvedbo vrtine za iskanje tople vode NOVA GORICA Zavrnjena zahteva za stečaj družbe SGP Gorica Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo družbe Gofin ter tako potrdilo zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka, ki jo je izdalo okrožno sodišče v Ljubljani februarja lani, so sporočili iz družbe SGP Gorica. Likvidacijski upravitelj Janez Artič bo tako sedaj lahko začel z redno likvidacijo družbe SGP Gorica oz. s postopki za oceno in prodajo premoženja ter čimprejšnje poplačilo vseh upnikov v celoti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, saj je premoženja več kot dovolj za poplačilo vseh dolgov. O morebitni vložitvi odškodninskih tožb za povračilo škode, povzročene z neupravičenim predlogom za stečaj, ki je onemogočili poslovanje družbe, upravitelj Janez Artič pravi, da bo še razmislil in sprejel končno odločitev po posvetu z lastniki družbe. Odločitev višjega sodišča v Ljubljani so na mestni občini Nova Gorica prejeli šele včeraj popoldne, zato bodo morali podrobnosti še preučiti. »Odločitev Višjega sodišča o zavrnitvi predloga upnika Gofin za začetek stečajnega postopka nad SGP Gorica ne vpliva na tožbe, ki jih je mestna občina Nova Gorica vložila zoper SGP Gorica. V njih uveljavlja lastninsko pravico, hkrati pa izpodbija tudi stavbno pravico, ki jo je SGP Gorica ustanovil skoraj na vseh zemljiščih mesta Nova Gorica,« pravijo na novogoriški občini. Na teh nepremičninah novogoriška občina uveljavlja lastninsko pravico na podlagi določil zakona o gospodarskih javnih službah, o čemer je že odločalo okrožno sodišče v Novi Gorici v primeru prve parkirne hiše na Ulici Gradnikove brigade. »Sodišče je mestni občini priznalo lastninsko pravico na tej parkirni hiši, višje sodišče pa je potrdilo odločitev 1. stopnje, tako da je odločitev dokončna in pravnomočna,« še pojasnjujejo na občini Nova Gorica. Družba Gofin je novembra 2007 vložila na okrožno sodišče v Novi Gorici predlog za začetek stečajnega postopka družbe SGP Gorica. Okrožno sodišče v Novi Gorici je takoj izdalo sklep o začetku postopka o odločanju o predlogu za začetek stečajnega postopka družbe SGP Gorica in začasno odredbo, s katero je družbi SGP Gorica prepovedalo sklepanja pravnih poslov in razpolaganje s premoženjem ter omejilo izplačevanje plač zaposlenim. (sta) »Potenciali rabe geotermalne energije na čezmejnem območju so veliki,« poudarja Francesco Zarlenga iz rimske agencije Enea. »Če bi znali pravilno ravnati z lesno biomaso, ki je domač obnovljiv vir energije, je to lahko naša nafta prihodnosti,« dodaja Rajko Leban, direktor Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA). Omenjena agencija je v sodelovanju z občino Brda včeraj na Dobrovem organizirala konferenco na temo Obnovljivi viri energije na čezmejnem območju Italija -Slovenija ter se posvetila predvsem projektom v skupnem interesu. Prav na predlog občine Brda so v agenciji GOLEA izdelali številne projekte, ki zajemajo rabo geotermalne energije in biomase za energetske namene in učinkovito rabo energije v stavbah. Po prepričanju predstavnikov agencije GOLEA in italijanske državne energetske agencije Enea, kaže na čezmejnem območju vzpostaviti sodelovanje na področju izrabe obnovljivih virov energije in iskati skupne rešitve na ravni črpanja Ko-hezijskih sredstev. »Rešitve iščemo povsod - na ravni kohezijskih sredstev, kjer je bil tudi narejen premik. Dogovarjamo se z italijanskimi partnerji, iščemo variante. Žal je tako, da se pri razpisih da priti do sofinanciranja študij, bistveno teže pa do sofinanciranja investicij. Na tem bomo delali naprej, v upanju, da bomo našli ustrezno rešitev,« pojasnjuje direktor agencije GOLEA, ki meni, da bi poleg geotermal-ne energije skupaj z italijanskimi partnerji lahko izkoriščali tudi druge vire obnovljive energije. »Poudarek je na biomasi. Na Obali in v Brdih imamo oljčne nasade in zato oljčne ostanke, ostanke iz vinogradništva. V gorskem svetu Primorske pa je v ospredju lesna biomasa, ki je domač obnovljivi vir. Če bi znali pravilno ravnati z njo, je to lahko naša nafta prihodnosti,« dodaja Leban. Da so potenciali rabe geoter-malne energije na čezmejnem območju veliki, meni Francesco Zarlenga iz rimske agencije Enea. »Tako na področju kmetijstva kot tudi za ogrevanje ali pa iz turističnega vidika za terme. Sodelovanje se gotovo lahko še izboljša, naša prisotnost tu že pomeni začetek nekega slovensko-ita-lijanskega sodelovanja. Enea in Golea sta javni agenciji, zato lahko optimiziramo sodelovanje in gremo v partnerstvo z raznimi projekti, saj imamo na voljo neskončne možnosti na evropski oziroma mednarodni ravni. Danes gre za prvi uraden stik, vsaj kar se tiče naše agencije, jasno pa je, da smo s posredovanjem kolegov iz Fur-lanije prišli, da na noge postavimo dobro sodelovanje. Konec koncev, vsi smo sose- dje, zakaj ne bi sodelovali pri skupnih projektih, ki imajo viden pomen tako na okolj-skem področju kot tudi z ekonomskega vidika,« zaključuje Zarlenga. V Brdih veliko stavijo na geotermal-no energijo. Študije so pokazale veliko verjetnost, da se na tamkajšnjem območju v globini zemlje nahaja žila tople vode. Na tej bazi načrtujejo tudi postavitev term. Toda najprej je treba priti do virov financiranja, ki bi zagotovili izvedbo vrtine. Ta bi dokončno razkrila, ali so predvidevanja o topli vodi sploh pravilna. V lokalni skupnosti se sicer zelo nadejajo državne finančne pomoči pri izvedbi vrtine, na ministrstvu za gospodarstvo pa tega ne predvidevajo. »V tem hipu so na voljo sredstva iz kohe-zijskega sklada in 15-odstotna slovenska soudeležba za sisteme daljinskega ogrevanja in obnovljive vire - kjer je vir toplote lesna biomasa, geotermalna energija ali sonce. Sredstva so na voljo za objekt, sistem daljinskega ogrevanja s toplotnimi postajami, za samo vrtino pa ni na voljo nikakršnih državnih sredstev,« poudarja Hinko Šolinc iz ministrstva za gospodarstvo. Včerajšnji posvet je bil zato v neki meri namenjen tudi temu, da se poišče možne vire financiranja in sodelovanja tudi s pomočjo čezmejnega partnerstva. »V Brdih moramo v naprej izključiti možnost električne izrabe geotermalne energije, to pomeni, da možnosti, ki se v zvezi s tem nudijo v kohezijskih skladih, tu odpadejo. Mogoče bi pa finančna sredstva dobili skozi kakšen drug projekt v smislu raziskovalne vrtine, z vidika geološke raziskave tal - tega tukaj nimamo, nihče še ni vrtal in ne ve, točno, kaj je. Če bi s testno vrtino potrdili dovolj veliko verjetnost, da imamo na globini 2.000 metrov res vodo, ki ima 42 stopinj in pretoka več kot 70 kubikov, bi bil tudi večji interes investitorjev, da gredo v ta projekt, ki je sicer bolj turističnega kot energetskega značaja,« razmišlja Leban. Katja Munih Dan delovnih invalidov Po vsej Italiji bodo jutri potekale svečanosti ob 60. dnevu delovnih invalidov. Pokrajinska sekcije zveze ANMIL bo osrednjo slovesnosti priredila v Gorici. Ob 9. uri bo maša v stolnici, nato pa bodo udeleženci v sprevodu korakali do pokrajinske palače, kjer bodo ob 10. uri spregovorili predsednik pokrajinske sekcije zveze ANMIL Emil Jelen in predstavniki krajevnih uprav. KZ vabi na Burnjak Kmečka zveza prireja v nedeljo, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tar-bij. Odhod avtobusa iz Krmina bo ob 9. uri (s križišča z državno cesto Gorica- Videm). Prijave sprejemajo na sedežih KZ v Trstu in v Gorici, na voljo pa sta tudi tel. 040 362941 in 0481 82570. Cena izleta je 35 evrov. Posvet o kulturni dediščini V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 16. uri posvet o zaščiti kulturne dediščine, ki ga prireja goriško društvo arheologov. Spregovorili bodo predstavniki ministrstva za kulturo, spomeniškega varstva, združenja Italia nostra in goriškega društva arheologov. GORICA - V torek Ciril Zlobec gost Kulturnega doma Predstavili bodo »Tiho romanje k zadnji pesmi« Ob petinosemdesetletnici slovenskega književnika Cirila Zlobca Kulturni dom v Gorici v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD) in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo (SKGZ) prireja posebno srečanje z avtorjem, na katerem bo častni gost ravno slovenski pesnik in akademik. Srečanje bo v torek, 12. oktobra, ob 18. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Ob tej priložnosti bodo predstavili novejšo Zlobčevo pesniško zbirko »Tiho romanje k zadnji pesmi« Ciril Zlobec se je rodil leta 1925 v Ponikvah na Krasu, ki je vse do danes ostal ena osrednjih tem njegovega pesništva. Prve pesmi je Zlobec objavil v partizanskem tisku, prvo zbirko Pesmi štirih (1953) skupaj s Kovičem, Menartom in Pavčkom, sledile so zbirke Ljubezen, Najina oaza, Vračanja na Kras, Kras, Pesmi, Mojih sedemdeset in druge. Zlobec je avtor tudi dveh romanov ter petih knjig esejev in publicistike. Zlobec tudi veliko prevaja, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. Osemnajst njegovih knjig pa je tudi prevedenih v tuje jezike. Slovenski pesnik je za svoje literarno delo prejel več domačih in tujih literarnih nagrad, med njimi Prešernovo, Župančičevo in Kajuhovo nagrado. Na torkovi predstavitvi v goriškem Kulturnem domu bo uvodoma spregovorila prof. Nadja Marinčič iz Gorice. Ciril Zlobec kroma HJUUUV TriLTIN PALHK IZ ÖKD rz Ärvr^-Yyi. pj-jirvsvniij Platnica knjige Marjana Terpina foto gmd Paler iz Brd Pri Goriški Mohorjevi je ravnokar izšla knjiga Paler iz Brd - Iz življenja Terpinovih v Števerjanu. Njen avtor Marjan Terpin, znani goriški podjetnik ter kulturni in politični delavec, se ob življenjskem jubileju ozira nazaj na prehojeno pot, na kateri se ob osebnih spominih prepletajo družbeni in politični dogodki, ki se od doživetij druge svetovne vojne spletajo vse do osamosvojitve Slovenije in njene nove demokratične ureditve. Predstavitev knjige bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. GORICA - V sredo v Kulturnem domu Z glavo na zabavo proti »filozofiji šanka« Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v sodelovanju s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Kulturnim domom in Fundacijo Goriške hranilnice preventivno-zabavno prireditev za mlade, od 12. do 15. leta starosti, ki bo 13. oktobra, ob 10. uri v Kulturnem domu v Gorici. Prireditev si bo ogledalo približno 300 dijakov, ki obiskujejo druge in tretje razrede nižjih srednjih šol iz Doberdoba, Gorice in Špetra ter prve razrede goriškega slovenskega šolskega centra ulice Puccini v Gorici. Na prireditvi bosta prisotna svetovalec za zdravstvo, socialo in humanitarna vprašanja Republike Slovenije Franc Hočevar in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Z glavo na zabavo (ZGNZ) je nevladna organizacija, ki mladim dokazuje, da se je mogoče odlično zabavati brez alkohola, tobaka in prepovedanih drog ter hkrati opozarja na nezdružljivost uživanja alkohola in drog z aktivno udeležbo v cestnem prometu. Po nekaterih podatkih vemo, da mladi popijejo celo več alkohola kot pred leti, pri tem pa se nevarno povečuje predvsem obseg tveganega pitja. To je posledica visoke tolerance celotne družbe do škodljive rabe alkohola, še bolj pa profitnega interesa industrije zabave, ki s pomočjo medijev in idolov mla- de generacije, mladostnike, pa tudi starejše, uspešno privablja v gostinske lokale in na množične javne prireditve, kjer še naprej prevladuje »filozofija šanka«. Glavni akterji prireditve so mladi animatori Generacije Nulanula: duhoviti voditelj in mojster rimane besede Pižama, požiralec ognja in čarodej Sam Sebastijan, DJ Zok, Peter s kitaro, Klemen in drugi. Odlična zabava, v okviru katere animatorji in glasbeniki Generacije Nulanula izvajajo poseben multimedijski performance, kjer je ob pozitivni energiji, popularni glasbi, gibu, animaciji in vključevanju občinstva poudarek predvsem na osnovnem sporočilu, da se je mogoče odlično zabavati brez škodljivih pomagal. Fundacija ZGNZ je z letošnjim letom vstopila v deseto sezono splošnokoristnih aktivnosti z namenom promoviranja zdravega načina preživljanja prostega časa in bo 13. oktobra, ko poteka Evropski dan varnosti na cestah, izvedla svoj krstni nastop v zamejstvu. Pomen poslanstva Fundacije ZGNZ je prepoznal tudi predsednik Republike Slovenije Danilo Tiirk, ki je sprejel častno pokroviteljstvo nad njihovim delovanjem. Več informacij, fotografije, video dokumentacijo in novice z dogodkov so na voljo na spletni strani fundacije www.fundacija-zgnz.si. ŠTANDREŽ - Dramska skupina na Linhartovem srečanju Gugalnik v Postojni Štandrežci bodo nastopili danes popoldne - Prejšnjo soboto so gostovali pri društvu Jezero v Doberdobu Igralci dramske skupine prosvetnega društva Štandrež bodo danes ob 15. uri s komedijo Gugalnik nastopili v Postojni, kjer se je včeraj začelo tridnevno, po vrsti že 49. Linhartovo srečanje. Že sama uvrstitev na sklepni del tekmovanja je za štandreške igralce zelo lep uspeh, saj se je za nastop na finalnem delu v Mariboru potegovalo okrog 130 amaterskih gledaliških skupin iz raznih krajev Slovenije in zamejstva. Štandrežci so se za današnji nastop zelo dobro pripravili, zadnjo vajo pa bodo opravili ravno danes dopoldne. Z Gugalnikom so sicer pre-mierno nastopili konec januarja letošnjega leta v štandreški župnijski dvorani, nato pa so igro večkrat ponovili. Nazadnje so nastopili v soboto, 2. oktobra, v župnijski dvorani v Doberdobu, kjer jih je gostilo kulturno društvo Jezero. Doberdobski nastop je bil zelo uspešen, saj v dvorani ni manjkalo smeha in zabave, zato pa se danes štandreški igralci odpravljajo v Maribor optimistično razpoloženi. Štandreški Gugalnik bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 9. oktobra 2010 19 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 16. oktobra, ob 20.30 »Arse-nico e vecchi merletti« v izvedbi gledališke skupine Estravagario teatro iz Verone; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti -Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 048120678 (Božidar Tabaj). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Step up«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Quella sera dorata«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 16.00 - 18.10 - 20.20 - 22.20 »Step up« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »In-nocenti bugie«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Una sconfinata giovinezza«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »The Town«. Razstave imaginacije«; do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro in ob prireditvah. V torek, 19. oktobra, ob 18. uri bo odprtje likovne razstave in branje poezij Gustava Januša; umetnika bo predstavil Janko Zerzer; na ogled bo do 28. novembra ob prireditvah. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 15. oktobra, ob 11. uri odprtje skupinske likovne razstave laboratorija Unitre iz Gorice z naslovom »Spoznavajmo naš teritorij: skozi umetnost, književnost, glasbo in zgodovino dežele Furlanije Julijske krajine«. Razstavljajo Maria Dolores Simone, Adriana Zucco, Bruno Civran, Rosalia Coccolo, Michela Caiffa, Gio-vanna Skorianc, Grazia Russo, Rino Rizzutto, Lucia Cicuta, Lucia Baggio, Luisa Maligoj, Claudia Scaramuzza, Silva Stantič, Vera Elvira Mauri, Marisa Rivetti, Giuseppe Scek, Caterina Tocco, Dorina Braini, Marilena Dor-nik, Anna Scandroglio, Graziella Ves-naver, Patrizia Botaz, Juan Arias Go-nano, Emilia Mask; na ogled bo do 23. oktobra od ponedeljka do petka: od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ter mrd prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici je na ogled razstava grafik in fotografij Danila Jejčiča z naslovom Alfa in Omega; do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. ~M Koncerti IZ GORIŠKEGA MUZEJA NOVA GORICA sporočajo, da je grad Kromberk odprt za oglede od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure, ob sobotah pa imajo zaprto. Za najavljene skupine je možen tudi ogled izven urnika. STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.gorizia.it. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. KULTURNI KROŽEK V ZDRAVŠČINAH prireja fotografsko-dokumentarno razstavo »All'ombra del campanile« (V senci zvonika) v občinski dvorani v Ul. IV novembre 44 v Zdravščinah; na ogled bo do 10. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 12.30 ter med 15. in 19. uro. FOTOKLUB LUCINICO prireja odprtje razstave fotografij, ki sta jih Felice Ci-rulli in Enzo Galbato izdelala med komedijo »Il sogno di Giuseppe« danes, 9. oktobra, ob 17.30 v občinskem središču na Trgu San Giorgio 37 v Loč-niku; na ogled bo do 17. oktobra ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. in 12. uro; informacije: fo-toclublucinico@yahoo.it, www.fotoc-lublucinico.org. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava Marijana Tršarja z naslovom »Prisluhne V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.15 koncert japonske skupine Ansambel Interactive Tokio. V GORIŠKI STOLNICI v Gorici bo za koncertno sezono KC Lojze Bratuž in ZCPZ 2010-11 22. oktobra, ob 20.30 koncert vokalne skupine VAL. Predprodaja vstopnic po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. H Šolske vesti AD FORMANDUM v Gorici sprejema vpise na tečaja pridobivanja in oblikovanja digitalnih slik (60 ur) in splošnega knjigovodstva (60 ur). Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Kotizacija znasa 1evro na uro tečaja; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad for-mandum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Furlaniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi: 2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adforman-dum.eu, www.adformandum.eu. IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ENFAP FJK organizira v sodelovanju z družbo Transmedia, združenjem Hiša filma -Palazzo del Cinema in s pokrajinsko mediateko Ugo Casiraghi tečaj za av-diovizualnega tehnika, ki ga financirata dežela FJK in evropski socialni fond. Namenjen 12 polnoletnim diplomi-rancem brez zaposlitve, v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti, z bivališčem na ozemlju FJK, ki bi radi pridobili znanje s področij zaščite, ohranjanja in ovrednotenja avdiovizualnega gradiva. Tečaj predvideva 300 ur v predavalnici in 240 ur staža, je brezplačen, za vsako uro staža pa bo tečajnik prejel 2,30 evra; spremljanje lekcij je obvezno. Selekcije bodo 28. oktobra, začetek tečaja pa 8. novembra; informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda ENFAP v Gorici, v Ulici Cappuccini 19; kdor je zainteresiran, lahko pošlje curriculum vi-tae na naslov cozzi@enfap.fvg.it najkasneje do 22. oktobra letos. in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tarbij. Odhod avtobusa iz Krmina ob 9. uri, na križišču z državno cesto Gorica - Videm; informacije in vpisovanje sprejemajo na sedežih Kmečke zveze v Trstu in Gorici ali po tel. 040-362941 in 0481-82570. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet...na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ulica Montesanto 84, tel. 0481-533495 od 14. do 17. ure. □ Obvestila M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije OK VAL obvešča, da potekata v telovadnici v Štandrežu vsak torek in petek med 16. uro in 18.30 otroška telovadba in miniodbojka; informacije in vpisovanje med treningi ali v večernih urah po tel. 393-2350925 (Sandro), 3459527263 (Jurij), 328-4133974 (Tjaša). OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi mini-volleya, treningi odbojke under 12 dečki in deklice in otroška telovadba za predšolske otroke; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo danes, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 24. oktobra, celodnevnega srečanja Starosta mali princ, ki bo letos v Kopru. Program vključuje sprejem v Kopru, proslavo v Marezigah, ogled razstave in pevski koncert ob 17. uri. Prijave sprejemata Marija Č. (tel. 0481-390697) in Rozina F. (tel. 347-1042156). DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). KRUT obvešča, da bo goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pompon« ples; informacije po tel. 048133288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 048133288). V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 9. oktobra, ob 21. uri družabni večer z igrami, glasbo in glasbenimi dokumentarci. LETNIKI 1930 bodo praznovali s kosilom v gostilni pri Tomažu v Gabrjah v nedeljo, 10. oktobra, ob 13. uri; prijave in informacije po tel. 0481-21429 (Marija Cotič). PD ŠTANDREŽ vabi na prdvajanje posnetkov z izleta »Po lepi modri Donavi« v torek, 12. oktobra, ob 20.30 v spodnji župnijski dvorani doma Gregorčič v Štandrežu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica - rekreacija bo tudi letos pri- redilo vsako sredo vadbo telesne vzgoje namenjeno svojim članom. Prvo srečanje bo v sredo, 13. oktobra, ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev ob sredah med 13. oktobrom in 29. decembrom. OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo v sredo, 13. oktobra, prvo glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti. Srečanja bodo potekala vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu A. Budal v Štandrežu; informacije po tel. 328-0309219 (Tanja). UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE (UTE) iz Gorici obvešča, da bodo do 15. oktobra, sprejemali vpise v večnamenskem središču v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih med 9.30 in 11.30 in med 16. in 18. uro; ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 11.30, ob sredah med 16. in 18. uro. Letna vpisnina znaša 60 evrov; poleg spremljanja tečajev in udeležbe na prireditvah daje pravico do znižane cene abonmaja ali posameznih vstopnic za gledališko sezono mestnega gledališča Verdi. Akademsko leto se bo začelo 13. oktobra ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ulici Roma. KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ prireja v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 v Sovodnjah človekoljubno ba-klado; prostovoljne prispevke bodo zbirali za hospic »Via Di Natale« pri CRO v Avianu. AŠKD KREMENAK - JAMLJE IN TURISTIČNO DRUŠTVO DREN - SELA NA KRASU prirejata 15. Kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jamlje-Sela na Krasu v nedeljo, 17. oktobra s startom v Selah ob 10. uri. Po kosilu bodo ob 14.30 v Selah družabne igre za prehodni pokal, sledila bo prosta zabava s plesom. OK VAL sporoča, da se v sredo, 20. oktobra, ob 20. uri začne v telovadnici v Doberdobu tečaj telovadbe za odrasle, ki ga bo vodila Dorella Cingerli; informacije po tel. 0481-21058. ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI sklicuje občni zbor v petek, 29. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijskem domu F.B. Sedej v Šte-verjanu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390697 (Marija Č.) ali 347-1042156 (Rozina F.). 15 Prireditve KNJIGA OB 18.03 - AVTOBUSNI IZLET: danes, 9. oktobra, bo Patrizia Ri-goni predstavila svojo knjigo »Avro i tuoi occhi«; z avtorico se bo pogovarjala Patrizia Bordogna. Avtobusni izlet po Brdih bo startal ob 11.03 s trga pred železniško postajo; rezervacije in informacije po tel. 335-1765415. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 9. oktobra, ob 20.15 li-terarno-glasbeni večer »Kata, Katale-na« s Svetlano Makarovič in člani Nacionalnega ciganskega orkestra Sànta; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prireja predstavitev knjige Marjana Ter-pina »Paler iz Brd. Iz življenja Terpi-novih v Števerjanu« v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar. V KINODVORANI DAMS-A na Travniku 41 v Gorici bodo predvajali filme v sklopu projekta »Nouvelle Vague -Dall'Europa agli USA«: v ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.30 »Il segno del leone«; v ponedeljek, 18. oktobra, ob 20.30 »I quattrocento colpi«; v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20.30 »Fino all'ultimo respiro«; v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 »La dolce vita«; v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30 »Il laureato«; v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop je prost, obvezna je rezervacija po tel. 0481-536069 ali na se-greteria.eva@gmail.com. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v torek, 12. oktobra, ob 20.30 operna predstava v enem dejanju Giacoma Puccinija »Gianni Schicchi«. Nastopali bodo pevci Operne akademije Križ. Pred predstavo, ob 19.15, bo profesor Aleksander Švab predstavil načrt in vsebino svojega tečaja solopetja, ki bo začel na SCGV Emil Komel v drugi polovici oktobra. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 12. oktobra, ob 18. uri srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem ob praznovanju njegove petinosemdesetle-tnice in predstavitev njegove pesniške zbirke »Tiho romanje k zadnji pesmi«. Uvodno misel bo podala Nadja Ma-rinčič. V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: v sredo, 13. oktobra ob 16.30 »Zgodbe o zvezdnem prahu«; v četrtek, 14. oktobra, ob 16.30 »Storie da ridere«; v sredo, 20. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o fižolih«; v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30 »Storie di gnomi e fa-te«; v sredo, 27. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o kraljevih sinovih«; v četrtek, 28. oktobra, ob 16.30 »Storie di ca-ni e gatti«; informacije po tel. 0481477205. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 14. oktobra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo Pino Casamassima predstavil svojo knjigo »Armi in pugno. La storia del Nord Est tra politica, terrorismo e criminalita«; predstavila ga bo Silvio Maranzana. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte mar-tinasolc@hotmail.it. 0 Mali oglasi IŠČEM KNJIGE: Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača, Biologija 1 - Celica, Biologija 2 in 3 - Funkcionalna Anatomija s fiziologijo, Predsokratiki - So-vre; tel. 0481 882592 ali 338-7124855. Bi Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Deborah De Leonardis (iz tržiškega pokopališča) v cerkvi Marije Matere Cerkve. DANES V TRŽIČU: 11.00, Stelvio Santo Carraro iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 13.00, Bruna Barbana vd. Marcuzzi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 20 Sobota, 9. oktobra 2010 SVET / MADŽARSKA - Po nesreči v Ajki se je število smrtnih žrtev povzpelo na šest V rdečem blatu več strupenih snovi, nevarnost tudi za ozračje Stopnja onesnaženosti Donave se je zmanjšala - Premier Orban zagotavlja, da je položaj pod nadzorom BUDIMPEŠTA - Najhujša ekološka nesreča na Madžarskem je doslej terjala šest življenj. Po podatkih Greenpeacea strupeno blato iz tovarne aluminija vsebuje veliko nevarnih snovi. Medtem so je stopnja onesnaženosti Donave na Madžarskem, ki jo je rdeče blato doseglo v četrtek, zmanjšala. Madžarski premier Viktor Orban je zatrdil, da je položaj pod nadzorom. Štiri dni po nesreči v tovarni Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na zahodu Madžarske se je število smrtnih žrtev povzpelo na šest. Pred tem je za posledicami poškodb ob izlitju strupene odpadne snovi umrl 81-le-tni moški, ki je imel hude opekline zaradi strupenih snovi. Štiri osebe so umrle v ponedeljek v vasi Kolontar, ki jo je strupena gošča poplavila skupaj s sosednjimi vasmi. Stopnja onesnaženosti reke Donave na Madžarskem, ki jo je strupeno blato doseglo v četrtek, se je po navedbah strokovnjaka, ki analizira vzorce vode druge najdaljše evropske reke, včeraj zmanjšala. V kraju Komaron okoli 90 kilometrov zahodno od Budimpešte je bila pH vrednost Donave 8,4. Kot je pojasnil strokovnjak, je ta vrednost le nekoliko višja od normalne in ni škodljiva za okolje. Še vedno je v reki opaziti tudi posamezne mrtve ribe, a manj kot v četrtek. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je objavila izsledke analiz, ki so pokazali, da strupeno rdeče blato vsebuje več strupov, kot so sprva domnevali. Gre predvsem za povišane vrednosti arzena in živega srebra, ki bi lahko bile zdravju škodljive. V vzorcih iz vasi Kolontar so ugotovili vsebnost 110 miligramov arzena, 1,3 miligrama živega srebra in 660 miligramov kroma na kilogram suhe snovi. Okoljevarstvenikom pa ne vzbuja skrb samo arzen, ki je v vodi dobro topljiv. Ena od nevarnosti je tudi, da se strupeno blato posuši in v obliki prašnih delcev z vetrovi razširi po ozračju. Strokovnjaki na Madžarskem so zato ljudem na onesnaženem območju svetovali, naj uporabljajo zaščitne maske, avstrijsko ministrstvo za okolje pa je sporočilo, da bodo v prihodnje pogosteje analizirali vzorce zraka na območju ob meji z Madžarsko. Po besedah Lucije Perharčič z Inštituta za varovanje zdravja iz Ljubljane bi bilo lahko širjenje strupenih snovi v obliki prašnih delcev po zraku problematično tudi za Slovenijo, če bi vetrovi te snovi zanesli do Slovenije. Zato bi bilo po njenem mnenju treba oblikovati medresorsko skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bi opravila oceno tveganja za ljudi, bitja v okolju in segmente okolja. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so v zvezi s tem za STA povedali, da izvajajo običajne meritve kakovosti zraka in da v zvezi z nesrečo na Madžarskem posebnih meritev oziroma ukrepov niso predvideli. Madžarska vlada je medtem znižala ocene količine izlite strupene snovi iz zadrževalnikov tovarne. Izlilo naj bi se od 600.000 do 700.000 kubičnih metrov strupene snovi, medtem ko so doslej ocenjevali, da je izteklo okoli milijon kubičnih metrov gošče. Madžarske oblasti so začele dre-nažo tekočine iz industrijskega rezervoarja, ki leži poleg zadrževalnika, iz katerega je v ponedeljek iztekla strupena brozga. Na ta način želijo preprečiti novo izlitje strupov v okolje. Madžarski premier Viktor Orban je sicer včeraj v bolgarski Sofiji zatrdil, da ima Madžarska položaj pod nadzorom. Madžarsko pa bo predvidoma jutri obiskala evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva. (STA) Vas Kolontar, ki jo je katastrofa najbolj prizadela, umira ansa VATIKAN - Francoski predsednik na obisku Sarkozy pri papežu o razmerah po svetu, a tudi o politiki do Romov Nicolas Sarkozy in Benedikt XVI. si izmenjujeta darila ansa VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu sprejel francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Po navedbah vatikanskega sporočila za javnost sta se pogovarjala predvsem o mednarodnih razmerah in o položaju krščanstva po svetu, medtem ko morebiten pogovor o sporni odločitvi francoskih oblasti o izgonu Romov ni omenjen. Med pogovorom, ki je trajal presenetljivo dolgo - več kot pol ure, medtem ko si papež Benedik XVI. po navadi za sogovornike vzame okoli 20 minut - sta se dotaknila razmer po svetu, vključno z Bližnjim vzhodom, položaja krščanstva v različnih državah, zastopstva svetovnih religij v mednarodnih organizacijah ter pomena etičnega in družbenega vidika gospodarske krize. Kljub temu da sporočilo Vatikana ni omenjalo morebitnega pogovora o problematiki francoske odločitve o izgonu Romov, pa je bil odnos do beguncev in drugih manjšin tema maše v baziliki svetega Petra, ki se je je udeležil tudi Sarkozy. Francoski kardinal Jean-Louis Tauran, ki je vodil verski obred, je namreč med drugim poudaril, da morajo "francoski narod in njegovi voditelji" odigrati svojo vlogo pri "sprejemanju preganjanih in imigrantov". Srečanje med Sarkozyjem in papežem Benediktom XVI. sicer med poznavalci Vatikana velja za precej "nenavadno". Poleg nenavadno dolgega časa, ki si ga je papež vzel za pogovor s Sar-kozyjem, je organizacija obiska potekala gladko in hitro, saj je Sar-kozy za srečanje s papežem zaprosil šele pred nekaj tedni. Poleg tega ga je Benedikt XVI. toplo sprejel, čeprav je na srečanje prišel z okoli 15-minutno zamudo. (STA) V Rokavskem prelivu grozi potopitev tankerja LONDON - V Rokavskem prelivu sta včeraj ponoči trčila tanker s kemikalijami na krovu in kontejnerska tovorna ladja, zaradi česar prvemu grozi potopitev. 13-člansko posadko je s tankerja, ki tovori 6000 ton bencina, že rešil helikopter francoske obalne straže, poročil o morebitnem onesnaženju pa za zdaj ni. Do trčenja škotskega tankerja Uranus s tovorno ladjo Hanjin Richzad, ki pluje pod panamsko zastavo, je prišlo včeraj okoli 4.30 pred obalo francoske Bretanje. Na krovu 120-metrskega Uranusa, ki pluje pod malteško zastavo, je 6000 ton organskega topila. Nizozemskih Antilov od nedelje ne bo več HAAG - Nizozemskih Antilov od nedelje ne bo več. Prejšnji mesec podpisan dogovor namreč določa, da bosta dva otoka postala neodvisni državi Nizozemskega kraljestva, trije pa bodo odslej nizozemske občine. Do zdaj so bile Nizozemska in njene nekdanje kolonije, Nizozemski Anti-li in sosednja otoška država Aruba, neodvisne države Nizozemskega kraljestva. Po novi ureditvi se bodo Nizozemski Antili, ki jih sestavlja pet otokov, razdelili. Otok Curacao s 150.000 in St. Maarten s 40.000 prebivalci bosta odslej neodvisni državi Nizozemskega kraljestva, otoki Bonaire, Saba in St. Eustatius, ki imajo skupaj 20.000 prebivalcev, pa bodo nizozemske občine. Od nedelje bodo Nizozemsko kraljestvo torej sestavljali Nizozemska, Aruba, Curacao in St. Maarten. Spremembe so rezultat želja večine prebivalcev Nizozemskih Antilov, ki so na referendumu večinsko glasovali za novo ureditev. Nizozemski Antili, Nizozemska in Aruba so nato 9. septembra podpisali dogovor. Evakuacija ujetih čilskih rudarjevse bo začela v torek SANTIAGO DE CHILE - Evakuacija 33 čilskih rudarjev, ki so že več kot dva meseca ujeti v rudniku 700 metrov pod zemljo, se bo začela v torek, je napovedal minister za zdravje Jaime Manalich. Reševalci naj bi z eno izmed vrtin rudarje dosegli v kratkem, nato pa jo nameravajo ojačati z jeklom. Rudarje bodo nato na površje izvlekli posamično v posebni kapsuli. Reševalci predvidevajo, da bodo za rešitev vseh 33 rudarjev potrebovali 48 ur. Po prvotnih ocenah naj bi rudarje rešili do božiča, vendar je vrtanje napredovalo hitreje kot so pričakovali. Eden izmed vrtalnih strojev se tako nahaja le še 64 metrov daleč od rudarjev. (STA) KIRGIZISTAN - Po krvavi revoluciji aprila letos in po več mesecev trajajočem medetničnem nasilju Bodo jutrijšnje parlamentarne volitve pomagale popeljati državo iz globoke družbeno-politične krize? BIŠKEK - V Kirgizistanu bodo jutri potekale parlamentarne volitve. Volivci se bodo na volišča podali v ozračju negotovosti, saj državo že več mesecev pretresata medetnično nasilje in demonstracije, ki so med drugim aprila z oblasti odnesle predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zato tudi ni jasno, kakšne bodo razmere v nemirni državi po volitvah. Na volitvah bo lahko okoli 2,8 milijona volivcev 120 članov parlamenta izbiralo med več kot 3200 kandidati iz 29 strank. Ne preveč zanesljive jav-nomnenjske raziskave vstop v parlament, za kar je potrebno prestopiti pe-todstotni prag, napovedujejo šestim do devetim strankam. Največ možnosti za vstop naj bi imele stranka Ata-Meken, ki je bila odločilna pri strmoglavljenju Bakijeva, Socialdemokratska stranka, katerih nekdanja članica je začasna predsednica Roza Otun-bajeva, in stranka Akšumkar, ki stavi na politično angažirano mladino. Poleg tega imata zelo dobre možnosti tudi stranka Ata-Zurt, Bakijeva podpornica, in stran- ka Ar-Namis nekdanjega premiera Feliksa Kulova. Izid volitev je negotov, stranke pa bodo po mnenju opazovalcev primora-ne oblikovati koalicijsko vlado, saj naj nobena ne bi pobrala zadostnega števila glasov za absolutno večino v parlamentu. Nobena izmed 29 strank sicer nima pravega političnega programa, zato bodo volivce pri glasovanju verjetno vodile osebne simpatije. Pri tem so številni kandidati dobro znani nekdanji vladni uradniki, ki so služili pod Bakijevom ali še pod njegovim predhodnikom Askarjem Akajevom. Slednjega je z oblasti odnesla t.i. revolucija tulipanov leta 2005. Po tej revoluciji se je na oblast povzpel Bakijev, ki pa se je po trditvah kritikov kmalu izkazal za prav tako avtoritarnega voditelja, kot je bil Akajev. To je verjetno vodilo v krvavo revolucijo aprila letos, v kateri je umrlo 87 ljudi. Bakijev se je po aprilskih krvavih dogodkih preselil v Belorusijo, na čelo države pa se je povzpela njegova podpornica v revoluciji leta 2005 Otunbajeva. Pod slednjo so konec 27. junija Kirgizistanci na referendumu podprli novo ustavo, ki je v državi uvedla parlamentarni sistem. A predsednica Otunbajeva, ki naj bi na čelu države ostala do 31. decembra 2011, ni izpolnila pričakovanj svojih sodržavljanov, čeprav je ves čas vztrajala, da bo na čelu države le začasno. Sicer pa naj bi komaj kdo verjel, da bi v patriarhalni regiji, kjer večinoma vladajo diktatorji ali poldiktatorji, Kir-gizistan lahko iz krize pripeljala ženska, dodajajo politični komentatorji. In kriza v državi je huda. Aprilski krvavi revoluciji so namreč na jugu države, predvsem v mestih Oš in Džlal-Abad, junija sledili hudi nemiri med etničnimi Uzbeki in Kirgizi. V njih naj bi umrlo 2000 ljudi, več sto je bilo ranjenih, več sto tisoč Uzbekov pa je bilo primoranih zapustiti domove. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je takrat ostro kritizirala kirgizistansko policijo, ki naj bi številne Uzbeke mučila. Dejala je tudi, da v Kirgizistanu vlada "ozračje stra- hu". Junijski dogodki še do danes niso bili raziskani. Ze avgusta pa so izbruhnili novi nemiri, ko so oblasti zaradi domnevnega poskusa prevrata aretirale vodjo opozicije Ur-mata Bariktobasova. Na protestih proti vladi se je posledično zbralo več sto ljudi, proti katerim je policija posredovala s solzivcem in dimnimi bombami. Zaradi napetih razmer je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) načrtovala v državo napotiti 52-člansko policijsko misijo, a je odločitev tudi v strahu za življenja policistov za zdaj odložila. Predvolilna kampanja je bila sicer po ocenah Ovseja živahna, v njej pa naj bi imele doslej vse stranke možnost svobodno izražati stališča. Prejšnje volitve so sicer zaznamovale obtožbe o nepravilnostih in tudi tokrat so se pojavile govorice, da so različni klani v gorati državi že pred dnevi množično kupovali glasove. Kandidati na volitvah medtem obubožanim Kirgizistancem obljubljajo to, česar si ti trenutno najbolj želijo - stabilnost, delovna mesta in gospodarski zamah. Si- cer pa tako rekoč nihče izmed vodilnih politikov ne verjame v nadaljnji obstoj parlamentarne demokracije v Kirgizistanu, proti kateri se je odločno izrekel tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Vodilni kirgizistanski politiki so se v zadnjih tednih nanj kar veliko obračali. Septembra je bil na obisku pri njemu nekdanji premier Kulov. Obljubil mu je, da bo v primeru izvolitve organiziral nov referendum o ustavi, ki naj bi privedel do ponovne uvedbe močnega predsednika. Zunanjepolitične teme so bile pred volitvami v ozadju. Veliko pozornosti ni bilo namenjene niti spornemu ameriškemu vojaškemu oporišču v Manasu, ki ga ZDA uporabljajo za oskrbovanje sil v Afganistanu. Ob kritikah zaradi ameriške baze na lastnem pragu je Rusija nedavno izrazila željo po okrepitvi svoje navzočnosti v Krigizistanu. Sedaj ima oporišče v Kantu, želi pa postaviti še enega na jugu države. Kirgizistan je sicer edina bivša sovjetska republika, ki gosti tako ameriško kot rusko vojaško bazo. Andreja Juvan Kmetec (STA) / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 9. oktobra 2010 21 SLOVENIJA TA TEDEN Premična evidenca • v nepremičnin Vojko Flegar Že desetletja mrtvi so oživeli, živi pa izginili, razvezani so spet poročeni, poročeni pa se še niso spoznali, izginile so ene in se pojavile druge hiše, na drugih mestih, nezazidlji-va zemljišča so postala kmetijska in kmetijska pozidana, stanovanjski bloki so ostali brez stanovanj in garaž, trisobna stanovanja so vredna manj, kot na trgu trenutno stane kvadratni meter stanovanja - Slovenija je v minulih dneh dodobra spremenila podobo. Doživela je pretres, kakršnega, kot imajo novinarji navado reči ob naravnih nesrečah, ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Na srečo so se vsa našteta in še vrsta drugih čudes dogajala le na papirju oziroma v računalnikih geodetske uprave, ki je po dobrih štirih letih zbiranja podatkov prebivalcem, lastnikom nepremičnin, te dni pošiljala obvestila o »poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin«. Kar naj bi bil pravzaprav že končni akt urejanja nepremičninske evidence, pa se je sprevrglo v polom, ki ga ne bo mogoče niti hitro niti brezplačno popraviti. Da ne bi bili krivični, velja že na tem mestu poudariti, da nepremičninskega registra, ki že »v prvem poskusu« ne bi imel napak, ni bilo mogoče pričakovati. Dolga desetletja (socialističnega) zanemarjanja zemljiške knjige in sploh lastninske dokumentacije so pač naredila svoje in začeti je bilo treba iz nič: s popisom nepremičnin. Tega je v pretežni meri financirala Svetovna banka, geodetska uprava pa se ga je, morda tudi v pomanjkanju uporabnih izkušenj od drugod, lotila precej zlahka. Popisovalci so bili neprofesionalci, ce- lo študenti, obrazci zahtevni za izpolnjevanje, popisni roki prekratki, ocena stroškov pa prenizka. Da bi lastniki nepremičnin, kdor bi kajpak hotel, sami popisali svojo nepremičnino, praktično ni bilo mogoče, čeprav je zakon to dovoljeval. Popis se je tako zavlekel, dobrih dvanajst milijonov evrov pa je upoštevaje predstavljene dosežke za zdaj videti precej neposrečena naložba. Ne le, da se podatki s »stanjem na terenu« ne ujemajo, ko gre za starejše, v petdesetih, šestdesetih ali sedemdesetih letih zgrajene hiše ali stanovanja, napačni so celo, ko gre za novejše nepremičnine, ki so brez dvoma vpisane v zemljiško knjigo, za katere obstajajo tlorisi in načrti, vsa gradbena dokumentacija in vsi podatki pri pristojnih upravnih enotah. Če že ni bilo mogoče pričakovati evidence brez napak, pa so državljani brez dvoma pričakovali vsaj kolikor toliko brezhibno delo geodetske uprave. Tako pa se nanjo namesto pričakovanega vala nezadovoljstva nad oceno vrednosti nepremičnin zliva bes zaradi napačnih in pomanjkljivih podatkov ali sploh praznih rubrik, čeprav »popisani« vedo, da so geodetski upravi in njenim popisovalcem vse te podatke dostavili. Z drugimi besedami, državna nepremičninska evidenca, ki naj bi na eni strani (tudi s »tipiziranim« vrednotenjem) pomagala vzpostaviti pregledne razmere na trgu, na drugi strani pa državi oziroma občinam omogočila pravično izkoriščanje novega davčnega vira (sedanji davek na nepremičnine oziroma prispevek za uporabo zemljišča ne pobirajo v vseh občinah, nje- gova višina pa je bolj ali manj poljubno določena), zaenkrat povzroča več zmede kot prinaša koristi. Ta teden so se uporabi podatkov geodetske uprave do nadaljnjega odpovedale tudi banke; za ocene kreditnega potenciala strank in vrednosti hipote-karne nepremičnine se bodo še naprej zanašale na »lastne metode«, predvsem zaprisežene cenilce. Bolj ali manj zanesljivo je le, da je v Sloveniji približno 550.000 hiš in 300.000 stanovanj. Očitno je, da bo treba še enkrat (skoraj) od začetka. Torej ponoviti popis, le da tokrat geodetska uprava ne bo pošiljala popisovalcev k državljanom, pač pa bodo ti morali k njej. Najmanj po spletu, na katerem jih čaka obrazec, v katerega lahko vpišejo manjkajoče ali popravijo napačne podatke. Kar prej ni bilo omogočeno, zdaj država zahteva: državljane, ki so že doslej v vseh postopkih morali sodelovati z geodetsko upravo pod grožnjo denarne kazni, opozarjajo, da jih tudi tokrat čaka kazen (tja do 600 evrov), če ne bodo sporočili pravilnih podatkov do konca novembra. Opravičila od geodetske uprave doslej ni bilo slišati, ne manjka pa po njenem mnenju opravičljivih razlogov, zakaj je do napak prišlo. Državi pa se kajpak že precej mudi. Zamisel o davku na nepremičnine, ki bi ga dobile občine, je po tihem upala izpeljati že prejšnja vlada, zdaj pa kaže, da bo s tem še sedanja imela veliko težav, če ga bo hotela spraviti pod streho pred koncem mandata. Predlog osnutka zakona je sicer pripravljen, a je tudi nemudoma naletel na hude kritike. A to je že nova zgodba. LJUBLJANA - Predstavili knjigo Kuhinja za prave moške Kuharica Boštjana Napotnika z recepti na duhovit način Navodila, kot so "začne se še kar agresivno: opranim sardonom z ostrim nožičkom odreži glavo", "najprej zrih-taj krompir", "tole boš kuhal v pečici, zato jo razkuri na 170 stopinj", so del receptov Boštjana Napotnika, zbranih v knjigi Kuhinja za prave moške. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so predstavili na Ljubljanskem gradu. Boštjan Napotnik, televizijski voditelj in komik, ki mu je med drugim mogoče prisluhniti na Radiu Študent, svoja kulinarična raziskovanja že več let redno beleži v blo-gu Kruhinvino, akumulirano znanje pa je sedaj na voljo v knjigi Kuhinja za prave moške, so zapisali v Cankarjevi založbi. Urednik Mitja Pucer pa je na četrtkovi predstavitvi knjige dodal, da verjetno ni treba posebej pojasnjevati, kaj se zgodi, ko "moči združi eden tovrstnih multipraktikov, kot je Napotnik, in eden največjih mojstrov fotografije Tomo Jeseničnik, skupaj s poznavalci hrane". Knjiga je plod Napotnikovega dela in idej ter receptov desetih slovenskih kmetov, proizvajalcev oziroma pridelovalcev - mlinarja in peka Mihe Krejana, nabiralca Daria Corteseja, kmetovalca Vincija Ferenčaka, mesarja Ivana Podobnika, gostilničarja Slavka Žagarja, biologa, potapljača in ribogojca Leana Fonde, bratov Aleksa in Uroša Klinca, sirarja Janija Kutina in "piškotarja" Petra Hvastje. "Pravi moški ni nujno moškega spola, pač pa je to lahko vsak, ki vzame kuhinjo in kuhanje v svoje roke," je dejal Napotnik. To razume bolj kot "stanje duha človeka", ki se odloči, da izdelkov v foliji in s črtno kodo ne bo več kupoval v trgovini, pač pa jih bo naredil kar doma. Knjiga je razdeljena na devet poglavij, pri katerih je Napotnik sodeloval z že omejenimi pridelovalci in proizvajalci. Prvo poglavje je namenjeno kruhom in kruhkom, sledijo poglavja: Iz gmajn, gozdov in vrtov, Žita, kaše in stročnice, Domače mesnine, Pečenke in drugo mesovje, Okusne vodne živali, Z vinom in pivom, Mlečni in sirni izdelki ter Sladkarije. "Knjiga je namenjena vsem, predvsem pa generaciji, kot je moja, ki je prejšnja ni naučila kuhati," je poudaril Na-potnik. Ob tem je pojasnil, da pripada generaciji, v kateri so otroci jedli po šolah, starši po menzah, konec tedna pa so šli na kosilo k babici ali pa v gostilno. Na vprašanje igralke Ane Marije Mitic, ki je povezovala predstavitev knjige, glede posvetila, ki ga je Napot-nik namenil otrokom, ki "pridno pojejo (skoraj) vse, kar skuha", je še povedal, da je treba včasih kaj "zamaskirati z barvami ali pa zmleti, da se ne vidi, da je zelenjava, potem pa gre". (STA) PISMA UREDNIŠTVU Čustvena alfabetizacija Italijanski psihoterapevt Claudio Foti podčrtuje važnost emocijske - čustvene alfabetizacije mladostnikov, ki naj bi jo omogočilo tudi učno osebje ter šolsko okolje sploh. Emocijska alfabetizacija, po zgledu Golemana, naj bi nudila mladostnikom možnost, da razvijejo sposobnost samozavestnega opisovanja lastnih čustev. Claudio Foti poudarja važnost, da se mladostnikom, omogoča samoizpoved. V povezavi z navedenim bistvenim aspek-tom, naj bi tudi učno osebje, poleg psi-hoterapevtov, zastavljalo mladostnikom vprašanja, usmerjena v samozavesten opis lastnih čustev, in sicer z namenom, da pre- ko opisa lastnih čustev, mladostnik nudi odrasli osebi informacije o morebitnem razlogu, ki naj bi bil povezan z le-temi, še posebno takrat ko gre, na primer, za negativna čustva kot so potrtost, jeza, žalost in so posledica morebitnega doživetega spolnega nadlegovanja ali celo doživetega spolnega nasilja . Z ozirom na bistveno važno vzgojno funkcijo, ki jo ima alfabetizacija čustev ter z njo povezana sposobnost opisovanja lastnih čustev, poudarja Claudio Foti aspekt empatije, ki sestoji v sposobnosti s strani učnega osebja, da se postavi emocijsko na valovno dolžino mladostnika in mu omogoča sa-moobravnavo ter izpoved. Claudio Foti meni, da emocijska al- fabetizacija, po zgledu Golemana, omogoča pri mladostnikih predvsem preprečitev v smislu spolne zlorabe otrok s strani odraslih - pedofilije ter naj bi le-ta predstavljala psihoterapevtsko ter pedagoško preventivno primeren pristop zato, da spolno zlorabljeni mladostnik izpove nasilje, ki ga je doživel, znotraj družine, v šolskem ali v drugem družbenem okolju. Elena Cerkvenič SKLAD MITJA CUK SVETUJE Teden otroka V Sloveniji se jutri zaključuje teden otroka, ki se je začel 4. oktobra z obeleženjem Svetovnega dne otroka. Kakor vemo, je pred 56 leti Glavna skupščina Združenih narodov oklicala za Svetovni dan otroka 20. november in se priporočila vsem državam, da se ga spomnijo. Različne države pa ga obeležujejo na različne datume, vendar vse z namenom, ki so ga nakazali Združeni narodi, da bi spodbudili vzajemno meddržavno spoznavanje in razumevanje otrok in da bi začeli z dejavnostmi, ki bi krepile dobro stanje otrok in njihov blagor po celem svetu. To je tudi dan, ko je skupščina OZN sprejela leta 1959 Deklaracijo o otrokovih pravicah in trideset let kasneje konvencijo o otrokovih pravicah. Letos je ta dan pod geslom "Spoštovanje do otrok". V Nemčiji so npr. dan obeležili že 20. septembra. Ta datum je po ponovnem združenju obeh Nemčij izpred dvajsetih let postal obema skupni dan otroka. Prej sta ga obeleževali vsaka drugače. Predvsem vsaka na drugi datum (DDR 1 junij, ZRN pa 20. september), različna pa so bila tudi praznovanja, saj so na vzhodu ta datum poudarjali kot za otroke zelo pomemben dan v letu, z značilnimi čestitkami in darovi za otroke ter šolskimi izleti. Nasprotno pa na zahodu ni imel večjega odmeva in pomena, nobenega posebnega poudarka v življenju otrok in mnogi prebivalci sploh niso vedeli zanj. Danes, kot rečeno, je drugače, svetovni dan otroka proslavljajo Nemci 20. septembra in poleg raznih prireditev tega dne po mnogih šolah ne dajejo otrokom domače naloge. V Italiji si nekateri posamezniki prizadevajo, da bi se svetovni dan otroka obeležil še na poseben način in da bi tudi dejansko nekaj storili za pomoč otrokom po celem svetu. Med pobudniki je Carletta Viotto, ki je pred dvema letoma začela s projektom (svetovni dan otroka povsod na isti dan) v obrambo otrok in objavila "Otroštvo, ki ga je treba braniti. Zaščita otrokovih pravic", da bi sama italijanska država spodbudila odrasli svet - družino, šolo, družbo in ustanove - k zavzetosti za zaščito otrok pred sleherno zlorabo. Samo tako bi - po njenem mnenju - imeli otroci priložnost, da svobodno gradijo svojo bodočnost. Če bi se torej vse države spomnile zaščite otrok na isti dan, bi bilo to po prepričanju Carlette Viotto močna spodbuda za globalno kulturno pozornost do otroka, spoštovanja njegovega dostojanstva in njegovih pravic. Vsi otroci na svetu imajo pravico do svoje prihodnosti v miru, pravico do sveta z vodo, ki ni onesnažena, do čistega zraka in do zdravega naravnega okolja. Pravico imajo do primernega okolja, v katerem naj bi se razvijali, se igrali in se učili. Viottova je prepričana, da "ko razmišljamo o nasilju nad otroki, nas domišljija spelje v oddaljene primere, v manj razvite države ali v države, kjer vihra vojna. Dejansko pa spada v termin nasilje nad otrokom katerakoli oblika telesnega ali duševnega obračunavanja, ne le kot vnebovpijoči primer genocida v vojnih razmerah pač pa tudi v obliki tihega in prikritega družinskega nasilja. To nasilje telesnega in moralnega značaja pa brezbrižnost odraslih, ki so gluhi na otrokove klice na pomoč, še neznansko potencira.". Po njenem mnenju lahko celo govorimo o "terorizmu do otrok", tudi ko gre (poleg nasilja) tudi za popolno ravnodušnost odraslih do teh problemov. Da bi tak terorizem odpravili, ni dovolj - čeprav je tudi to potrebno - le postopati sodno in socialno zaradi končnih negativnih učinkov, pač pa je treba iti do izvora tega hu- dega stanja in začeti s preventivo in vztrajati do popolne sanacije. Skratka, po njenem mnenju je treba seči vse do tistih, ki novo življenje porajajo, ga oblikujejo in bi ga morali ščititi - to je do staršev, do družine. Viottova je tudi prepričana, da pri tem odigravajo zelo veliko vlogo ženske, ki so v prvi osebi odgovorne za rast prihodnjih generacij, zlasti v otrokovi prvi življenjski dobi. Matere so hkrati vzgojiteljice in zaščitnice svojih otrok. Še velikemu številu žensk in mater pa bi bilo potrebno privzgojiti sposobnost, da se otresejo vsakršne odvisnosti in prosto zaživijo brez sleherne diskriminacije, tako da lahko svojo nalogo do otrok izpeljejo z vsem potrebnim dostojanstvom. Vsega tega ni mogoče doseči, zatrjuje Viottova, če hkrati ne prevzgojimo tudi moških, ki naj bi v ženski vedno prepoznavali in priznavali sebi enako bitje, z enakimi pravicami, do katerega naj bi se spoštljivo vedli v družini, v službi, v družbi in v ustanovah. Nič manj pomembno pa ni znova privesti moškega k odgovornemu očetovstvu, na katerega prevečkrat pozablja, in k spoštovanju v družini tudi materine vloge, hkrati pa v ženski spodbuditi na novo zavest, da ima oče do svojih otrok enake pravice (in ne le dolžnosti) kot mati. Dejansko gre - po mnenju Viottove - za to, da se ob Svetovnem dnevu otroka na čim bolj obširen način vrnemo k duhovnemu vzgibu, ki nas pelje v moralno in družbeno refleksijo, iz katere naj izhaja točna obveza odraslih za zaščito življenja na splošno in še zlasti življenja svojih otrok. Tak primeren trenutek bi bil lahko z datumom poenoten Svetovni dan otroka. Kakor rečeno po različnih državah praznujejo Dan otroka na različne dneve. V Sloveniji je to prvi ponedeljek v oktobru. Tistega dne se začne tudi praznovanje tedna otroka, katerega letošnje geslo je: "Mediji za bogatejše otroštvo". To temo so izbrali otroci v nacionalnem otroškem parlamentu. Gre za program Zveze prijateljev mladine Slovenije za obeleže-nje Svetovnega dneva otroka po celi državi. V poslanici, ki sta jo podpisala predsednik te zveze Franc Hočevar in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, so prikazani glavni vzgibi za letošnjo pobudo. Ker so mediji postali sestavni del našega življenja, ker je vsak trenutek na razpolago ogromno informacij, ker take količine informacij onemogočajo razumevanje njih resničnega pomena, jih prejemniki doživljajo pasivno, brez kritičnega razmisleka, kaj šele osebnega odziva. Mnogi otroci postajajo odvisni od sodobne informacijske tehnologije, zlasti od spleta - resnično življenje pa beži mimo njih. Starši in drugi vzgojitelji največkrat nimajo vpogleda v to, kar je otrokom brez nadzora dostopno. Tako je pomembno, da se poveča odgovornost odraslih do otrok pri iskanju pravih poti v svetu informacije. Če bodo odrasli otroke sprejemali kot sebi enakovredne sogovornike, bodo dobili prost vstop v njihov svet in bodo lahko kritični sogovorniki tudi na področju medijev, kjer je še zlasti pomembno, da otrok izoblikuje svoj pravi odnos do vsega, kar mu je danes ponujeno, in spozna temeljne vrednote resničnega, otipljivega sveta. Sveta, ki poleg pravic, pozna - tudi in zlasti - dolžnost odgovornosti za tisto, kar počenjaš. (jec) 22 1 4 Nedelja, 10. oktobra 2010 BARCOLANA 2010 / 1C.1C.1C 42. BARCOLANA BARCOLANA - Močna burja ponagajala čolnom Jadrnica Esimit 2 je raje odplula v Milje Doslej 1.349 vpisov - Nocoj bo na Velikem trgu zapel Daniele Silvestri Vse je pripravljeno za jutrišnji veliki dan: jadralci in njihove jadrnice, Trža-čani in njihovi jadralni jopiči ... 10. 10. 2010 ob 10. uri bo topovska salva naznanila start 42. jesenskega pokala, na stotine jadrnic bo napolnilo Tržaški zaliv, na tisoče gledalcev pa tržaško in bar-kovljansko nabrežje, kraški rob, Furlansko cesto, zato se vam splača jutri dobro premisliti, preden sedete za volan ... Na nabrežju je bilo medtem tudi včeraj zelo živahno. Ljudje so si ogledovali bogato ponudbo okrog dvesto stojnic, okušali hrano in pijačo ... in iskali največjo protagonisti«) letošnje Barcolane, jadrnico Esimit Europa 2. Sanjska modra jadrnica z rumenimi zvezdami včeraj ni bila privezana ob Pomorski postaji. Na njenem mestu je bila mogočna križarska ladja. Močna burja je namreč ponagajala marsikateremu čolnu. Tudi jadrnici Esimit 2, ki velja za glavno favoritinjo, in je zaradi močnega vetra (in »nadležne« jahte) raje odplula v miljsko pristanišče Sv. Roka. Sinoči je v živo stopil tudi glasbeni festival, ki že tradicionalno spremlja tržaški dogodek leta. Brezplačni koncert sta včeraj ponudili italijanski skupini Le Vi- brazioni in Velvet, ki sta v večernih urah nastopili na Velikem Trgu. Nocoj (okvirno okrog 21.30) pa bo na vrsti kantavtor Daniele Silvestri, ki se po osmih letih vrača na Barcolano. Silvestri je največjo popularnost dosegel s pesmimi Sa-liro in La Paranza, pozornejši poslušalci pa nedvomno poznajo njegove Cohiba, Le cose che abbiamo in comune, L'Y10 boru-deaux, Occhi da orientale in številne druge. Kot predskupina bo nastopil bend The Charlestones iz Tolmeča, za posebno presenečenje pa bodo poskrbeli člani skupine Iazadi. Skupina že nekaj let pripravlja nenavadne akcije na prostem (tako imenovane flash mob): danes popoldne bodo na Velikem trgu uprizorili človeško regato (»Velika Camminata Velica«), na kateri bodo nastopili ljudje, »preoblečeni« v jadrnice. Med koncertom pa naj bi uprizorili največji »človeški sunek burje« ... Zanimivo alternativo večerni vožnji z avtomobilom za vse, ki živijo v Miljah in okolici, predstavlja morska linija Trst-Milje. Podjetje Trieste Trasporti se je namreč odločilo, da podaljša večerni urnik: ob običajnih vožnjah bo ladja odplula iz Trsta tudi ob 22.30 in 24. uri in tako omogočila Miljčanom, da brezskrbneje prisostvujejo koncertu. (pd) Nadležna orjaška jahta z nabrežja pregnala tudi jadrnico Esimit Europa 2 kroma Moja B A B R b C K O g L p p A : N ; A o Boste spremljali letošnjo Barcolano in njene spremne prireditve? Kot radovedni gledalec na nabrežju, z okna ali terase vašega doma, na obronkih Krasa ali celo med protagonisti na morju? Vaše fotografije bomo rade volje objavili na naši spletni strani. Pošljite jih na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. Danes dve Barcolani: »klasična« in nočna Med številnimi spremljevalnimi dogodki v pričakovanju jutrišnjega 42. jesenskega pokala sta tudi današnji tradicionalni regati: Barcolana Classic in nočna Barco-lana Jotun. Prva bo na sporedu ob 11. uri, udeležile pa se je bodo starodobne jadrnice, ki bodo tekmovale med Velikim trgom in Miramarom. Druga bo ob 19. uri, ko se bo v Tržaškem zalivu pomerila »jata« enakih jadrnic Ufo 28. Regatno polje bo osvetljeno, prvič pa bodo osvetljeni tudi jambori, tako da bo s tržaškega nabrežja potek regate lepo viden. Zmagala bo jadrnica, ki bo v tridesetih minutah opravila največ »krogov« po regatnem polju. Moccia in projekt Amori Italijanski pisatelj in režiser Federico Moccia se letos vrača v Tržaški zaliv s svojim projektom Amo-ri. Igralci njegovih filmov, ki so med najstniki izredno priljubljeni, se bodo jutrišnje regate udeležili na krovu dveh jadrnic. Maxi Jena Mitje Kosmina in Idea Alberta Leghisse bosta gostili Moccio, igralko Vero-nico Olivier in druge »vipe«. Predstavitev obeh posadk bo danes ob 16. uri v Areni Gas Natural. Okusi Krasa na Barcolani Priljubljena gostinska prireditev Okusi Krasa, ki jo prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje, se predstavlja tudi na Barco-lani. Ob stojnicah Občine Devin-Nabrežina in ustanove Ad Forman-dum je namreč na voljo brošura z letošnjimi meniji, ki jo bodo sicer uradno predstavili prihodnji teden. Alternativa: tržnica na Goldonijevem trgu Kdor se ne namerava prerivati na nabrežju, se lahko danes, med 9. in 19. uro, poda na Goldonijev trg. Iz kraja San Daniele del Friuli se namreč v Trst seli kmečka tržnica (Mercato della Terra), ki jo prireja združenje Slow Food. Namen tovrstnih tržnic je ovrednotenje krajevnih proizvajalcev in njihovih proizvodov. Na voljo bodo povrtnine, siri, mesnati izdelki, pršut, sladice in še marsikatera tipična furlanska jed. DOBERDOB - Društvo Sidro z Dulcineo S Krasa v morje in ... na fešto Marko Frandolič napoveduje prisotnost uglednih gostov - Po tekmi še fešta v Jamljah in promocija domačega vina Tipično kraško Kras in kraškega človeka bodo na največji športno-zabavni manifestaciji v Trstu - Barcolani v nedeljo predstavljali tudi člani doberdobske-ga pred letom dni ustanovljenega navtičnega društva Sidro. Z 12-me-trsko jadrnico Dulcinea so se Do-berdobci v Trst pripeljali včeraj in sidro spustili ob pomol Audace. »Prestižno mesto, kakor je ugledna seveda naša posadka,« nam je ponosno zaupal predsednik društva Marko Fran-dolič. Na krovu bo z Doberdobci namreč jadrala pomembna trojica z državnim sekretarjem na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisom Jesihom na čelu. Slovenske barve bodo zastopali še funkcionar istega urada Rudi Merljak in vodja mednarodne glasbeno mirovniške fundacije Beli golob Gianni Rijavec (ki je medtem postal član društva Sidro), pa še krmar je Slovenec. S sekretarjem Jesihom so se člani društva Sidro srečali pred časom. Takrat jih je presenetil, saj je do potankosti poznal zamejsko, pravzaprav doberdobsko stvarnost, kraje in vsakodnevne težave. »Ko smo mu predlagali, naj se nam pridruži na Barcolani, je ponudbo takoj sprejel.« Sicer pa bosta na krov Dulcinee danes prvi stopili drugi dve predstavnici slovenske vlade, in sicer generalna konzulka Vla-sta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot, medtem ko bo Rijavec predstavil delovanje mednarodne mi-rovniške fundacije Beli golob. Z državnim sekretarjem Jesi-hom se bodo Doberdobci jutri srečali v Jamljah, od tod pa jo bodo mahnili v Trst, kjer bodo ponosno zastopali slovenski narod in jezik. Pred samim začetkom regate pa bodo na krovu zapeli tudi slovensko himno. Da bo vzdušje na krovu še bolj veselo, pa so poskrbeli razni sponzorji in prijatelji, ki so med drugim poskrbeli za nekaj steklenic vina Puro, »ki se ga odpira pod vodo.« Kaj pa uvrstitev? »Dovolj je, da nismo zadnji,« je bil neomajen Marko in dodal, da ima jadrnica sicer velike jadralne sposobnosti. Praznično vzdušje pa se bo nadaljevalo tudi po regati, ko se bo posadka odpravila v Jamlje, kjer bo okrog 17. ure (ura je namreč odvisna od poteka regate oz. od ugodnih vetrnih razmer) družabno srečanje s predstavniki društev in župani. »Naša je jadrnica miru, ki ponazarja sožitje med Slovenci in Italijani, hkrati pa predstavlja vsem pristen kraški duh.« No, in ko smo že pri kraškem duhu, naj zabeležimo, da so si za to priložnost simpatični Doberdobci zamislili tudi posebno promocijo Krasa. »V brk polemikam, ki jih je razvnel napis Tipicamente Friulano pod Barcolano, bomo mi krstili novo vinsko znamko Tipično kraško,« nam je dejal hudomušno Frandolič. V steklenicah z dvojezičnim napisom bo seveda izključno domače, kraško vino. (sas) w 23 6 Sobota, 9. oktobra 2010 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Kvalifikacije za Euro 2010 Italiji točka v Belfastu Slovenija na Stožicah stroj »Azzurri« napadali brez učinka - Proti Ferskim otokom pričakovali Iličiča, občudovali pa Matavža Slovenija - Ferski otoki 5:1 (2:0) Strelci: 1:0 Matavž (25.), 2:0 Matavž (36.), 3:0 Matavž (65.), 4:0 Novakovic (71./11 m), 5:0 Dedic (85.), 5:1 Mouritsen (90.). Slovenija: S. Handanovic, Brečko, Šuler, Cesar, Jokic, Radosavljevic (od 59. Bačinovic), Koren, Birsa (od 51. Kirm), Ili-čic, Novakovic (od 73. Dedic), Matavž. Ferski otoki: Mikkelsen, Rubeksen, Naes, Gregersen, Boe, Hansen, Benja-minsen, Loekin (od 41. Eltoer), Udsen (od 80. Petersen), Holst (od 80. Mouritsen), Edmundsson. LJUBLJANA - Slovenski ljubitelji nogometa, ki so dodobra napolnili Stožice (15.750 gledalcev), so z nestrpnostjo pričakovali obračun Slovenije in Ferskih otokov. Pa ne zaradi - roko na srce - neprivlačnega tekmeca, temveč zato, da bodo videli prvo zmago Slovenije v teh kvalifikacijah, da bodo uživali v številnih zadetkih in da bodo od začetka tekme spremljali nastop nespornega junaka zadnjih nogometnih tednov Josipa Iličica. Selektor Kek je njihovo zadnjo željo takoj uslišal, saj je 22-letnega vezi-sta, ki je sanjsko začel pot pri Palermu, dejansko uvrstil v prvo enajsterico, malce pa je presenetil tudi z dejstvom, da je ob bok Milivoja Novakovica v napad postavil še 21-letnega Tima Matavža, ki je postal tudi junak tekme s tremi goli. Kot pa je bilo pričakovati, sta se med tekmo uresničili še drugi dve želji navijačev, zadetki, razveljavljeni gol Cesarju in zmaga Slovenije. Slovenija je bila veliko boljši tekmec, kakovostna razlika je bila pač več kot očitna. Tudi v drugem delu je bila slika na igrišču podobna. Gospodarji na igrišču so bili Kekovi izbranci, pa čeprav so nekaj redkih prebliskov doživeli tu- di gosti s severa Evrope. Tik pred koncem tekme je častni gol za goste zabil Christian Mouritsen. Severna Irska - Italija 0:0 Severna Irska: Taylor, Mcauley, Craigan, Hughes, Evans, Brunt (od 71. McGinn), Naird, Davis, McCann (od 80. Evans), Heal (od 66. Lafferty), Feeney. Italija: Viviano, Cassani, Bonucci, Chellini, criscito, De Rossi, Pirlo, Mauri (od 79. Marchisio) Pepe (od 84. Rossi), Bo-riello (od 74. Pazzini), Cassano. BELFAST - Italija je prišla na stadion Windsor Park trdno odločena, da se po 52 letih oddolži za poraz, po katerem jo je Irska leta 1958 izločila iz sklepne fa- ze svetovnega prvenstva, vendar ji to tudi tokrat ni uspelo. »Azzurri« so bili ves čas boljši tekmec, vendar so bili prema-lokrat nevarni, vsakič pa tudi nenatančni. Irci, ki so na tem stadionu pred nedavnim skupina c Včeraj Italija - S. Irska 0:0, Slovenija 1:3 Ferski otoki 5:1, Srbija - Estonija Italija 3 2 1 0 7:1 7 Estonija 3 2 0 1 6:4 6 Severna Irska 2 11 0 1:0 4 Slovenija 3 11 1 6:3 4 Srbija 3 11 1 5:4 4 Ferski otoki 4 00 4 2:15 0 PRIHODNJI KROG (12.10): Ferski otoki - Sev. Irska, Estonija - Slovenija Italija - Srbija Cassano se je v Belfastu trudil, a ni bil učinkovit ansa že premagali Anglijo in Španijo, so imeli le eno resno priložnost, ko je Healy z glavo poslal žogo za las mimo vrat. Več priložnosti je imela Italija, posebno ugodno je zapravil Boriello. Selektor Prandelli je zamenjal vse igralce v konici napada razen Cassana, a se učinkovitost ni izboljšala. V italijanskem taboru so bili vsekakor z rezultatom zadovoljni, ekipa pa je pokazala napadalno igro in zmagovalno miselnost. Glede na to, kako je igrala v Južni Afriki, je napredek viden, vsaj glede na trenutne sposobnosti reprezentantov... UNDER 21 - Play off za Euro 2011: Italija - Belorusija 2:0 (Destrov 30.in Oka-ka v 61. min.) APrimorski ~ dnevnik Ostali izidi Skupina A Kazahstan - Belgija 0:2, Avstrija -Azerbajdžan 3:0, Nemčija - Turčija 3:0, vrstni red: Nemčija 9, Avstrija in Turčija 6, Belgija 3, Azerbajdžan in Kazahstan 0. V torek: Azerbajdžan -Turčija, Kazahstan - Nemčija, Belgija - Avstrija. Skupina B Armenija - Slovaška 3:1, Andora -Makedonija 0:2, Irska - Rusija 2:3, vrstni red: Irska, Rusija in Slovaška 6, Armenija in Makedonija 4, Andora 0. V torek: Armenija - Andora, Slovaška - Irska, Makedonija - Rusija. Skupina D Luksemburg - Belorusija 0:0, Albanija - BiH 0:0, danes Francija - Romunija, vrstni red: Belorusija in Albanija 5, BiH 4, Francija 3, Romunija 2, Luksemburg 1. V torek: Belorusija - Albanija, Francija - Luksemburg. Skupina E Moldavija - Nizozemska 0:1, Madžarska - San Marino 8:0, vrstni red: Nizozemska 9, Švedska in Madžarska 6, Moldavija 3, Finska in San Marino 0. V torek: San Marino -Moldavija, Finska - Madžarska, Nizozemska - Švedska. Skupina F Gruzija - Malta 1:0, Grčija - Latvija 1:0, danes Izrael - Hrvaška, vrstni red: Gruzija in Grčija 5, Hrvaška in Izrael 4, Latvija 3, Malta 0. V torek: Latvija -Gruzija, Grčija - Izrael. Skupina G Wales - Bolgarija 0:1, Črna gora - Švica 1:0, vrstni red: Črna gora 9, Anglija 6, Bolgarija 3, Švica, Wales 0. V torek: Švica - Wales, Anglija - Črna gora. Skupina H Ciper - Norveška 1:2, Portugalska -Danska nočna tekma, vrstni red: Norveška 9, Danska 3, Ciper in Portugalska 1, Islandija 0. V torek: Islandija - Portugalska, Danska - Ciper. Skupina I Španija - Litva nočna tekma, Češka -Škotska 1:0, vrstni red: Škotska in Litva 4, Španija in Češka 3, Liechtenstein 0. V torek: Liechtenstein - Češka, Škotska - Španija. ODBOJKA - Danes na SP Italija proti Braziliji četrt ure kasneje RIM - Danes bosta znana finalista, ki se bosta jutri potegovala za svetovni prestol. Vsi reflektorji so tačas usmerjeni k italijanski reprezentanci, ki se bo v polfina-lu pomerila z Brazilijo. Tekma ne bo kot običajno ob 21.00, ampak četrt ure kasneje (21.15). Ob 17.00 pa bosta za mesto v jutrišnjem finalu igrali Srbija in Kuba. Ob enakih terminih (ob 17.00 in 21.15) bodo igrali tudi jutri: najprej bo na vrsti tekma za 3. mesto, nato pa še veliki finale. Vsi selektorji ekip, ki nestrpno pričakujejo današnji nastop, so počaščeni, da so dočakali polfinale. Selektor Brazilije Bernardinho je napovedal željo po uvrstitvi v finale, iz prejšnjih izkušenj pa dobro ve, da bo Italija trd oreh. Zmagoviti Brazilci - če bi osovjili SP bi bilo to tretjič zapored, kar je uspelo le »zlati generaciji« Italije, pa ne strašijo selektorja Italije Anastasija: »Vse bomo naredili, da bo naš nastop vrhunski.« VČERAJŠNJI IZIDI: od 5. do 8. mesta: Rusija - Bolgarija 3:1, ZDA - Nemčija 3:0; od 9. do 12. mesta: Argentina - Španija 3:1, Francija - Češka 0:3. TOŽBA - Pred kratkim razrešeni, zdaj že nekdanji srbski nogometni selektor Radomir Antic zahteva dva milijona evrov odškodnine od srbske nogometne zveze zaradi predčasno prekinjene pogodbe. PRESENEČENJE - V ekshibicijski tekmi so evropski prvaki, košarkarji Barcelone na domačih tleh premagali prvake Los Angeles Lakers z 92:88 (24:21, 44:45, 70:68). Dvoboj je bil prava paša za oči, saj ni manjkalo privlačnih potez na obeh straneh. Za Barcelono je Jaka Lakovič dosegel 5, Erazem Lorbek pa nobene. PORAZ - Japonska nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi v Saitami premagala Argentino z 1:0. Edini gol na tekmi je dosegel Šindži Okazaki v 18. minuti. FORMULA ENA - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je bil najhitrejši na obeh prostih treningih formule 1 v Suzuki pred jutrišnjo dirko za veliko nagrado Japonske. Dirka se bo začela ob 8. uri po našem času (TV raiuno). ALPSKO SMUČANJE - Slovenski reprezentant Andrej Križaj meri letos visoko Motokros pomaga Priljubljeni konjiček kot smuk zahteva veliko adrenalina - Želi napredovati tudi v veleslalomu LJUBLJANA - Pred začetkom nove smučarske sezone visokih načrtov ne skriva 24-letni član slovenske A smučarske reprezentance za hitri disciplini Andrej Križaj, ki je v senci uspešnejših kolegov Andreja Jermana in Andreja Šporna. Ljubitelj motokrosa si z motociklističnimi preizkušnjami krajša čas med treningi in nabira izkušnje za smuk. «V novi sezoni bom ostal pri smuku, super-veleslalomu in superkombinaciji, želim pa se preizkusiti tudi v veleslalomu, ki mu želim posvetiti čim več pozornosti na treningu. Želim se udeležiti tudi kvalifikacij za eno od prihodnjih tekem svetovnega pokala v veleslalomu. Bomo videli, če mi bo uspelo. Zato napovedujem resno borbo preostalim članom ekipe za veleslalomsko mesto. To je edina pravilna pot, da napredujemo v veleslalomu, ki za Slovence v prejšnjih letih ni bil tako uspešna disciplina,» je za STA napovedal «borbeno» strategijo Križaj, ki v novo sezono vstopa z novimi smučmi. Uvod v novo sezono je že tradicionalen veleslalom na ledeniku Rettenbach. V veleslalomu člani slovenske moške ekipe že nekaj let ne blestijo več, konec rezultatske krize pa še ni na obzorju. Sezono bodo v Soldnu z veleslalomom 23. oktobra odprle ženske, dan kasneje pa še moški. Pod taktirko avstrijskega trenerja Burkharda Schafferja navdušujejo smukači. Smučarji za hitre discipline bodo tekmovalno sezono začeli v Lake Louisu konec novembra, pred tem Jermana, Špor-na, Perka, Križaja, Markiča in Klineta čaka še nekaj ledeniških treningov. Že v nedeljo potujejo v tirolski Pitztal, kjer bodo, če bodo vremenske razmere dopuščale, trenirali superveleslalom in veleslalom. Smukačem se bosta pridružila tudi najboljša vele-slalomista Aleš Gorza in Janez Jazbec, ki sta edina od fantov v minuli sezoni osvajala veleslalomske točke v svetovnem pokalu in imata zato tako rekoč že zagotovljen nastop na uvodu v Soldnu. Specialisti Zgoraj Andrej Križaj, desno znameniti streif v Kitzbühlu ansa za hitri disciplini bodo nato v vmesnem času do odhoda v Kanado trenirali na Molltalu ter opravili veliko kondicijskega treninga in fitnesa. »Motokros je šport, ki zahteva tako kot smuk veliko adrenalina, vsebuje različne skoke, zato je kar veliko podobnosti s hitrimi smučarskimi disciplinami, povsem primerjati pa se ne da. Vsak tak šport je zelo koristen za smučarje in za trening. Letos sem nekoliko manj vozil motokros, saj sem več treniral smučanje, zato je časa za motor zmanjkalo,« je dejal Križaj, ki se je januarja letos spustil tudi po slovitem Petelinjem grebenu. »Petelinji greben ... , ko stojiš na startu, sploh prvič, se ne da primerjati z ničemer. Pa sem se že ob dirkah v motokrosu preizkusil tudi v skoku z elastiko in s padalom,« je dejal Križaj, ki bo glede na prihajajoče treninge motor počasi moral pospraviti v garažo. Pred leti je Perko grdo padel v moto-krosu, v okviru smučarskih priprav, zato motokro- sa ne vozi več in se od takrat naprej posveča raje rol-kanju, a Križaj motorja ne namerava zapustiti. «Motor imam že od majhnega, od petega leta. Z moto-krosom ne mislim nehati niti, če bo prišla vmes kakšna manjša poškodba. Vsekakor pa vozim z glavo, ne pretiravam, je moj drugi šport takoj za smučanjem in res uživam v njem,» Križaja kolegova nesreča ni odvrnila od moto preizkušenj. Križaj si v novi sezoni želi čim večkrat osvajati točke v svetovnem pokalu: «Zanesljivo si želim uvrstitve med prvih deset, vendar pa to še ni povsem realno, želim si dobrih uvrstitev ter se ob koncu sezone uvrstiti med prvih trideset vsaj v eni di-sciplini.» Križaj je bil v smuku najboljši 29. decembra lani v Bormiu s 23. mestom, takrat, ko je njegov starejši kolega Jerman na tem smuku zmagal. Pred tem je Križaj na superveleslalomu v Val Gar-deni osvojil 19. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev v tej disciplini. (STA) / RUBRIKE Sobota, 9. oktobra 2010 ŠPORT 24 NOGOMET - V 6. krogu D-lige V Oderzu so točke obvezne V napadu dvojica Kneževič-Grujic SandonoJesolo je bil v nedeljo razred zase, jutrišnji nasprotnik Opitergina pa naj bi bil v Krasovem dometu. Ekipa iz Oderza, ki je lani zmagala prvenstvo elitne lige iz Veneta, je v petih krogih zbrala le eno točko. Iztrgali so jo v gosteh v Ro-vigu. Izgubili pa so proti Bellunu, Sanviteseju, Pordenonu in Monte-belluni. Kljub temu so napadalci Opitergine zbrali, tako kot Kras, osem golov. S petnajstimi prejetimi goli so najslabša obramba v skupini C D-lige. »To še ne pomeni, da nas v Oderzu čaka lahko delo. Niti zdaleč. Nasprotnik bo dal vse od sebe. Tudi mi se bomo maksimalno potrudili in skušali iz Oderza odnesti domov vse tri točke,« je dejal trener Alessandro Musolino, ki v Oderzu ne bo imel težav s postavo. »Nasprotno bom moral nekoga pustiti zunaj, saj na posamezni tekmi lahko prijavimo le osemnajst igralcev. Na razpolago bom imel tudi Viglia-nija, ki bo tekmo začel na klopi. Nekaj sprememb v začetni postavo bo. V obrambi naj bi začel Sessi, za Kne-ževičem v napadu pa Milan Grujic. Razmišljam še o kaki novosti,« je razkril Musolino. Pri Opitergini so štirje porazi že zahtevali svojo žrtev. Trener Mauro Tossani ostaja za krmilom moštva. Društvo pa je prekinilo sodelovanje z Matteom Vianellom, ki je bil tudi kapetan moštva. Kape-tanski trak bo zdaj nosil De Pandis. V sredo je s klubom iz Veneta obenem podpisal pogodbo zvezni igralec Alberto Favero (letnik 1982), ki Novi Krasov igralec Milan Grujic kroma je v zadnjih štirih sezonah igral pri Sacileseju v D in poklicni 2. diviziji. Izkušnje v višjih ligah imata še Paolucci (ex Itala San Marco) in Dall'Acqua (Cittadella in Padova). Katere so vrline Opitergine? »So ofenzivna ekipa. Doslej so igrali s taktično postavitvijo 3-4-3. Šu-šlja pa se, da bo trener v nedeljo igral bolj obrambno, ker so prejeli preveč golov. Opitergina ima solidno zvezno linijo in hiter napad. V obrambi bo treba igrati zbrano, v napadu pa moramo izkoristiti naše prednosti. Kneževič in Grujic morata dokazati, da sta iz pravega testa,« je še dodal Musolino. V okviru D-lige bodo danes (ob 13.00) neposredno po televiziji (RaiSport 1) prenašali tekmo skupine H Feancavilla-Gaeta. V Oderzu bo jutri sodil Turin-čan Riccardo Bucchino. (jng) NOGOMET - Kam na tekmo v današnjem krogu deželnih lig? Pestro v Križu, Štandrežu, Bazovici in pri Briščikih Jutrišnji derbi kroga v Trebčah - Sovodenjci v Trstu - Breg za prve točke V petem krogu promocijske lige bosta obe ekipi naših društev igrali že danes (ob 15.30). Vesna (2 točki na lestvici) bo v Križu gostila Ponziano (3), medtem ko bo Juventina (5) v Štandre-žu igrala proti Pro Romansu (4). Na delu bomo danes videli tudi Primorje in Zarjo Gajo. Ostali bodo stopili na igrišče jutri. DANES - Vesna bo skušala doseči prvo letošnjo zmago. »Tudi ta teden smo zelo dobro trenirali in fantje so motivirani. Srčno si želimo treh točk,« je dejal športni vodja Žarko Arandelovic. Trener Novica Nikčevič ne bo imel na razpolago poškodovanega Pernoria. Nekdanji Bregov igralec si je na treningu zvil gleženj. Drugi igralci so na razpolago. Pri tržaški ekipi že nekaj let trenira vratarje slovenski trener Marjan Babu-der. »Tekma je pomembna za obe ekipi, ki potrebujeta točke,« je dejal trener iz Bazovice. Pri Ponziani sta pod vprašajem Magnani in Brazilec Spinelli. Sodil bo Videmčan Lamannis. V Štandrežu se prav tako obeta zanimiv dvoboj. Tako Juventina kot Pro Romans se doslej nista izkazali. Igrali sta pod pričakovanji. Juventinin trener Tomizza bo lahko računal na Pantusa in Seclija, medtem ko Catanzaro še ni na-red. Sodil bo Pordenončan Signore. Pri Zarji Gaji (8 točk), v 2. amaterski ligi, ciljajo na drugo zaporedno zmago. V Bazovico prihaja Roianese (1 točka). Rumeno-modri so vsaj na papirju favoriti. Trener Nicola Lacalamita je optimist: »Treniramo dobro in fantje se trudijo. Težav s poškodbami na srečo nimamo. Ciljamo na tri točke.« Ta teden sta nekaj težav imela Goran Križmančič Dejan Makivič, Primorje kroma in Bernobi, ki pa bržkone bosta danes na razpolago trenerju Lacalamiti. Primorje (4) bo na Ervattiju gostilo solidno Sistiano (5), ki je sicer v nedeljo izgubila proti Zarji Gaji. Ekipo pro-seškega društva bo danes začasno še vodil Dejan Makivič. Odsoten bo diskvalificirani Siccardi. V okviru elitne lige bo danes v Tržiču mestni derbi med Monfalcone-jem in Fincantierijem. JUTRI - V okviru 1. AL bo v Trebčah derbi kroga. K Primorcu (7 točk) prihaja Muglia (8), ki jo vodi nekdanji trener Zarje Gaje Moreno Nonis. Primorec je v dobri formi, tako da trener Sciar-rone resno računa na tri točke. V Treb-čah bo sodil Goričan Settomini. Sovodenjce (4 točke) čaka gostovanje v Trstu. »Tržaška Esperia (2 točki op. ur.) bo trd oreh, saj je zelo borbena ekipa. Vsekakor tokrat nimamo večjih težav s postavo, da da ciljamo najmanj na točko,« je dejal predsednik belo-modrih Zdravko Kuštrin. Trener Vitu-lič ne bo imel na razpolago poškodovanega Pacorja. Pod vprašajem sta Sorba-ra, ki si je na torkovem treningu lažje pretegnil mišico, in Ferluga. Sodil bo Vi-demčan De Reggi. V 2. AL mora Breg po štirih krogih suše osvojiti prve prvenstvene točke. V Dolino prihaja San Canzian, ki ima sedem točk na lestvici. Mladost bo v okviru 3. AL gostila Aurisino, pri kateri je športni vodja nekdanji igralec Gaje, Zarje Gaje in Krasa Massimo Vrše. LJUBITELJI - Danes se bo začelo tudi prvenstvo ljubiteljev, ki igrajo v okviru deželne nogometne zveze. V skupini A2/B bodo šesto sezono zapored igrali ljubitelji Sovodenj, ki so letos nekoliko prenovili in pomladili svoje vrste. Ekipo bo vodil trener Daniele Mauri. V današnjem krogu bodo Sovodenjci gostovali v Červinjanu pri ekipi La Rosa (začetek ob 15.30). Redni del prvenstva se končal 7. maja. (jng) ZAČETNIKI Sovodenjci praznih rok Sistiana - Sovodnje 2:1 (1:1, 1:0, 0:0) STRELEC: Simon Čavdek. SOVODNJE: Pahor, Devetak, Pav-letič, J. Petejan, Piva, Čavdek, Vettorel-lo, Tomšič, D. Petejan, Lakovič, Bacicc-hi, Redzic. Trener: Peric. Začetniki Sovodenj so v prvenstvu začetnikov 9:9 v Vižovljah izgubili proti Sistiani. Že danes čaka belo-modre druga tekma v Ronkah. KOŠARKA - Drevi v deželni C-ligi Prvič na domačih tleh Bor Radenska proti CBU, Breg pa proti novincu Geattiju - Vse štiri ekipe so v prvem nastopu potegnile krajši konec Domači šport Slovenska deželna tretjeligaša se bosta drevi ob 20.30 v okviru drugega kroga prvič v letošnjem prvenstvu predstavila pred domačim občinstvom. Na Tržaško prihajata videmski peterki: na Prvem maju bo gostoval CBU, v Dolini pa novinec v ligi Geatti. Zanimivo, vse štiri ekipe so v prvem nastopu potegnile krajši konec in danes torej iščejo revanšo. Predvsem se bodo za bled debi skušali oddolžiti Borovi košarkarji, ki bodo ponovno merili moči z zelo mladim nasprotnikom. Po lanskem uspelem poskusu se namreč CBU tudi letos predstavlja z moštvom, ki uvršča glavnino Snaiderovih mladincev. Med temi izstopajo play-makerja Puto in tržaški kadetski reprezentant Bossi, branilec Bosio, krilo Naglic (sin nekdanjega jugoslovanskega reprezentanta, Hrvata Aramisa Naglica) in visoki Attico. Nevarni pa znajo biti tudi ostali osemnajstletniki. Na prvi tekmi so Vi-demčani na igrišču izgubili z 59:74 proti močni Al-bi, nato pa jim je zaradi nepravilne registracije dveh igralcev zveza prisodila še poraz brez boja. Borov trener Popovič bo predvidoma razpolagal z isto zasedbo, ki je nastopila prejšnjo nedeljo. Dev-čič namreč še miruje, Pertot mora odsedeti zadnji krog kazni, na tribuni pa bo sedel tudi Zanini, čeprav je dobra novica zadnjih dni ta, da njegova poškodba zapestja ni hujša in bo mogoče lahko igral že prihodnji teden proti Servolani. Sodnika srečanja bosta Gori-čan Guido Gorlato in Valentina Marusig iz Tržiča. Bregovi predstavniki pa bodo nocoj sprejeli v goste Geatti Basket Time, ki je lani premočno zmagal Kontovelovo četrtoligaško skupino. V uvodnem nastopu so Furlani doma klonili pred ugledno Ardito (56:69), glavni nosilci so zunanji igralci Micalich (daleč najpomembnejši mož, izkušeni play-maker in rea-lizator), Menon in Munno, pod košema, kjer se kreta izkušeni Moretti, pa je baje ekipa šibkejša. Varovanci trenerja Krašovca so seveda trdno odločeni, da po porazu iz Červinjana tokrat prebijejo led in pospravijo prvi točki. Zagotovo bo sicer spet manjkal Richter, registracija katerega še ni urejena, vprašljiv pa je tudi nastop Bozica in Ciacchija. Med tednom je Breg odigral prijateljski dvoboj proti Jadranu. Pravico na tekmi bosta v dvorani Silvana Klab-jana delila Gianluca Trombin iz Červinjana in Alberto Meneguzzi iz Pordenona. V državni C-ligi je Jadran Qubik ta teden prost ŠOLSKI ŠPORT - Odbojkarski državni del Mladinskih iger Trinko naprej Odbojkarska ekipa goriške nižje srednje šole Ivana Trinka se je po uspešnih nastopih v prvi fazi državnega finala Mladinskih iger v kraju Chian-ciano terme uvrstila v današnji polfinale. V jutranjih urah bodo odbojkarji goriške šole igrali proti ekipi šole Frank iz Mondovija (Cuneo), ki se je v drugi skupini uvrstila na drugo mesto. Prva je bila šola iz Bazzaotra iz pokrajine Neapelj. Odbojkarji goriške šole, ki jih vodi profesor Aleksander Kodrič, so včeraj vrstnike šole Ricci iz Ancone premagali z 2:0 (25:20, 25:18) in tiste šole Dante iz Viterba z 2:1 (25:15, 22:25, 15:9). Z dvema zmagama so se tako uvrstili v današnji polfina- le. »Za nas je to res lepo zadoščenje. Fantje so igrali dobro. Še posebno proti Anconi, proti kateri smo si privoščili res malo napak. Proti Viterbu smo morali odigrati še tretji set. To pa nas ni zmedlo in smo bili zbrani vse do konca,« je dejal profesor Kodrič. Odbojkarji šole Trinko so nastopili s postavo: Davide Cobello, Matija Corsi, Štefan in Andrej Čav-dek, Samuel Princi, Manuel Manfreda, Simon in Kristjan Komjanc, Jernej Terpin, Manuel Lupoli, Andrea Demetrio Winkler. Jedro ekipe sestavljajo odbojkarji mladinskega sektorja goriške Olympie. V državnem finalu goriška šola Trinko nastopa že šestič v zadnjih 20 letih. ODBOJKA - Memorial Veljak v Repnu Sloga Tabor 1. finalist Mlado in žilavo ekip iz Hoč premagali po petih setih - Danes ostale tekme in finale Sinoči se je v Repnu začel letošnji Memorial Sergio Veljak s prvo polfinalno tekmo, v kateri sta se pomerila Sloga Tabor Televita in OK Hoče. Zmagali so Slogaši po zelo izenačenem boju, v katerem so o končnem zmagovalcu odločale res malenkosti. Tudi drugi in tretji set, ki sta se končala z največjo razliko v točkah, sta bila veliko bolj izenačena, kot bi dal slutiti končni izid. Slogaši so nastopili nekoliko okrnjeni, saj je manjkal Vasilij Kante (odsoten bo tudi danes), Hoče pa so se predstavile z mlado a zelo učinkovito ekipo. Igra je bila zelo korektna na obeh straneh mreže in igralci so se res zelo zagrizeno borili za vsako žogo. Najbolj dramatičen je bil zadnji niz, v katerem sta se ekipi izmenjavali v vodstvu in ena drugi v končnici izničili kar nekaj zaključnih žog, čisto na koncu pa se je športna sreča nasmehnila Slogašem, ki se bodo tako danes borili v finalu za prvo mesto. Izid prvega polfinala: Sloga Tabor Televita - OK Hoče 3:2 (25:21, 17:25, 25:14, 23:25, 20:18) Današnji spored: ob 10.30: Prata - Marchiol, sledi tekma za 3. mesto: Hoče - poraženec prve tekme, sledi finale: Sloga Tabor Televita - zmagovalec druge polfinalne tekme. Sledi nagrajevanje. Danes Sobota, 9. oktobra 2010 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Križu: Vesna -Ponziana; 15.30 v Štandrežu: Juventina - Pro Romans 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Roianese; 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Sistiana DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Repnu: Kras Repen - Torviscosa DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Romjanu: Ronchi -Vesna; 17.30 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni -Juventina NAJMLAJŠI - 15.30 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Kras Repen ZAČETNIKI - 15.30 v Ronkah: Ronchi - Sovodnje KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Geatti basket; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - CBU ODBOJKA JADRANSKI MOŠKI POKAL - JADRANSKI MOŠKI POKAL - 18.00 v Trstu, Suvich: Triestina volley -Olympia Ferstyle; 20.30 v Renu: Sloga - VBU Videm JADRANSKI ŽENSKI POKAL - 16.00 v Guminu: nastopa tudi Sloga MEMORIAL SERGIO VELJAK - 10.00 v Repnu: nastopa tudi Sloga Tabor HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 v Cittadelli: Cittadella -ZKB Polet Kwins Jutri Nedelja, 10. oktobra 2010 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Oderzu: Opitergina - Kras Repen Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec - Muglia; 15.30 v Trstu, Sv. Ivan: Esperia - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg - San Canzian 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Doberdobu: Mladost - Aurisina NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -Roianese NAJMLAJŠI - 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Juventina ZAČETNIKI - 9.00 na Opčinah: Roianese - Kras Repen A ODBOJKA JADRANSKI ŽENSKI POKAL - 16.00 v Cordenosnu: nastopa tudi Kontovel NAMIZNI TENIS MOŠKA C1-LIGA - 10.30 v Esteju: Paiuscato - Kras / RUBRIKE Sobota, 9. oktobra 2010 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat objavila kroniko o nekem ne-všečnem dogodku, ki se je zgodil v Kopru. »Dogodil se je slučaj, ki mora napolniti z ogorčenjem vsakega olikanega človeka - in ne le Slovenca in Slovana. Hrvat iz Oprtalja, Josip Antonac, je prišel v Koper po svojih opravilih. Šel je v družbi svoje sestre in še neke druge znanke iz Istre, tudi Hrvatice, po ulici Calegaria proti velikemu trgu in Bro-lu. Govorili so vsi trije seveda svoj jezik. Ko so prišli na glavni trg, je pristopil k njim neki Nazario De-rin ter jih začel sramotiti: "Že una vergogna, che sti porci de ščavi abbi il coraggio de vegnir fin in piazza grande parlar in ščavo!" Antonac mu je odgovoril, da je to sramota, da se on upa sramotiti ljudi, ki ga ne vprašujejo za ničesar, ter je odšel v mesnico. Ko se je povrnil, čakal ga je pred vratmi oni človek, po imenu Naza-rio Derin, ter mu pritisnil tako pljusko na obraz, da se je Antonac, ki ni tega pričakoval, kar zvrnil ob zid. Pljuska je bila tako močna, da so se revežu poznali na obrazu vsi prsti. Temu prizoru je bilo priča več ljudi, ki jih je Antonac tudi zapisal za priče, ko je šel tožit tega sinu prastare kulture. Zdi se pa, da ta kultura mora biti res jako stara, prestara, ako more dozorevati take sadove. Bolje, da bi ne bilo te kulture -tako stare! Kakšno plačilo dobi ta junak za svoj "kulturni" čin, bomo še počakali. Kar si upajo ti italijanski rogovileži presega vse meje. Danes ni niti miren človek varen hoditi po ulicah, ako govori svoj materini jezik. Naši ljubi sosedje govore vedno o svoji "civilta italiana'. Kaj, ko bi merodajni faktori odgovorili, da njim, ki so tako civilni, sploh ni treba niti univerze?! Ali, kakor pričajo dejanja, njim res ni treba še univerze, saj še elementarne šole niso izdelali! Saj nimajo še na-jelementarnejših pojmov kulture in civilizacije!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Dolgotrajna pogajanja na uradu za delo med predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev podjetja ORION so bila neuspešna; večdnevna stavka se zato nadaljuje. »Delavci so na skupščini pooblastili predstavnike sindikalnih organizacij, da se pogajajo in na tej osnovi so se pogajanja vršila na uradu za delo vse od desetih zjutraj, s kratkim presledkom za kosilo pozno v noč. Kljub temu, da so se pogajanja razbila, je razumljivo, da nihče ne more uradno sporočiti raznih predlogov, vendar pa kaže, da so našli kompromisno rešitev glede delavca, ki ga je ravnateljstvo odpustilo. Pogajanja pa naj bi se zaostrila glede zahteve sindikalnih predstavnikov, da naj bi se pismeno obvezali, da se ustvarijo s strani ravnateljstva taki odnosi, ki slone na obojestranskem spoštovanju, človečnosti in redu. Poleg tega, naj bi v primeru spornih disciplinskih ukrepov razpravljali med pred- stavniki ravnateljstva in notranje komisije. Nobenih zaprek ne bi smelo biti pri izvajanju pravic in pri intervencijah notranje komisije v korist delavcev. Sindikalni krogi ponovno poudarjajo, da je do tako dolgotrajne in odločne stavke (celih triindvajset dni!!) v podjetju ORION prišlo prav zaradi zahteve delavcev, da se uredijo notranji delovni odnosi in da mora torej ta stavka bistveno prispevati k ureditvi teh vprašanj. Skupščina stavkajočih delavcev je bila potrdila ravnanje sindikalnih predstavnikov na pogajanjih in ta sklep nato potrdila na novi skupščini. Delavci so šli v povorki po mestu in se ustavili pred prefekturo in pred škofijskim dvorcem. Zahtevali so razgovor z vladnim komisarjem, ki je odgovoril, da bo delegacijo sprejel popoldne. Prav tako so zaprosili na sprejem pri tržaškemu županu, ki pa je bil odsoten. Končno je sporočil tudi tržaški škof, da bo tudi on sprejel delavce. Stavka pa se med tem nadaljuje.« FILMI PO TV Sobota, 9. oktobra, Italia 1, ob 19.30 Space jam Režija: Joe Pytka Igrata: Michael Jordan in Bill Murray Ko košarkarska super zvezda Michael Jordan in animirana ikona Bugs Bunny združita moči, se pripravite na Space Jam. Michael Jordan vstopi v spektakularen animiran svet Looney Toons. Bugs Bunny ugrabi Michaela Jordana, da mu pomaga prelisičiti bando vesoljskih stvorov in tako rešiti priljubljene animirane like pred tem, da postanejo atrakcija na planetu Moron Mountain. Ponedeljek, 11. oktobra, Rete 4 ob 16.45 Mickey occhi blu Režija: Kelly Makin Igrajo: Hugh Grant, Jeanne Tripplehorn, James Caan Michael je uspešen poslovnež, angleškega rodu, ki se ukvarja z dražbami. Zaposlen je v New Yorku, kjer spozna Gino Vitale, ameriško Italijanko, s katero bi se tudi rad poročil. Nekega večera se končno opogumi in ji svoj namen tudi zaupa. Ker pa ga Gina meni nič, tebi nič zavrne, se mu stvar zazdi dokaj čudna. Šele nekaj časa kasneje izve, da se je Gina odločila za to, ker je njen oče eden osrednjih newyorških mafijcev in noče vplesti v protizakonite posle tudi Michaela. Torek, 12. oktobra, Rete 4, ob 16.15 Sentieri selvaggi Režija: John Ford Igrajo: John Wayne, Natalie Wood in Jeffrey Hunter Oficir južnjaške vojske Ethan Edwards se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranč svojega brata. Domačijo napadejo in izropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Et-hanovo nečakinjo. Stari kavbojec, ki je tudi zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici namerava umoriti, saj so jo po njegovem rdečekožci preveč onečastili. Fordov celo ve -čerec velja za enega najbolj znanih in večpomenskih ve-sternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno perečih tem družine, rasizma in sožitja velikega naroda. ^//Juvw Četrtek, 14. oktobra, Rete 4, ob 16.30 Il laureato Režija: Mike Nichols Igrajo: Anne Bancroft, Dustin Hoffmann in Katherine Ross Ob zaključku univerzitetnega študija, so Benjaminu starši pripravili praznovanje. Sramežljivi diplomant pa se je raje umaknil v svojo spalnico, kjer ga je obiskala družinska prijateljica, gospa Robinson. Kljub starostni razliki sta Benjamin in Mrs. Robinson postala ljubimca in njuno razmerje traja vse dokler Benjamin ne spozna njene hčerke Elaine in se vanjo tudi zaljubi. Za glasbeno kuliso sta poskrbela Simon in Garfunkel. Četrtek, 14. oktobra, Rai 1, ob 02.40 Bowling za Columbine Režija: Michael Moore Igrata: Michael Moore in Charlton Heston Bowling za Columbine je grozljivi dokumentarec o Združenih državah Amerike. Filmski skoraj dvourni zapis, ki ga je Moore posvetil ameriškemu življenju, razmeram in nasilnemu duhu, je nekakšna video raziskava s katero skuša raziskati vzroke, ki privedejo v ZDA vsako leto do vsaj enajst tisoč nasilnih smrti. Ob posnetkih varnostnih kamer gimnazije Columbine nam Moore pripoveduje o Charltonu He-stonu, oskarjevemu nagrajencu, ki je predsednik Združenja za pravice do nošenja orožja, in o dečku, ki je doma ustvaril bombo po knjigi The Anarchist. Moore skuša razumeti, zakaj je ameriška pot do sreče tako nasilna in polna krivic ter sovraštva. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA ŽENSKO IME ALOJZ REBULA PRIMANJKLJAJ V BILANCI ALI PRORAČUNU LJUBOSUMNI SHAKESPEA-ROVJUNAK GLASBENI ZNAK ZA TON, GLASKA ALAN JONES SPECIALIST ZA OPERACIJE PECELJ PRI GOBI POSUŠENA RIBA, POLENOVKA BERI PRIMORSKI DNEVNIK SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) MESTO V KOLUMBIJI SKUPNA NOTACIJA VSEH DELOV GLASBE FR. DRAMATIK (EUGENE) NASELJE PRI RAKEKU GRŠKI KIPAR ŠKOTSKI NOBELOVEC (JOHN BOYD) REKA V GRŠK. PODZEMLJU EVR. OTOŠKA DRŽAVA SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA VERZ SPECIALIST ZA RAKASTA OBOLENJA KIP DEKLETA S KOŠARO NA GLAVI ALGA NA POL KAZALNI ZAIMEK KRATKA IZGUBA ZAVESTI SMUČI ZA ALBERTA TOMBO ITAL. IGRALKA PICCOLO EVROPSKI VELETOK KRATICA ZA NEMČIJO ŽIVLJENJSKA TEKOČINA DELI VEČJE CELOTE POTUJOČI GRŠKI PEVEC NIKARAGOV-SKI POLITIK ONOMA-STIKON PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK PLOŠČA IZ VEČ SLOJEV UMETNE SNOVI JUDOVSKA LOČINA SLOVENSKA PISATELJICA IN PESNICA ČERNEJ / INDIJSKO NARODNO ŽENSKO OBLAČILO HLAPLJIVA TEKOČINA SVATBA LJUDSTVO BREZ PRAVIC BREZPRAVNA MNOŽICA REKA V NEMČIJI MESTO V LOMBARDIJI DEL TENIŠKE IGRE ZDRAVILO ANTON NOVAČAN ITAL. NOBELOVEC FO ŽIVILSKI DELAVEC SUŠILNIK ZA LASE HUNSKI VLADAR, "ŠIBA BOŽJA" ZYGMUNT SARNECKI PODEŽELSKO NASELJE KONJ MAJHNE RASTI KRAJŠA OCENA, KRITIKA ANGLEŠKI KITARIST CLAPTON AZIJSKA DRŽAVA REKA V NEMČIJI, LEVI PRITOK MOZELE BRAZILSKI NOGOMETAŠ, SEDAJ PRI REAL MADRIDU SLOVARČEK - ANTENOR = grški kipar • ANTONA = predel Masse • LETE = reka v grškem podzemlju, tudi Leta • ORR = škotski strokovnjak za prehrano, nobelovec 1 2 3 4 S 6 7 S ■ 9 10 11 12 ■ 13 ■ ■ 14 ■ 15 16 17 18 19 VODORAVNO: 1. dviganje morske vode; 6. polica s predali za črke ali register pri orglah; 7. drog, ki omogoča, da kaj ostane v pokončnem položaju; 8. začetek sodbe; 9. kemijski znak za litij; 10. mesto v Nemčiji, Porurju; 12. ud organizacije ali društva; 13. Beotijec; 14. nivo brez samoglasnikov; 15. kemijski znak za iridij; 17. angleški šahovski velemojster (Raymond); 19. slovenski atlet, sprinter (Urban). NAVPIČNO: 1. prebivalka naše vasi v tržaški občini; 2. pisec umetniške literature; 6. ime našega pesnika Grudna; 4. Lili ... znamenita nemška pesem med drugo svetovno vojno; 5. francoski filmski igralec Delon; 11.... Diego, Francisco ali Marino; 15. hrvaški naftni koncern; 16. evropski veletok; 18. začetek emulzije. (lako) / RUBRIKE Sobota, 9. oktobra 2010 26 Bojan Brezigar od carjev do Putina Ni kaj, Vladimir je znano mesto. Tukaj je postaja. Od nekdaj. In ta postaja ima vrsto razlag in vrsto pomenov. Danes je pravzaprav nepomembna, ena tolikih postaj čezsibirske železnice, ki moskovsko postajo Kursk povezuje z Vladivostokom. Seveda, mi si s tem pojmom predstavljamo velike luksuzne vlake, ki drvijo čez Sibirijo, in ne tistega vlaka s starimi vagoni, s katerim je Juri Živago z ženo in hčerko potoval v Va-rykino v znanem filmu, posnetem po Pa-sternakovem romanu. No, čezsibirska železnica je povsem navadna železniška proga in na njej vozijo vlaki vseh vrst; veliko jo uporabljajo za lokalni promet, veliko za tovorni promet, sanjski vlaki pa so namenjeni samo petičnim turistom, ki imajo poleg denarja tudi veliko časa na razpolago. Saj je Vladivostok zelo daleč. Ko sem bil pred leti v Moskvi z neko ekonomsko delegacijo, je pri večerji nasproti mene sedel mlad diplomat. Govorila sva seveda o Rusiji in o njeni velikosti, pa mi je dejal: »Veste, Rusija je velika država«. Da vem, sem odgovoril. Pa ni veliko pomagalo. Vztrajal je: »Rusija je zelo velika država«. Zatrdil sem mu, da vem, pa še vedno ni pomagalo. »Ne, gospod, vi ne veste. Rusija je zelo velika država. Iz Moskve je razdalja do New Yorka krajša od razdalje do Vladivostoka«. Nisem šel na zemljevid preverjat, ali je imel prav ali ne, ampak takrat mi je bilo jasno, kaj je hotel povedati. To so razdalje, ki so za vso Evropo nepojmljive. Šele to ti jasno pokaže na pomen, ki ga ima čezsibirska železnica za to državo. Več kot 9.000 kilometrov dolga proga ni nikakršna turistična atrakcija oziroma to ni bil njen namen, ko so jo zgradili. Primerjamo jo lahko z afriško progo, ki so jo Angleži v kolonialni dobi kanili zgradili od Kaira do Capetowna (pa jim je v sredini zmanjkalo nekaj sto kilometrov), ampak ta proga, kolikor je je še ostalo, prečka najmanj kako desetino držav. Tu pa tiri tečejo po eni sami državi, Rusiji Zato imaš poseben občutek, kadar se približaš tračnicam in kar prevzame te, ko jih prečkaš, ter sploh ne pomisliš, da gre le za navadne tračnice in da je vlak, ki se približuje, le navaden lokalni potniški vlak. Pa še zelo počasen navrh. Vladimir je bila postaja od nekdaj. Iz Moskve je proti Vladimiru nekoč vodila Vladimirska ulica. Pravzaprav je bil to Vladimirski prospekt. Po tej dolgi ulici so v času Stalinovih čistk gonili politične jetnike v Sibirijo. Uklenjeni in povezani med seboj so morali prehoditi 200 kilometrov, pazniki pa so jih spremljali na konjih. Hodili so več dni, do Vladimira, kjer je bil zloglasni zapor za politične jetnike. Tako zloglasen, da so po padcu komunizma spremenili celo ime ulice, ki iz Moskve vodi proti Vladimiru. Sedaj je to Ulica entuzia-stov. Kakšna ironija! Sicer pa so zapor uporabljali tudi po koncu stalinizma, za zločince in za politične jetnike. Tu je bil med drugimi zaprt ameriški pilot Gary Powers, ki je v začetku 60. let prejšnjega stoletja preletal Rusijo z vohunskim letalom U2, pa ga je sovjetska protiletalska obramba sestrelila. Vendar Vladimir ni bil samo postaja negativnih predznakov. Pravzaprav je nastal kot postaja, če želimo uporabiti ta izraz za nenavadni dogodek, ki naj bi se tu zgodil v 12. stoletju, ko je ruski vladar Andrej Bogoljubski, sin Jurija Dolgorukega odločil, da bo prenesel središče države iz Kijeva v Vladimir. Mesto je bilo novo, bilo je bolje zaščiteno pred vdori Tatarov, zgrajeno na griču in obdano z reko. S seboj je peljal sveto ikono, sliko Marije, ki naj bi jo bil narisal sam apostol Luka, torej ve- liko dragocenost. Ko se je približal Vladimiru pa so se konji ustavili in niso hoteli nadaljevati poti. To je bilo zanj pomembno znamenje: znak, da je to pravi kraj in tu je zgradil svojo kraljevo palačo. Tako piše legenda. Zgodba je lahko resnična, lahko pa tudi ne, lahko je bil postanek konj zgolj naključje, lahko so bili utrujeni ali karkoli že. Ampak pred 850 leti ljudje niso razmišljali tako kot mi razmišljamo danes. Vendar Andrej Bogoljubski ni imel sreče. Ljubosumni plemiči so ga ubili leta 1174: pravijo, da so krste z njihovimi posmrtnimi ostanki pokopali v bližnjem močvirju, kjer ponoči lahko še slišiš njihove krike... Tudi palača ni trajala večno. Ko so jo sredi 18. stoletja obnavljali, se je zrušila. Na tem kraju danes stoji samostan Bogoljubovo. Katedrala, ki so jo zgradili v 18. stoletju, stoji na temeljih nekdanje cerkve. Bogoljubovo je velik samostan. Tu se vedno zbirajo verniki in v njem deluje približno 80 nun. To je sklop lepih poslopij iz belega kamna, ki je značilen za te kraje, z modrimi kupolami. Vladimir je prvo mesto na ruskih tleh, ki je bilo zgrajeno iz belega kamna. Kako dragocene so te zgradbe, vidiš, kadar se pripelješ v mesto. Danes šteje Vladimir kakih 300.000 prebivalcev, ki povečini živijo v velikih blokih, tako tipičnih za vsa ruska podeželska mesta; socialistična arhitektura, ki je na pogled odvratna, poleg tega pa slabo grajena in brez vzdrževanja, vse to je značilno za Sovjetsko zvezo. Ljudje živijo v teh razpadajočih čebelnjakih. Vendar pa je zgodovinski del mesta, tisti, ki sega nekaj stoletij nazaj, lepo ohranjen, tudi okolica je skrbno urejena in turistom se kaže v lepem obrazu. Vendar mesto ni nastalo šele leta 1157, ko je Andrej Bogoljubski sklenil, da se bo sem preselila prestolnica. Zgradil ga je njegov ded Vladimir Monomah, po katerem se mesto tudi imenuje. On je leta 1108 tudi zgradil prvo cerkev iz kamna. Kasneje so cerkev obnovili in dogradili; Andrej Bogoljubski je sem pripeljal najboljše obrtnike in umetnike iz Rusije; vendar je stolnica vnebovzetja zdržala malo, saj jo je uničil požar; cerkev, ki stoji danes na tistem mestu, je zgradil Vsevolod III v začetku 13. stoletja, dokončali pa so jo žele v 15. stoletju. Ampak v cerkvi, ki še danes s svojimi zlatimi kupolami kraljuje na griču, so lepo vidne freske prve cerkve, čeprav so jih delno prekrili, ko so leta 1408 poslikali 300 kvadratnih metrov novih fresk. Cerkev je bila za tiste čase zelo velika, saj se je v njej lahko zbralo 4.000 vernikov, kar je bilo res veliko. Ikona, ki jo je Andrej Bogoljubski pripeljal v Vladimir, je bila izobešena v tej cerkvi; sedaj je shranjena v muzeju, namesto nje pa je v cerkvi na ogled kopija. Ta cerkev je bila za rusko zgodovino zelo pomembna. V njej so bili kronani vsi ruski princi do zgodnjega 15. stoletja in tu je bil dolga leta sedež ruskega metropolita. Pravi biser Vladimira pa je cerkev sv. Demetrija, ki je le nekaj desetin metrov stran od stolnice. To je cerkev, ki jo je dal zgraditi Vsevolod III in ki je danes, kot večina cerkva in samostanov v teh krajih, vpisana v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Zgrajena je iz belega apnenca in krasi jo 1.300 reliefov. Res enkratna zgradba, ki jo je dal car Nikolaj I. restavri-rati, tako da je res dobro ohranjena. Danes je spremenjena v muzej in je del muzejskega kompleksa In tu se obisk Vladimira bliža koncu. Morda je bil nekoliko prehiter, pa tudi utrujenost zgrabi človeka, kajti turistične poti vodijo sem po kosilu, potem ko si si ves dopoldne ogledoval cerkve in samostane v Suzdalu, kar je seveda dokaj utrudljivo. Pa ne tako utrudljivo, da si človek ne bi privoščil prijetnega sprehoda. Kar dobre pol ure hoda je namreč do cerkvice, ki jo je Andrej zgradil leta 1164 v zahvalo za zmago nad Bolgari in v spomin na sina Iz-jaslava, ki je padel v vojni. Cerkev je na samem, prijetno se zrcali v reki, ki jo obdaja, res idiličen kraj. Vladarji tistih časov so bili morda res kruti, njihovo življenje ni bilo lahko, imeli pa so izredno razvit čut za estetiko. Nedaleč stran teče čezsibirska železnica in iz vlaka je lep pogled na to cerkev. Dve dobi Rusije, dva načina življenja, dva objekta veličine države, kakršna je bila nekoč in kakršna je danes. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 9. oktobra 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Goriške razglednice: Na Korzu 1. del 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Aktualno: ApriRai 11.00 Vremenska napoved 11.05 Aktualno: A come animali 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams road 2010 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok. odd.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.25 Game show: Soliti ignoti Speciale (v. F. Frizzi) 23.35 Dok.: Memorie dal bianco e nero 0.15 Aktualno: Cinematografo (v. G. Marzullo) 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 18.05, 2.05 Talent: Extra Factord 6.30 Šport: Pit Lane 7.00 Avtomobilizem: F1, VN Japonske, vaje 8.30 Risanke: Cartoon flakes weekend 9.00 Nan.: Karku 9.30 Nan.: Unfabulous 9.50 Nan.: The Naked Brothers Band 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.30 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the pops 2010 (na sliki Jamiroquai) Nan.: Life unexpected Variete: Stracult pillole Variete: Sereno variabile Dnevnik L.I.S. Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Aktualno: Žrebanje lota Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti Nan.: The good wife Šport: Sabato sprint Aktualno: Tg2 Dossier Aktualno: Tg2 Storie Aktualno: Tg2 Mizar Aktualno: Tg2 Si viaggiare Aktualno: Tg2 Eat parade V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 7.30 Nan.: La grande vallata 8.20 Film: Il mio amico delfino (pust., ZDA, '63, i. C. Connors) 9.50 Nan.: L'ispettore Derrick 10.40 Glasb.: Il gran concerto 11.10 Nan.: Arsenio Lupin 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.55 14.00 14.20 14.55 16.25 12.25 Aktualno: Tgr - L'Italia de Il setti-manale Aktualno: Tgr Ambiente Italia 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik - Tg3 Pixel Aktualno: Tv Talk Aktualno: Rai educational - Art news 16.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Šport: Rai sport; Magazine Champions League 17.25 Film: A proposito di omicidi... (kom., ZDA, '78, i. P. Falk) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Speciale SuperQuark 23.20 0.45 Dnevnik 23.35 Proza: Palco e retropalco: Seven 1.20 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo 1.35 Aktualno: Tg3 Sabato notte 1.50 Aktualno: Il cartellone di Palco e Retropalco 2.05 Aktualno: Fuori orario Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Tequila & Bonetti Nan.: Io e mamma Aktualno: Ricette di famiglia Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason: L'ospite d'ono-re (krim., ZDA '93, i. R. Burr) 1.05 Dnevnik - kratke in morske vesti Nan.: Monk Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Lie to me Nan.: Bones 15.50 17.00 18.00 18.55 19.35 21.15 22.05 23.00 Nan.: Law & Order Canale 5 8.50 9.45 10.40 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.30 21.10 0.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Glasb.: Loggione Film: Tin Cup (kom., ZDA, '95, r. R. Shelton, i. K. Costner, R. Russo) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il mammo Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) Aktualno: Verissimo Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.00 Variete: Striscia la notizia Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Nan.: La Tata 7.00 Motociklizem: VN Malezije, vaje 10.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv Moda 11.55 Nan.: Samantha chi? 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: 'Til death - Per tutta la vita 14.10 Film: Superman II (fant., ZDA, '80, r. R. Lester, i. C. Reeve) 15.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 16.40 Film: Robots (risanka, ZDA, '05, r. C. Saldanha, i. C. Wedge) 17.40 22.00, 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Space Jam (fant., ZDA, '96, r. J. Pytka, i. M. Jordan) 21.10 Film: Cambio di gioco (kom., ZDA, '07, r. A. Fickman, i. D. Johnson) 23.30 Film: Nuclear Target (akc., ZDA, '05, r. M. Adams, i. W. Snipes) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 20.00, 23.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.05 Rotocalco Adnkronos 9.00 Aktualno: Aria di casa 9.35 Talk show: Incontri al caffe de La Versiliana 10.55 Klasična glasba 12.55 Variete: Archeologie 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 21.30 Kviz: Ufo di sera 14.55 Aktualno: Hard Trek 15.20 Aktualno: Tractor Pulling 16.55 Risanke 18.40 Športna oddaja: 1x2 19.00 Barcolana: nočna regata 20.30 Športne vesti 20.35 Deželni dnevnik 21.05 Variete: Campagna amica 22.35 Aktualno: Musica, che passione! 22.50 Aktualno: Antiche ville del FVG 23.35 Aktualno: Perche??? 0.20 Koncert: Voci dal Ghetto LA 6.00 7.00 7.30 10.00 11.00 12.30 13.55 15.55 17.00 19.00 20.30 21.30 23.40 0.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.30 Dnevnik Aktualno: Bookstore Film: Toto cerca moglie (kom., 'It., 50, i. Toto) Aktualno: Life Film: Il battaglione perduto (voj., ZDA, '01, r. R. Mulcahy, i. R. Schroder) Nan.: I Magnifici sette Film: Ace Ventura - Missione Africa (kom., ZDA, '95, i. J. Carrey) Resničnostni show: Chef per un giorno Aktualno: In Onda Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) Dok.: La7Doc - Vivo per miracolo Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž (pon.) 9.00 Film: Kino Kekec (pon.) 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Gospodična Marple - Moriti je lahko 15.55 Sobotno popoldne, sledi Uvertura 16.15 Zdravje 16.35 Usoda 16.40 Nasvet 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.25 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 17.50 18.25 Podjetniki 18.00 Z Damijanom 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Zrcalo tedna 20.05 Film: Napačna izbira 21.40 Hri-Bar 23.20 Nad.: Usodna nesreča 0.15 Kratki igrani film: Agape (t Slovenija 2 1.05 Zabavni infokanal Skozi čas Circom Regional - oddaja Tv Maribor (pon.) Minute za... oddaja Tv Koper (pon.) Pogledi Slovenije (pon.) Ciciban poje in pleše - oddaja Tv Maribor (pon.) Film: Princesa Nevesta (pon.) Koncert ob 30-letnici okteta Deseti brat (pon.) Barcelona: rokomet, tekma lige prvakov: Barcelona - Celje pivovarna Laško Dok. odd.: Marija in Andrej Folkart 2010 - oddaja Tv Maribor 6.30 7.50 8.00 8.30 9.00 11.10 12.40 14.15 16.10 17.45 18.35 20.00 Domžale: nogomet, tekma prve lige: Domžale - Maribor 22.15 Bleščica, oddaja o modi 22.45 Slovenski magazin (pon.) 23.10 Film: Osebnost leta (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.10 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.15 20.30 22.15 22.40 0.15 17.00 18.00 18.30 19.10 19.30 19.45 20.00 21.00 22.30 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Euronews Zaigrajmo si televizijo Potopisi Rokomet: Barcelona - Celje Pivovarna Laško Kino premiere Brez meje Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Jutri je nedelja - verska oddaja Avtomobilizem Film: Vse za vse Zgodovina ZDA Film: Najokrutnejše srce Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) Kultura: Srečanje pri Kosmaču, 2. del (pon.) Videofronta (pon.) Monitor Duhovna misel Tedenski pregled Primorski tednik (pon.) Celovečerni film: Elling (kom.) Otroški fens 2010 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Glasba v točkah; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.20-19.00 »SMS z žogo ali brez«; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; Radijska kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.0011.58 Love generation; 12.02 I Ripescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 PicNic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Rokomet - liga prvakov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; Košarka - jadranska liga; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 9. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Obsežno območje visokega zračnega tlaka nad Evropo in ciklon nad Balkanom pripomoreta k dotoku suhih severovzhodnih tokov v vseh plasteh ozračja. Nad vzhodno in deloma srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnim vetrom doteka k nam hladnejši in bolj suh zrak. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.26 najnižje -34 cm, ob 11.36 najvišje 53 cm, ob 18.13 najnižje -51 cm, ob 0.25 najvišje 28 cm. Jutri: ob 5.55 najnižje -24 cm, ob 12.03 najvišje 45 cm, ob 18.52 najnižje -46 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 2 2000 m............ 4 1000 m .......... 11 2500 m............3 1500 m............6 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona TRBIŽ O 5/14 CELOVEC O 3/15 O 1/14 KRANJSKA G. O GRADEC 3/14 O 3/14 S. GRADEC O 1 TRŽIČ 2/14 _ " O KRANJ Vt? \ o LJUBLJANA 5/15 POSTOJNA O 5/13 KOČEVJE CELJE 4/14 O MARIBOR o 4/14 PTUJ O M. SOBOTA O 3/14 N. MESTO 5/14 O ZAGREB 5/15 O EKA9/20 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do delno jasno vreme. Pojavljali se bodo le tanki in visoki koprenasti oblaki. V hribih bo dopoldne sprva možno nekaj nizke oblačnosti. Ob morju bo pihala zmerna burja. Popoldne bo na Primorskem jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno oblačno.Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 20 stopinj C. O GRADEC 3/15 CELOVEC O 2/14 TRBIŽ O 4/14 o 1/14 KRANJSKA G. O TRŽIČ 2/14 VIDEM O 5/22 PORDENON 6/21 ČEDAD O 6/21 ^^ GORICA O ° N- GORICA 8/22 w 7/20 O KRANJ o 3/14 S. GRADEC CELJE 2/14 O MARIBOR O 3/13 PTUJ O M. SOBOTA 01/14 O LJUBLJANA 4/15 POSTOJNA O 5/13 KOČEVJE O N. MESTO 4/14 O ZAGREB 3/14 O (NAPOVED ZAJUTRI Prevladovalo bo lepo vreme s pretežno jasnim nebom. Ob morju bo zgodaj zjutraj pihal okrepljen burin, ki bo sredi dneva prehodno nekoliko oslabel. Jutri in v ponedeljek bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. NOBELOVE NAGRADE - Norveški odbor podelil priznanje borcu za človekove pravice Liuju Xiaoboju Kitajski oporečnik nobelovec za mir OSLO - Nobelovo nagrado za mir za leto 2010 bo prejel kitajski disident Liu Xiaobo "za dolg in nenasilen boj za temeljne človekove pravice na Kitajskem", je včeraj v Oslu sporočil Norveški odbor za Nobelovo nagrado. Kot je povedal predsednik odbora Thorbjörn Jagland, so oporečnika, ki prestaja enajstletno zaporno kazen na Kitajskem, izbrali soglasno, saj odbor verjame, "da obstaja tesna povezava med človekovimi pravicami in mirom". Poudaril je, da je Liu Xiaobo simbol boja za človekove pravice na Kitajskem. "Kitajska je postala velika gospodarska sila in normalno je, da smo do velikih sil kritični," je še dejal Jagland. 54-letni Liu Xiaobo je bil leta 2008 med podpisniki Listine 08, ki je po vzoru češke Listine 77, ki je vodila do žametne revolucije in padca komunizma na Češkoslovaškem, pozvala k več demokracije in svobode na Kitajskem. Demokratizacije kitajske politike ni več mogoče odlagati," piše v listini. Liuja so aretirali nekaj ur pred izdajo listine decembra 2008 ter ga zaradi nje in pisanja drugih dokumentov obtožili poskusa prevrata. Obsojen je bil na enajst let zapora. "Verjamem, da sem delal prav in da bo Kitajska nekoč svobodna in demokratična," je po obsodbi v izjavi, ki so jo objavili njegovi privrženci, dejal Liu. Pred tem je v različnih oblikah preživel pet let zapora, še več časa pa je bil v hišnem priporu oziroma pod policijskim nadzorom. Liu je bil rojen leta 1955 v kraju Changchun na severovzhodu Kitajske. Bil je znan literarni kritik in esejist, ki je delal na pekinški univerzi. Med uporom študentov na trgu Nebeškega miru leta 1989 je branil protestnike in zahteval preiskavo dogodkov, zaradi česar je izgubil službo na univerzi. Nato je bil vseskozi kritičen do kitajskih oblasti, še zlasti v času pred olimpijskimi igrami v Pekingu leta 2008, ko je dejal, da je kitajska vlada prelomila dane obljube. Tedaj je tudi zavrnil optimizem številnih zahodnih politikov, da bodo igre prispevale k demokratizaciji Kitajske. Bil je med disidenti, ki so vlado v Pekingu leta 2008 pozvali k neposrednim pogajanjem s tibetanskim vodjo dalajlamo, obenem pa je kitajske oblasti obtožil "resnih napak" v politiki do Tibeta. Naj Liuja izpustijo, je Kitajsko v odprtem pismu pozvalo prek 150 ameriških in evropskih intelektualcev, med tistimi, ki so se najbolj zavzemali za to, da bi mu podelili Nobelovo nagrado za mir, pa je bil nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Zanj sta se zavzemala tudi Nobelova nagrajenca, južnoafriški nadškof Desmond Tutu in tibetanski verski vodja dalajlama. Da bo odločitev Nobelovega odbora povzročila oster odziv Pekinga, je bilo že od vsega začetka jasno. Kitajska vlada je namreč odbor nedavno že posvarila, naj Liuju ne podeli nagrade. Predsednik odbora Jagland pa je včeraj, nekaj ur pred oznanitvi-jo letošnjega nagrajenca, napovedal, da bo šlo za "kontroverzno izbiro", ki jo bo moral braniti tako, kot je moral lanski izbor ameriškega predsednika Baracka Obame. Letos so med možnimi kandidati za Nobelovo nagrado za mir omenjali več Kitajcev, poleg Liu Xiaoboja še borca proti aid-su Hu Jiaa in odvetnika za človekove pravice Gao Zhishenga. To je sicer prvič, da je najprestižnejšo Nobelovo nagrado prejel kitajski oporečnik. (STA) ODZIVI - Jezna reakcija kitajske vlade Peking: Nagrajenec Liu Xiaobo je kriminalec PEKING - Kitajsko zunanje ministrstvo je obsodilo odločitev Norveškega odbora za Nobelove nagrade, da letošnjo Nobelovo nagrado za mir dobi kitajski oporečnik Liu Xiaobo. Kot piše v sporočilu pekinške vlade, je "Liu kriminalec, ki je bil obsojen zaradi kršenja kitajske zakonodaje". Odločitev Norveškega odbora bo škodovala tudi kitaj-sko-norveškim odnosom, je še sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Poudarili so, da je podelitev nagrade Liuju "v nasprotju z načeli nagrade", ki bi morala, kot pravijo, spodbujati prijateljstvo med narodi in razoroževanje. Kitajska je Norveški odbor za Nobelove nagrade si- cer že vnaprej pozvala, naj nagrade ne podeli oporečniku, ki na Kitajskem prestaja enajstletno zaporno kazen. Medtem je soproga letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir Liu Xia dejala, da je zaradi odločitve odbora za Nobelove nagrade presrečna. "Srečna sem, ampak ne morem ven," je dejala po telefonu iz svojega stanovanja v naselju, ki ga je kitajska policija zaprla. V kitajski prestolnici so se po objavi imena letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir spontano zbrali aktivisti in začeli praznovanje. Na kraj praznovanja pa je kmalu prišla policija in pridržala okoli 20 aktivistov. Liu Xiaobo ansa ODZIVI - Zlasti na Zhodu zadovoljni z odločitvijo Norveškega odbora Svet pozdravlja podelitev nagrade in zahteva osvoboditev Liuja Xiaoboja OSLO - Številne države in mednarodne organizacije so že pozdravile odločitev odbora za Nobelove nagrade, da letošnjo Nobelovo nagrado za mir podeli kitajskemu oporečniku Liu Xiaoboju. Obenem Peking pozivajo, naj borca za demokracijo na Kitajskem izpusti iz zapora. Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je v sporočilu zapisala, da si je Liu nagrado "več kot zaslužil, saj predstavlja vse tiste, ki si prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic na Kitajskem". Ob tem so Peking pozvali, naj izpusti vse politične zapornike. Ameriški predsednik Barack Obama, Nobelov nagrajenec za mir leta 2009, je poudaril, da je Liu "žrtvoval svobodo za svoje prepričanje", in ga označil za "zgovornega in pogumnega zagovornika napredka univerzalnih vrednot z miroljubnimi in nenasilnimi sredstvi" ter Peking pozval, naj ga izpusti iz zapora. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je ocenil, da bo podelitev nagrade kitajskemu oporečniku spodbudila podporo človekovim pravicam tudi drugod. "To je pogumna odločitev, ki bo druge spodbudila k nadaljevanju dela," je dejal. Iz urada kanclerke Angele Merkel pa so izrazili željo, da bi lahko Liu Xiaobo v Oslu decembra sam prevzel nagrado. Odločitev norveškega odbora je pozdravila tudi Francija. Zunanji minister Bernard Kouchner je dejal, da ta odločitev brani človekove pravice povsod po svetu. Kitajsko pa je Kouchner pozval, naj oporečnika izpusti. Da je nagrada "močno sporočilo podpore vsem na svetu, ki se z velikimi osebnimi žrtvami borijo za svobodo in človekove pravice," pa je prepričan predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Odločitev odbora v Oslu pa je pozdravil tudi Taj-van. V uradu tajvanskega predsednika Ma Ying-jeoua so Liuju čestitali in pohvalili njegovo vlogo v boju za človekove pravice. Tibetanski verski vodja dalajlama, ki je sam leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir, je Kitajsko pozval, naj izpusti Liu Xiaoboja. Poudaril je še, da je podelitev nagrade kitajskemu disidentu priznanje mednarodne skupnosti, da je na Kitajskem čedalje močnejši glas, ki poziva k reformam. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Na-vi Pillay je odločitev odbora v Oslu pozdravila kot "priznanje zelo pomembni vlogi, ki jo na Kitajskem in v številnih drugih državah igrajo zagovorniki človekovih pravic". Pohvalila je tudi pogum, ki ga tovrstni aktivisti "tako pogosto izkažejo s tem, ko govorijo o tem, za čimer stojijo". Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel je medtem Liuja pohvalil kot "aktivnega državljana" in izrazil zadovoljstvo, da bo "prvi Kitajec v zgodovini, ki bo prejel to nagrado". (STA)