Za samostojno občino Hotič in Konj
Litija, 16. novembra.
Spomladi 1. 1929. Je bivša Slovenska ljudska stranka proti volji 95% vseh občanov izvedla združitev litijske občine z bivšo hotiško in konjsko v eno občino. Tedaj niso zalegli vsi protesti občanov. Vendar pa je občane to vedno grizlo, kajti ves denar in dohodki so šli v litijsko blagajno, dočim se je s tem denarjem storilo največ za bivšo litijsko občino. Odločno proti združitvi je bila tudi tovarna Mauthner, kot največji davkoplačevalec.
Ko je nastopil nov čas, je akcija za odcepitev zopet poživela. Prošnja za odcepitev je že spisana, nabrani so tudi podpisi vseh prizadetih posestnikov. Listino je podpisalo 95% občanov.
Kakor izvemo, je občina na svoji zadnji seji sklenila znižati občinske doklade na 20*/».
Poslanec Milan Mravlje med svojimi volilci v Zagorju
Zagorje, 14. novembra.
V	petek zvečer so se natrpali gostilniški prostori g. Grčarja v Zagorju do zadnjega kotička. Zaznalo se je namreč, da pride naš poslanec g. Mravlje k nam med svoje volilce, da se z njimi porazgovori. Sestanka so se udeležili ne samo Zagorjani, temveč so prišli tudi iz Lok, Izlak, Kotredeža in drugih okoliških krajev. Poleg drugih stanov so bili številno zastopani rudarji, ki so hoteli potožiti poslancu svoje težave.
Tako je otvoril župan g. Grčar zvečer ob
7.	uri sestanek s pozdravom na poslanca in navzoče ter je podelil besedo g. Mravljetu, ki se je najprej z lepimi besedami zahvalil zagorskim in okoliškim volilcem, ki so se v tako lepem številu odzvali klicu domovine. Zahvalil se je svojim volilcem posebno zato, ker on ni delal hrupne agitacije — o podkupovanju ne more sploh nobeden črhniti niti besede —, temveč so se vsi ugledni zastopniki vseh stanov zavzeli za njegovo osebo in so izvojevali častno zmago, ki mu bo ostala vedno v spominu. Četudi je danes stališče poslanca težko in odgovornosti polno, bo vendar znal zaupanje, ki mu ga je podarilo ljudstvo, pravilno ocenjevati. Ni glasovalo za njega zastonj domala 700 volilcev samo iz Zagorja in čez 350 iz Rziše, temveč izkazati se hoče vrednim zaupanja s tem, da bo prišel večkrat med nje, kjer jim bo poročal o svojih uspehih in se bodo tudi skupno dogovorili o bodočih ukrepih...
Gospod poslanec se je nato prijateljsko raz-govarjal z rudarji, ki so mu polagali na srce, naj se spomni na bedne rudarje, ki trpijo veliko pomanjkanje že dolge mesece in naj intervenira na pristojnem mestu, da 6e njihovo stališče zboljša. Nadalje so ga prosili, naj deluje na tem, da se končno in pravilno reši starostno zavarovanje, katero vprašanje je ostalo do danes domala odprto. Totem naši staroupoko-jenci! Po šest dinarjev dobivajo mesečne pen-zije oni, ki so plačevali do 40 in več let v penzijski fond, ki jim je bil edino upanje za stara leta. Ako lahko izhaja en človek — nekatero imajo celo družino — s 6— Din mesečno, menda vsak uvidi. In vendar imajo tudi staroupokojenci, ki so žrtvovali vsa mladostna leta in vse 6voje moč delu in s tem skupnosti, •imajo tudi oni pravico do življenja. In koliko je teh bednih revčkov, ki živijo danes od milo sti in so v breme svojim otrokom, rudarjev, ki preživljajo že itak z največjo težavo sebe in svoje družine in morajo skrbeti povrhu še za onemoglega očeta, ki je bil nekdaj starosino zavarovan in je v ta namen tudi mesečna prispeval — pa dobi danes — 6 Din — mesečne penzije!
Gospod poslanec je obljubil, da se hoče zavzeti za te reveže tn razpravljati o tem o prvi priložnosti na pristojnem mestu. Posebno se je pozdravila njegova izjava, da hoče delovati v tem smislu skupno s poslanci gg. Pavličem in Rapejem kakor Bohinjcem, ki so mu posebno težnje rudarskega stanu znane. Kjer je skupnost, tam je moč in tudi uspeh zajamčen! Omenil je tudi, da so mu pri srcu strokovne organizacije, kojih napredek bo vedno rad podpiral, ter se bo tudi udeležil shoda NSZ, ki ga bo sklicala v kratkem času tukajšnja podružnica, kjer se mu bodo predložili predlogi, ki
jih bo stavila zveza za omiljenje današnjega težkega časa.
Najboljši utis so napravile tudi besede gospoda poslanca, da hoče skrbeti za one, ki so se volitvam odtegnili ravno tako, kot za njegove volilce; oni temu namreč niso krivi, ker so se samo pokoravali višjim poveljam!
Zadovoljni so se nato razšli volilci in z zavestjo, da smo zvolili moža, kateremu smemo brezpogojno zaupati in ki nas bo skupno z drugimi poslanci vedno in povsod zastopal in mi ga bomo v vseh njegovih stremljenjih po napredku dosledno podpirali ter s tem pripomogli domovini in sebi do boljših časov.
Ponosni Sokolski dom na Taboru — rešen
Ljubljana, 16. novembra.
V	zgodovini obstoja Sokola I Tabor bo včerajšnji dan zapisan z zlatimi črkami v njegovih analih. Na izredno svečan način je Sokol I Tabor proslavil sanacijo svojega Sokolskega doma, ki Je v ponos vsemu Jugoslovanskemu Sokolstvu. S pomočjo Mestne hranilnice ljubljanske, bratske Ceškoslovenske Obce Sokolske in ostalih dobrotnikov društva se je rešil sokolski Tabor iz težkega finančnega položaja. Tem glavnim činiteljem zlasti COS in MHL je včeraj Sokol na Taboru odkril v znak trajne hvaležnosti spominski plošči, ki bosta poznejšim rodovom pričali o veliki požrtvovalnosti COS in MHL.
Včerajšnja nedelja je bila za taborsko sokolsko družino resnični praznik.
Ob 11. uri dopoldne se Je vršila v okusno okrašeni veliki dvorani
slavnostna seja društvene uprave.
Največja ljubljanska dvorana se Je kmalu do kraja napolnila s Sokolstvom in njemu naklonjenim občinstvom. Med drugim so bili navzoči ban dr. Drago Marušič, župan br. dr. Din-ko Puc, francoski konzul Neuvllle, češkoslovaški konzul inž. Sevčlk s podkonzulom Cihelko, železniški direktor dr. Borko, direktor Poštne hranilnice dr. Vidmar, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Sagadin, direktor Mestne hranilnice ljubljanske dr. Černe, primarij dr, Gregorič, za ČO dr. Burlan, stari sokolski borec br. Rohrman, podstarosta SKJ br. Gangl, načelnica SKJ sestra Skalarjeva, savezni prosve-tar br. dr. Bclajčlč iz Novega Sada, prosvetar kranjske sokolske župe br. Jaka ftpicar, polnoštevilno starešinstvo ljubljanske sokolske župe s starosto br. dr. Pipenbacherjem, staroste vseh ljubljanskih sokolskih društev itd. častno Je bil zastopan tudi občinski svet ljubljanski.
Starosta br. inž. Bevc je otvoril slavnostno sejo, pozdravil navzoče ter po uvodnih formalnostih izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je danes sokolski Tabor rešen. Orisal je trnjevo pot sokolskega Tabora od začetka do današnjega slavnostnega dne. Iz skromnih po-četkov še pred svetovno vojno je zbiral Sokol I denarne prispevke ter zbral toliko, da Je kupil zemljišče, na katerem stoji danes ponosni Sokolski dom. Velike težave Je moral prestati Sokol I pri gradnji Sokolskega doma. Poleg manjkajočih denarnih sredstev so navalili na sokolski Tabor še neprijatelji in malo je manjkalo, da ni velikopotezna akcija žalostno končala. Toda našli so se dobrotniki Sokola I, ki so omogočili zidavo doma. To sta bili predvsem MHL in ČOS poleg mnogoštevilnih dobrotnikov društva. Vsem tem je namenjena današnja proslava, posebej pa bratski COS in MHL, katerima odkriva danes Sokol I spominski plošči v vestlbulu sokolskega Tabora. Naša hvaležnost bo brezmejna in z vsemi silami bomo delovali, da bo sokolski Tabor postal tabor Sokolstva, tabor državne in jugoslovanske misli, studenec vrlin in lepote za ves naš zjedinjeni narod.
Govor br. inž. Bevca je bil sprejet z viharnim odobravanjem, nakar je predsednik gospodarskega odseka br. Evgen Lovšin podal poročilo o poteku sanacije od leta 1927. do današnjega dne. Najprej je orisal zgodovino postanka sokolskega Tabora, nakar je navedel nekaj zanimivih številk o stroških zidave sokolskega doma. Sokolski dom na Taboru je veljal 7,529.000 Din. Od te vsote je bilo pri začetku sanacije neporavnanih 5,306.000 Din in sicer pri MHL 3,108.000 in pri dobaviteljih 2,198.000 Din. Društvo samo je zbralo 2,223.000 Din, v katerih sta všteta tudi sklada br. Turka v znesku 516.000 Din in br. Bončarja 150.000 Din. Brezobrestno posojilo ČOS znaša 1,156.000 Din, odpis MHL 389.000, toleranca ostanka anuitet 1,180.000 Din, dobavitelji so popustili na svojih terjatvah v znesku Din 986.000. Vse skupaj znaša 4,200.000 in če ta znesek odštejemo
Od leta 1927 prevzetega dolga 5,300.000, ostane tedaj resnični dolg pri MHL 1,100.000 Din. Ta dolg se odplačuje sedaj, medtem, ko se bo dolg pri ČOS začel plačevati po 10 letih, ko bo poravnan dolg pri MHL. Obširno je nato poročal br. Lovšin o akciji ČOS, kateri gre naša naj-večja zahvala pri sanaciji sokolskega doma. Enako se zahvaljuje Sokol I Mestni hranilnici ljubljanski, njenemu takratnemu občinskemu svetu, vsem dobaviteljem, bivšemu Jugoslovanskemu Sokolskemu Savezu in vsem, ki so na katerikoli način pomagali graditi Sokolski dom na Taboru. Končno je omenil pomen sokolskega Tabora za ves naš narod, nakar se Je zahvalil v imenu telovadnih oddelkov br. dr. Maček. Nato Je čestital Sokolu I v imenu župe br. Milko Krapež, nakar je prečital oba napisa na spominskih ploščah br. starosta inž. Bevc. 25 vzklikom Nj. Vel. kralju Je zaključil br. starosta slavnostno sejo, sokolska godba pa je zaigrala državno himno. Sledilo je vpisovanje v spominsko knjigo, nakar Je bila dopoldanska svečanost zaključena.
Telovadna akademija
Zvečer ob 2C. je bila telovadna akademija, katero so posetill najodličnejši predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter številno občinstvo, tako da je bila velika dvorana zasedena do zadnjega kotička.
Akademijo so otvorile mogočne fanfare sokolske godbe, nakar je sledil potpuri čeških narodnih pesmi »Zlata Praha*. Pod vodstvom brata Kukca je nato 8 naraščajnikov vzorno brez štetja in godbe izvedlo 2 borilni vaji. Vaje, ki Jih dosedaj še nismo videli pri naših nastopih, so žele živahno odobravanje. V mičnih belih oblekcah je nato šestorica naraščajnic izvedla valčkov ples. Lepi gibi, skladna izvedba in vzorno krtje so doprinesli, da Je ta točka dosegla popolen uspeh. Burno pozdravljeni so nato člani (7) pod vodstvom načelnika brata Staneta Vidmarja izvedli vrhunške proste vaje, ki so jih morali ponoviti. Mešani zbor Ljubljanskega Zvona je nato ubrano zapel Adamičeve »Zabučale gore« in Prelovčevo »Pa so fantje proti vasi šli« ter žel viharen aplavz občinstva. GraclJozen Je bil nastop devetorice članic s krasnimi rajalniml vajami. Tudi telovadke so morale svoje vaje ponoviti. Efektne so bile skupine moškega naraščaja pod vodstvom br. Prosenca. Mladi fantje so nastopali zelo disciplinirano in samozavestno. Na drogu je nastopila s prav posrečenimi vajami vrsta članov, ter je bil pri tem deležen toplih ovacij načelnik br. Stane Vidmar kot »snažilec droga* Moški zbor Ljubljanskega Zvona je junaško odpel Knahlovega »Slovana« in Vilharjevo »Slo-cenac, Srb, Hrvat«, nakar Je sledila najlepša točka »Jugoslavija« simbolična telovadna scena na istoimensko glasbo br. prof. Ravnika. Nastopilo je 8 članov in 4 članice prav vzorno In skladno. Pri klavirju je spremljal br. prof. Ravnik. Telovadna scena prikazuje borbo za Jugoslavijo, vse trpljenje našega naroda in končno svobodo. Scena se zaključi z državno himno, ki Jo Je zapel moški zbor Zvona.
Akademija je vsestransko uspela, za kar gre zahvala načelniku • br. Vidmarju ter obema prednjaškima zboroma. K sijajno uspeli pri reditvi naše iskrene čestitke!
Nevarnost plazov na Jesenicah
Jesenioe, 16. novembra.
Vreme Je v zadnjih dneh tudi pri nas zelo deževno in Je Sava že precej narasla; pota so Jako slaba in se je bati, da ne bo zopet kakega večjega plazu z Mlrce. Opaziti je bilo, da se Je ponekod že odtrgalo nekaj kubičnih metrov zemlje, ki je zdrsnila v nižino. Pred dnevi se Je odtrgal v Zaspu zopet manjši plaz, ki pa na srečo ni zahteval žrtev; vodno črpalko, U Jo Je zasula v Zasipu pri zadnjem
plazu, ki je zahteval tudi človeško žrtev, so že našli, vendar o zasutem delavcu še ni sledu
in se domneva, da ga je odnesla voda.
TPD je zopet reducirala v Kočevju 24 delavcev
Kočevje, 15. novembra. Pred nekaj meseci je nastalo na našem Rudniku splošno vznemirjenje radi redukcije velikega števila delavcev. Poročali 3ino o samomoru, ki ga je bil izvršil star delavec radi redukcije. Ni dolgo od tega, kar je tekstilana »Kočevje« odpustila nekaj delavcev radi zmanjšanja obrata. Danes se je pa po mestu razširila vest, da je bilo na Rudniku zopet reduciranih 24 delavcev.
Življenje naših rudniških delavcev je v splošnem znano. -Tri ali štiri šihte na teden, včasih pa niti cela dva ne. In s temi dohodki preživljaj ženo In številno družino! V zadnjem času so se bile razširile vesti, da bo TPD v svojih rudnikih zopet povečala obrat. Novice sicer niso bile trdne in zanesljive, upanje Je pa le bilo. Sedaj pa nenadoma namesto dela — redukcije, sedaj pred zimo, pred mrazom, » družino brez zaslužka na cesto.
Reduciranih je 24 delavcev, starejših in mlajših. Med njimi je več družinskih očetov, ki imajo do pet otrok. Nekateri štejejo že okrog 15 let službe, sedaj pa morajo zgarani iu izčrpani brez vsakih odškodnin na cesto.
Odpuščeni delavci so v obupnem položaju, kakor si ga Je težko predstavljati. Poleg tega je TPD še tako galantna, da reducirane družine tira iz svojih stanovanj, ki nato ostajajo prazna. Cela poslopja so na Rudniku prazna, delavec pa ne najde strehe zase in za svojo družino.
Pozivamo vse odločilne institucije od Delavske zbornice do raznih strokovnih organizacij, da skušajo pomagati reduciranim delavcem in njihovim družinam. Upamo, da bodo etorili svojo dolžnost tudi nekateri gospodje v Kočevju, ki so bili v zadnjem času navezali etike z našimi delavci, vseskozi lojalnimi in poštenimi.
Ugledni konjiški tržan A. Sutter umrl
Konjice, 13. novembra.
V	prvih popoldanskih urah nas je potrla vest, da je izdihnil svojo blago dušo gospod Andrej Sutter, tukajšnji posestnik, gostilničar in mesar. Kdorkoli je spoznal sivolasega starčka, je gotovo za vselej gojil spoštovanje do njega.
Rodbina Sutterjeva živi v našem trgu že nad sto let. Pokojnik se je rodil 10. septembra 1848. ter dočakal visoko starost 83 let. Toda vzlic temu ga visoka starost ni nikoli ovirala, da ne bi se kar najživahneje udejstvoval pri svojem gospodarstvu. Njegov sveži spomin ju bila živa knjiga zgodovinskih dogodkov in užitek ga je bilo poslušati, kadar je pripovedoval o razvoju konjiškega trga i. dr. V svoji mladosti je pokojnik prepotoval velik del Evrope in se tako povrnil z obilnimi izkustvi v 6voj rodni trg. Pokojnik je bil nemške narodnosti, toda vendar moramo na tem mestu pripomniti, da je v letih 1880—1890 bil prvi izmed gostilničarjev, ki je dal takrat ravnokar ustanovljeni slovenski čitalnici svoje gostilniške prostore radevolje na razpolago, da se je moglo društvo nemoteno razvijati in prirejati svoje veselice. S tem Je izdatno podprl slovenski živelj tukajšnjega trga in mnogo pripomogel k lepšemu razvoju. Kot gospodar in obrtnik je bil poznan širom naš<pa sreza in vsakdo ga je visok cenil in spoštoval.
S	pokojnikom izgubimo enega najstarejših naših tržanov. Bodi mu obilo poplačano n« drugem svetu, težko prizadeti obitelji pa • ter- iskreno sožalje!
D Al/ A Vir 17 moške triko Din 12--
KUIiAVILEi
damske glace Din 46*—
Vam nudi trgovina CIRIL AHLIN Miklošičeva št. 14, Poljanska št. 5, Celovška št. 66
Clara Viebig:
‘Babja
26
Roman iz Eifela
Nobena ni bila vendar tako zala kot ona — in vedno tako dobre volje!
Peter je nepretrgoma gledal vanjo. »Ali si govorila resnico, Luca? Prisezi! Tu pri Jožeku prisezi!« Položil je roko na otroka.
Položila je zraven svojo roko: »Prisegam!«
Nato je dvignila pogled in mu mežikala: »Ali si hud name, Peterček?« Se enkrat je zaihtela. »Saj vendar ne morem nič zato!«
»Ne, ne, samo ne joči — za vraga, ne joči, Luca!« Udaril ze nogo ob tla. »Saj nigem tako hudo mislil. Ali ti mi tudi ne smeš postati nezvesta — ali slišiš, Luca, nezvesta! Luca!« Spet jo je stresal.
»Ne, ne — o moje lepo krilo! Moj predpasnik!«
Že je hitel na cesto in ji oboje prinesel. »Tu imaš te cape!«
»O, Petrček!« Prijela ga je za glavo iu ga potegnila k sebi na tla, obe roki mu je položila na lice. Prav nežno je šepetala — že je bilo spet nekaj prejšnjega zadovoljivega zraka v njenem glasu —: »Zdaj nisi več jezen name, kaj ne? In novo obleko mi boš tudi kupil, ali ne? Takoj ko se bo vrnil gospod potnik. Rečem ti, ta ima obleke!«
Dobrikajoče je drgnila svoje lice ob njegovo. »Kaj ne, da mi kupiš obleko?« Čakala je njegovega odgovora; ko pa ga ni bilo, je vrgla glavo vzuak: »On mi je hotel podariti eno!«
Stresel se je. »Tebi ne sme nihče ničesar darovati, nihče ti ne sme ničesar darovati, jaz tega ne trpim, jaz — da —-« Kimal je in se praskal premišljajoče za ušesi — »sam ti bom kupil eno!«
Z veselim vzklikom ga je potegnila prav k sebi, pritisnila svoje ustnice na svoja usta in ga vroče po-ljubovala.
Ležal je z glavo ob otroku v njenem naročju; božala ga je po laseh in jih ovijala okoli prsta.
»Kaj ne, Peterček, da mi boš kupil obleko? Ježeš, Marija, to sem vesela! Peterček tako *s imam rada!«
»In orožnik?« je vprašal tiho, že spet se ga je polastilo mračno nezaupanje.
Zvonko se je zasmejala. »Ta trap! Ali veš kako se on pači? Poglej!« Izbuljila je oči, izprsila se in si sukala nad gornjo ustnico. »Zmerom dela tako. O ta! Hahaha!«
Napol se je zravnal; oprt na komolec jo je gledal zaljubljeno v smejoči obraz.
Z roko mu je zbrisala gube na čelu in ga ščegetala z bilko pod nosom. Moral se je z njo vred smejati. Potem pa ji je nekaj zašepetal in ji stiskal nogo.
Otrok je spal, ne da bi pazila nanj. Mali je bil mcliak, gozd samoten, vedn, bolj temen je postajal večer. Tako mehko, tako nežno je pihljal veter in listje je šumelo pritajeuo, kot bi moralo sramežljivo zaupati nekaj skrivnega.
Ko sta odšla, se mu je obesila na roko, on pa je vlekel oboje, otroka in zavoj. Skrbno je sam zavil darove in povezal zavoj, potem pa si ga je obesil na motvoz okoli vratu; zavojček je nihal, ob vsakem koraku ga je čutil.
Pot se je svetlikala komaj za spoznanje, v jelkovi hoeti je bilo popolnoma temno. Luco je bilo strah; pri slehernem prasketanju skorje, pri slehernem polzenju igle se je stresla in se ga še tesneje oklenila. Z vso svojo težo se je obesila nanj, pod tenko obleko je čutil njeno toplo polno telo.
Bilo mu je zelo vroče, nemirno je dihal; potil se je kljub temu, da sta šla navzdol in da je pihala vlažno in prav hladno nočna sapa.
V	temi je ležal Eifelsclimitt; le iz redkih hiš je svetlikala slabotna svetloba, cesta je bila prazna. Ob enolično šumljajočem vodnjaku je stalo še nekaj žensk in si umivale noge v izdolbenem deblu, ki je služil za korito. Krila so izpodrecala; v ozkem pramenu mesečine, ki je prodrla oblake, so bleščale njihove gole roke in noge zapeljivo srebrno belo.
Peter je spet začutil neko posebno grozo, tisto čudežno drgetanje, ki ga je spreletavalo po hrbtu in mu za nekaj trenutkov poledenelo kri, da je potem še bolj divje zaplala.
Nedaleč od njune bajte je šinila mimo njiju postava; Petru se je zdelo, da je spoznal po njenih iskrečih očeh in gibčnih kretnjah Tino. Zdrsnila je med njima in živo ograjo; za hip je čutil, kako so se dotaknili njegove roke vroči, vlažni prsti — potem je bilo mirno, izginila je kakor duh. Iz daljave se je čul samo še tih zamirajoč smeh.
Ponoči je Peterček težko sanjal.
Šel je po isti poti, kot danes Luci nasproti. Toda zgoraj pri cesarskem vrtu je zavil na desno proti Gross-littingenu; če je hotel ali ne, moral je tja. Nekaj ga j« suvalo od zadaj v hrbet, silen veter ga je odnesel.
Nove poštne in brzojavne pristojbine
Na podlagi člena 3 zakona o pošti, brzojavu in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se spodaj navedene poštne in brzojavne pristojbine takole izpremene:
V	TUZEMSKEM PROMETU
1. pisma. A) V lokalnem (krajevnem) prometu do ‘20 gr Din 1, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr Din 150, nad 20 do 50 gr Din 2, nad 50 do 250 gr Din 3 50, nad 250 do 500 gr Din 5, nad 500 do 1000 gr Din 10.
2. Dopisnice, odprte, komad 75 par.
3. Priporočene pošiljke. A) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2 —. — B) Pristojbine za priporočenje v medkrajevnem prometu Din 3.
4. Pisma z označeno vrednostjo. A) Po teži (kakor za priporočena pisma). B) Po vrednosti, dosedanje pristojbine.
5. Zavoji (paketi). A) Po teži do enega kg Din 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 dinarjev. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi pas 22 Din, tretji pas 3G Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. B) Po vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo.
6. Nakaznice. A) Pristojbina za nakaznice maša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din
6	Din, do 2000 Din 8 in do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. — B) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo ta nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din Din 0-50, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din.
7. čekovne nakaznice. A) Do 500 Din 0-50 dinarja, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine, tako, kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. B) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine.
8. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 Din.
9. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din.
10. Naročnina la poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din.
11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din.
12. Obvestila o nenaročenih zavojih. Plača pošiljatelj Din 1-50.
13. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti Din 0 50.
14. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. A) Za pisma z označeno vrednostjo Din 1. B) Za zavoje do 5 kg Din 2, nad 5 kg Din 5.
15. Pooblastila. A) Ce velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina Din 1. B) Za pooblastilo od 15 dni do enega leta Din 5.
16. Brzojavna služba. A) Pristojbina za besedo Din 0-60. B) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z l0 besedami.
II.
V	MEDNARODNEM PROMETU
17. Priporočena pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor dozdaj. Novo uvedene pristojbine za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabeležila v čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in dopisnice pošte restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v tarifnih znamkah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma in dopisnice iz tuzemstva bo plačal prejemnik in se bodo v obliki portov-nih znamk nalepile na pošiljko.
Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov.
Kočevje
Predavanja Akademskega društva. Akademsko društvo je oživotvorilo že od nekdaj perečo in aktualno misel javnih predavanj v Kočevju. Pod njegovim okriljem se bo vršilo v tekočem in naslednjem mesecu vsako nedeljo po eno predavanje in sicer v hotelu »Trst« vsakokrat ob 11. uri dopoldne. Prvo predavanje je bilo že preteklo nedeljo. Predaval je direktor Higienskega zavoda v Ljubljani gospod dr. Ivo Pirc o tuberkulozi. Predsednik Akademskega društva g. R. Benulič je pojasnil številnemu občinstvu pomen predavanj, nakar je nastopil predavatelj in v nazornih besedah govoril o jetiki, lej težki socialni bolezni našega časa. Predavanju je sledil podučen film »Dva brata«. Občinstvo, med katerim je bilo posebno veliko delavstva in dijakov, je pozorno poslušalo predavanje in z zanimanjem gledalo film. Prihodnjo nedeljo bo predaval gospod dr. Jože Bohinjec, direktor 01! Z D v Ljubljani o zanimivi temi »Moderno delavno pravo«. Pozivamo občinstvo, da se tudi tega predavanja udeleži v polnem številu. Tudi inteligenci bo dobrodošlo!
Ob obletnici Rapalla. Na dan te žalostne obletnice je kočevska podružnica Organizacije jugoslov. emigrantov zbrala svoje člane v gostilni pri Beljanu. Na sestanku je predaval gospod dr. Ante Tavčar o »Poti do Rapalla«. Predavatelj je na podlagi dokumentov učinkovito prikazal, kako je prišlo dq te pogodbe. Naslednjega dne je g. dr. Tavčar predaval o ■ilični temi pod okvirjem Sokola za širše občinstvo. Tega predavanja se je udeležilo okrog 4o oseh, kar je znak zanimanja naših ljudi za primorski problem.
N!'r!iš;!?nje Rinže. Vsled dolgotrajnega deževja je zelo narastla Rinža. Bati se je, da bo irišlo do poplave, če ne bo v doglednem času spremembe vremena.
Jz f>p<zvslte banovine
d Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, poroča. Po obvestilih obmejnih kontrolnih uradov je na gorenjskih prelazih Ljubelj, Jezersko in Podkorensko sedlo sneg skopnel. Avtomobilski promet je tod zopet mogoč.
d Tiskarski škrat je malo ponagajal v nedeljski številki romana »Babja vas«. V današnji številki to popravljamo in prinašamo 26. nadajevanje še enkrat v pravilni sestavi. Naj nam čitatelji nedostatek oprostel
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
Cjuhljana
Tprek, 17. novembra 1931: Gregor. Pravoslavni, 4. novembra: Joakinije.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu.
* *
■ Akademiki! V nedeljo 22. novembra t. 1. bo točno ob pol 11. uri v prostorih družbe sv. Magdalene. Kaj je Aprišnika gnalo v smrt, tličje, levo — redni občni zbor akademske podružnice CMD. Pridite vsi, da damo naši podružnici novega razmaha, da podpremo našo najstarejšo in edino delujočo narodno-obramb-no organizacijo in da ji stvorimo podmladek in vir njenih sil za bodočnost. Komur se hoče pravega, resničnega nacionalnega delovanja, bo našel v akademski podružnici CMD za svojo aktivnost najplodnejša tla. — Odbor.
■ Dijaška proslava 100-lctnice rojstva Franca Levstika. Ljubljanski učiteljiščniki bodo proslavili 100-letnico Levstikovega rojstva s slavnostno akademijo, ki bo v ponedeljek 23. novembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. S to proslavo hočejo izkazati zahvalo Levstiku in njegovemu delu ter vabijo občinstvo, da se je udeleži.
■ »Zarja« in »Svoboda« priredita jutri v sredo 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice V. delavski prosvetni večer. Delavska godba »Zarja« zaigra pod vodstvom kapelnika Frana Dolinarja Abtovo pesem »Prijateljicam lastovkam« in Georgov duet »Zlate sanje«. — Klarinetist Miljutin Rauber zaigra Max Bru-chovo »Arijo«. — Tenorist-konservatorist Drago Burger zapoje Hildachovo »Domovini«, Čajkovskega arijo Lenskega iz opere Evgenij Ognje-gin in Čajkovskega »Na plesu«. Plautist-kon-servatorist Viktor Čampa zaigra arijo iz Verdijeve opere »Traviatta«. Koncertna pevka sopranistka Štefanija Vukova zapoje Chopinovo »Zelja«, Čajkovskega arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin in Dluskega »Zapoj mi pesem«. — Baritonist-konservatorist Drago Žagar zapoje Liadovo iz zbirke Ciganske melodije »Sok lu dajte kletko« in R. Straussovo »Ljubim te«. Pri klavirju so: Boža Šapla, Jos. Grbec in Bojan Adamič. Ciril Štukelj bo predaval o Skandinaviji in na modernem epidiaskopu pokazal mnogo lepih slik. Vstop je prost. Koncertne točke se bodo oddajale po radiu in je ta večer tudi nekaka delavska ura v radiu.
■ Ruplov koncert. V okvirju večerov komorne glasbe, ki jih prireja Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor, bomo imeli priliko poslušati v sredo 18. novembra ob 20. uri našega priljubljenega vijolinskega virtuoza g. Karla Rupla. Na sporedu so komponisti: HSndel, Mozart, Rimski-Korzakov, Ravel Debussy, Dawes, Schubert in Wieniawsky, tedaj spored, ki nam
garantira bogat umetniški užitek. Vstopnice po običajni društveni ceni v predprodaji v trafiki Pugelj na Miklošičevi cesti — palača Pokojninskega zavoda.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■ Smuči vseh vrst in kvalitet z vsemi pritiklinami kupite najceneje pri »Jugosport« r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 34 (preje Raz-berger).	1436
■ Iz bolnišnice. Brezposelni 29-letni delavec Anton Nahtigal iz Vodic je prenočeval v nekem hlevu. V temi je padel s hleva in si zlomil levo roko. — Triletni sin železničarskega čuvaja Anton Judež iz Polšnika pri Litiji se je oparil s kropom in dobil hude opekline po životu. — Vrata dvigala so zadela v desno stran glave 36-letnega.delavca v Tobačni tovarni Mateja Skazo. Dvigalo je poškodovalo levo nogo 26-letnemu prevozniku Velepiču Florjanu iz Most pri delu v Jugoslovanski tiskarni. — 11-letni dijak Miroslav Pajen iz Ljubljane, stanujoč na Grajski planoti št. 1 se je včeraj spustil po ograji stopnišča navzdol, kar je zelo priljubljena, toda nevarna zabava otrok. Zgubil je ravnotežje in padel 4 m globoko ter si izpahnil obe roki v rami.
■ Ponarejen dvodinarski kovanec je našla gostilničarka Minka Rus v Rožni dolini c. XV. št. 6 zvečer, ko je preštevala denar. Novec je temnejše barve kot so običajni ter je tudi veliko lažji in se ga prav lahko razloči od pravilnega.
■ Iz kriminalnega predala. Delavec Rihard Gruden iz Rožne doline c. III. št. 3 je policiji prijavil, da mu je njegov brat Orlando odnesel '250 Din vredno srebrno žepno uro z dvojnim pokrovom. — V noči 14. t. m. je bilo vlomljeno v pritlično shrambo posestnika Jurija Šušteršiča na cesti na Loko št. 27. Storilci so odnesli razna oblačila v vrednosti 700 Din. — Alojziju Kirnu iz Škofljice je bilo ukradeno 600 Din vredno kolo.
SWop/boF
m Nemško predavanje. Drevi ob 20. url bo v okrilju švabsko-nemške kulturne zveze predaval g. Walter Semetkovsky o umetnostnih spomenikih Dravske banovine.
m Poroka hčerke dr. Pivka. Včeraj sta se tu poročila g. Juriča Zadravec, industrijalec iz Središča ob Dravi, sin znanega gospodarskega organizatorja in narodnjaka g. Jakoba Zadravca, ter gdč. Ljudmila Pivkova, zasebna uradnica, hčerka narodnega poslanca g. prof. dr. Ljudevita Ptvka. Mladoporočencema želimo obilo sreče!
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Anton Drevenšek, zidar in Frančiška Poličeva, voditeljica pralnice; Karol Kaiser, knjigovodja in Margareta Sleglova, zasebnica; Anton Kranjc, vlakovodja in Marija Volavčni-kova, rojena Pacherjeva, gospodinja; France Leskovar, železničar in aMrija šavperlova, šivilja; Valentin Senčar, čevljar in Kristina Kovačeva, predli ja; Alojzij Hočevar, železniški ključavničar in Ivana Zejnova, tkalka; Ivan Hart, zidar in Julijana Mohorkova, delavka; Ludvik Rusi, mizar in Friderika Volavškova, pletilja; Franc Kerček, pilot in Justina Hein-richova, zasebnica; Reinhold Giinther, zavarovalni inšpektor in Margareta Bergmannova, hči strojevodje. Bilo srečno!
m Ročne torbice, kovčke, dokolenice, nahrbtnike Itd. priporoča po zmernih cenah J. Kravos. Maribor, Aleksandrova c. 13.	2356
Jz drugih banovin
Delo Zveze planinskih društev
Kongres v Zagrebški borzi
V palači zagrebške Borze se je vršil v nedeljo kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije. Otvoril ga je predsednik dr. Fran Tominšek. Po pozdravu in zahvali za gostoljubje je omenil delo brvatskega Turističnega kluba »Sljeme«, kateri je izdelal velik planinski film »Durmitor«, in delo Turistovskega kluba »Skala« iz Ljubljane, katerega film sedaj predvajajo na Poljskem. Ministrstvo za trgovino in industrijo je zastopal g. Bernik. Tajnik Maks Hrovatin je poročal o delu v preteklem letu. Na kongresu Zveze slovanskih turističnih društev v Lwowu je bil izvoljen za predsednika Josip Pasarič, predsednik brvatskega Planinskega društva, v odbor pa so bili izvoljeni dr Fran Tominšek, Maks Hrovatin. V. Leni-ček, dr. Kamenieki (CSR), profesor Galyow (Bolgarija) in dr. Štolfa (Poljska). Nato so odborniki poročali o delu društev, ki so včlanjena v Zvezi t. j. Hrvatsko planinsko društvo, ki ima 7983 članov in 43 podružnic. Srbsko planinsko društvo. Slovensko planinsko društvo,, ki ima 11.032 članov in 27 podružnic. Društvo planincev za Bosno in Hercegovino, ki ima 1323 članov in 5 podružnic, Turistovski klub »Skala« v Ljubljani, ki ima 140 članov in dve podružnici, Hrvatski turistični klub »Sljeme«, Hrvatsko društvo planincev »Rumolist«, ki ima 1722 članov in Društvo planincev »Romanija« iz Sarajeva. Letos je stopila v veljavo turistična konvencija z Italijo. Italijanske oblasti pa do danes niso rešile še nobene prošnje in tako je ostala konvencija samo na papirju. Soglasno je bila razrešena stara uprava. Zaradi spremembe pravil bo pa stari odbor vršil svojo dolžnost, dokler nova pravila ne bodo odobrena.
Strašno maščevan ie
V Luču v Baranji je živel poljedelec Adam Abrišin. Znan je bil kot razburljiv in nasilen človek. Svojo ženo, kateri je ime Manda, je na vse mogoče načine trpinčil. V njunem zakonu
ni minil dan brez pretepa. Zato je Manda naposled pobrala svoje otroke in zbežala iz moževe hiše. Nastanila se je pri svojem očetu Adamu Skeledžiju. Abrišin je pa odtlej začel premišljevati, kako bi se maščeval nad ženo in njenim očetom. Ko so vaščani bili že prepričani, da je pozabil na ženo in otroke, je Abrišin izvršil strašen zločin. Iz osvete je umoril očeta in brata svoje žene. Očeta je ustrelil, brata je pa pobil s kolom. Zena je medlem z otroci zbežala, morilec je pa odšel domov in se obesil na vrata.
b Kongres Zveze pekarskih udruženj se je vršil v nedeljo v Beogradu. Kongresa se je udeležilo 70 delegatov in 30 mest v državi. Razpravljali so predvsem o cenah kruha in moke. G. Bastič iz Zagreba je bil delegat za Savsko, Dravsko in Primorsko banovino.
b Sava raste. Zaradi deževja zadnji dni je Sava narasla za poldrugi meter nad normalo. Iz Zagreba poročajo, da je v soboto vso noč Sava rasla po 6 cm vsako uro. Dokler ne bo dosegla 3’30 m nad normalo, ni nevarnosti za poplave.
b Dan obrtnikov. V nedeljo so v Zagrebu proslavili obrtniki svoj dan. Zborovanje je otvoril predsednik Ramuščak, ki je omenil, da ima ta dan 120 obrtniških organizacij po vsej kraljevini sestanke in zborovanja. Dan obrtnikov je potekel v radosti zaradi novega obrtnega zakona. Zborovalci so poslali Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade ter nekaterim ministrom vdanostne in pozdravne brzojavke.
b Odnesli do 29.000 Din. V nedeljo ponoči so vlomilci vdrli v prostore poslovnice podjetja Hag v Tomašičevi, ulici v Zagrebu. Navrtali so železno blagajno, iz katere so odnesli 29.000 dinarjev.
b Občutljiva žena. V Subotici se je hotela zastrupiti Marija Urban, žena mlinarja Karla Urbana. Z možem se je sprla zaradi denarja. Po prepiru je pa izpila večjo količino kamene sode. V bolnišnici so ji izprali želodec in jo rešili. Izjavila je, da je hotela umreti zaradi razočaranj, ki jih je doživela.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Josipina Koroščeva, rojena Pažonova, zasebnica, stara 66 let; Kristina Skrablova, hči posestnika, stara 5 let; Ana Mlaskova, hči železničarja, stara 8 mesecev; Eliza Kroisova, rojena Lešnikova, žena viničarja, stara 57 let; Tusnelda Lešnikova, hči mizarja, stara 6 let; Marija Ja-ničeva, mestna uboga, stara 68 let; Karol Pe-terlič, sin delavke, star 3 leta; Ivana Kokoljeva, rojena Kljunova, žena zidarja, stara 28 let; Konstantin Deneka, sin delavca, star 1 leto; Neža Hallecherjeva, vdova, stara 85 let; Amalija Strohmajerjeva, rojena Kramerjeva, delavka, stara 64 let in Zdravka Polegkova, stara 4 leta. Naj v miru počivajo!
JAN JURO
advokat v Mariboru je preselil svojo pisarno
v novo palačo OIIZD nasproti sodnije
SODNA ULICA št. 9
m Smrt Milana Gregoriča. V Vičavi pri Ptuju Je umrl Jurist g. Milan Gregorič, brat ravnatelja Ljubljanske poštne direkcije. Blag mu spomin! Žalujočim sožalje!
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst.
m Ceneno meso. Danes v torek, dne 17, t. m. od 8. ure naprej se bo prodalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 190 kg govejega mesa po 6 Din za 1 kg.
m Tujski promet. V prvi polovici novembra je bilo v Mariboru priglašenih 822 tujcev, od teh 201 inozemcev. Od inozemcev jih je bilo 77 z Dunaja, 27 iz Gradca in 97 od drugod.
Jesenska sezona šentjakobskega gledališča
Gledališče pri Sv. Jakobu je spet pridno študiralo. Prvi predstavi sta bili v soboto in nedeljo. Igrali so »Preiskavo« in z njo dosegli prvi letošnji uspeh. Nastopilo je v tej igri sedemnajst igralcev. Toliko moči ima redkokdaj diletantski oder na razpolago. Tembolj pa zasluži priznanje jedro tega osebja, ki ima v tej igli obilo dela. Igrali so odlično.
Po mojem mnenju moramo opozoriti predvsem na režijo. Nemška avtorja M. Alsberg in O. E. Hesse sta dala Karusu priliko za razmah in za nekakšno preskušnjo ansambla.
Dogodek kriminalnega značaja je za pisatelje, publiko in igralce privlačen. Prizori se vrste v sodnikovem domu, na policiji in pred sodiščem. Zgodil se je roparski umor. Žrtev je prostitutka. A na dogodku visi ves današnji svet. To sta avtorja tudi izkoristila. Prizadeto sodnikovo rodbino igrajo gg. Košak (oče), Ko-Sčakova, Petrovčič in Pirčeva. Povdariti bi morali močneje rodbino. Dejanje so odigrali prav dobro. Oče in sodnik se je po svojih sposobnostih spet izkazal in vzdržal do konca v dolgi vlogi učinkovito igro. Zločin, ki se zgodi v mestu in prizadene v tem možu sodnika in očeta, dobi z njegovo poklicno vestnostjo moč nad vsemi poznejšimi prizori. Njegov sin mu je z močno igro omogočil trajno stopnjevanje. V nekaterih prizorih sta bila odlična. Ugoden vtis je napravila gdč. Koščakova. Med njo in hčerko pa v besedilu ne spoznamo domačnosti, podčrtavala jo je pravilno z materinsko čuječnostjo. G. Pirčeva je igrala najlepši nastop v tragičnem prizoru. Dosegla je močan vtis na občinstvo Njena vloga je zelo zanimiva in zanio poučna. To velja tudi za prijateljico Evo. ki jo mirno in uspešno podaja gdč. Petričeva.
Z druge strani se tragično dejanje opira nr vlogo Gerdinega izvoljenca. Tega akademik.-i obdolže umora. Igral ga je odlično g. Šker>' Dosegel je veliko pristnosti.
Manjše vloge so izvrstno igrali gg. Karijs Gnidovec, Moser, Kunc, Lavrič, Gorjupova, Kramerjeva in še štiri. Težko je vsakega posebej opisati. Bili so mestoma neprekosljivi v nastopu, nekateri so dali prave študije. Pred vsemi Karus in Lavrič. Galerija štirih prič z Gorjupovo in Gnidovcem spada gotovo na vsak poklicni oder. Tako so v preiskavi dosegli res velik uspeh in ga od prizora do prizora povečali. Očrtavali so zelo spretno zunanji svet. Režija se je prav radi tega popolnoma posrečila. Nastop Kramerieve in Karusa je bil odigran dobro. Prav je, da ne zlorabljata hlastnosti in tako obdržita občinstvo v resnosti. Mnogo je bilo v igri hvale vrednih trenutkov. Lepo izdelane podrobnosti pričajo o marljivem delu. Mlajši igralci se disciplinirajo. Odkritje pravega morilca je bilo odigrano tudi tehnično jako spretno. To velja še posebej za nedeljfko predstavo, v kateri je samokres zatajil. Brez strela doseženi učinek nas ob dobri igri ni nič presenetil, pač pa dal kljub tenui dovolj jasen obrat, ko je dejanje na višku. Maske so bile večinoma dobre. Oprema seveda samo nakazana. Tesni prostor je bil izkoriščen do zadnjega. Nekateri igralci bi morali biti bolj glasni, drugi manj knjižni. Globoko interpretacijo vidimo pri Kuncu, Karusu in Petrovčiču. pri ostalih močno zasnovo.
Gledalci so prišli na svoj račun. Nedeljska publika je bila tišja, kar se meni zdi prav. »Preiskava« je kot drama precej resnobno delo. Odersko ima pa tudi bogato zalogo komike in človeških zanimivosti. Dalo' se je z lahkoto uvesti tudi k nam. Sodobne igre imajo pač to prednost, da zmirom primejo kakšen aktualen problem. V »Preiskavi« jih je celo več. Vse to je upošteval in uveljavil šentjakobski režiser Karus. Priznati moramo tudi, da osebje v izgovorjavi precej napreduje. Važna pa je razdelitev velikih vlog. Teh je kar pet. Delo je zanje napisano. Prevod K R. se mi zdi nekoliko izrazno površen. Nemški docb in jedoch nista zmirom naš — vendar itd.
Splošno je vprizoritev »Preiskave« pri Svetem Jakobu uspeh. Otvoritev sezone je z njo posrečena. Obisk bo tem večji, ker je ta isjra s svojo sodobnostjo in s slovesom iz evropskih gledališč za Ljubljano prava senzacija.
I. G.
Dva strašna samomora v Mariboru
Truplo z odrezano glavo na tračnicah — Smrtni skok v Dravo
identiteta samomorilca sploh Se ni dala ugotoviti. Pasanti so namreč ob tem času opazili na Državnem mostu nekega srednjevelikega moškega v črni obleki, ki se je popel na železno ograjo, zakričal in se z glavo naprej pognal v globočino deroče Drave. Prva sta do onega mesta, kjer je neznanec skočil v reko, pritekla mesarski pomočnik Jurij Zolger in tkalka Marija Regorškova, ki sta poklicala tudi stražnika, ki stoji pred »Veliko kavarno«. Ko je stražnik prispel, je našel na robniku samo še neznančev dežnik, o njem samem pa ni več bilo sledu. Tudi iz Drave se ni več ne oglasil in ne pojavil. Moral se je takoj po skoku utopiti, zato je vse iskanje ostalo zaman.
Kdo je bil samomorilec, se doslej ni dalo ugotoviti in bo najbrže sploh težko dognati, dokler ne bo najdeno njegovo truplo, katero bo deroča in močno rasla reka gotovo odnesla do Ptuja ali pa še dalje.
Maribor, 16. novembra.
Danes zjutraj je strojevodja vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 5'30 proti Pragerskemu, opazil na progi v bližini ranžirnega kolodvora na Teznu moško truplo in obvestil o tem tezensko postajo. Službujoči uradnik, ki je z nekaterimi drugimi železničarji odhitel na označeno mesto, je našel na progi truplo starejšega moškega, kateremu je najbrže ponočni brzovlak krog 2. ure popolnoma odrezal glavo in spoznal v njem 471etnega Ivana Aprišnika, hišnega posestnika in občinskega tajnika s Tezna.
Po vseh znakih sodeč, je Aprišnik izvršil samomor, zato je tudi odpadla vsaka preiskava po sodni komisiji in je bilo pokojnikovo truplo takoj prepeljano v mrtvašnico na Pobrežje, kjer bo pokopano na pokopališču župnije sv. Magdalene. Kaj je Aprišnika gnal v smrt, se doslej še ni dalo ugotoviti.
Drugi samomor, ki je bil izvršen že med polnočjo in 1 uro, je bolj misteriozen in se
Nevarna vlomilska družba mladoletnikov prijeta
Plenila je izložbena okna ljubljanskih trgovcev
izročen policiji. Iz izložbenega okna trgovine Podboja na Zaloški cesti so odnesli pulover. Trgovcu Olupu na Starem trgu so izpred trgovine sneli dvoje cajgastih hlač. V trgovini Ber-ko na Dunajski cesti so iz izložbenega okna vzeli 4 moške srajce. Trgovcu Lesjaku v Še-lenburgovi ulici so odnesli za 1500 Din nogavic, rokavic in snežk. Deveti njihov vlom, ki so ga priznali, je bil v izložbeno okno Učiteljske knjigarne, odkoder so odnesli atlant in ga prodali za 90 Din. Nato so posetili v Udmatu trgovino Lupše in jo olajšali za dvoje cajgastih oblek. Sledil je vlom v izložbo trgovca Schmidta v Lingarjevi ulici, kjer so izmaknili pulover. Nato so posetili trgovino Eber na Kongresnem trgu in odnesli 6 športnih čepic. V antikvariatu Sever na Starem trgu so ugrabili srebrno moško uro ter fotografski aparat. Izrabili so selitev neke stranke v bližini, vojašnice na Taboru in zlezli skozi okno in odnesli iz stanovanja dvoje hlač. Družabniku tvrdke Eksport v Metelkovi ulici Levu Mihevcu so ukradli za 2500 Din obleke. Nadalje so izvršili tatvine v trgovinah Rogelj na Sv. Petra cesti, Cescutti v Prečni ulici. V kino Matici so iz garderobe odnesli površnik, iz dvorišča gostilne Figovec 90 komadov žitnih vreč. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roko. Posebno radi so pobirali dinamo svetilke na kolesih. Drago, ki sicer peče kostanj na Dunajski cesti, je bil od družbe poslan v Celje, kjer je 10. t. m. izmaknil kolo Waffenrad, na katerega so nato pritrdili dinamo svetilko in ga prodali. Ukradeno blago so prodajali večinoma delavcem in dalmatinskim krošnjarjem po zelo nizkih cenah. Denar so porabili za slaščice, cigarete. Kaj radi so posečali avtomatični bufet Rio in kino predstave. Krad-
li	so navadno po dva ali trije skupaj. Eden ali dva sta odprla izložbeno okno, ostali je pa stal na straži.
Policija je prepričana, da imajo prijeti vlomilci na vesti še več drugih tatvin, katerih pa za enkrat še niso priznali. Policija prosi vse trgovce, pri katerih so bile v zadnjem času izvršene tatvine, da jih takoj javijo nadzorniku Močniku, kriminalni oddelek.
Policiji se je danes posrečilo, da je prijela zloglasno tatinsko družbo, ki je v zadnjem času izvršila številne vlome v izložbena okna. Policija je že dalje časa zasledovala neznane vlomilce, katerih posebnost je bila, da so izkoriščali nepazljivost trgovcev in jim iz izložbenih oken kradli blago. Prevelika predrznost jih je spravila v roke pravice.
V petek, malo pred opoldansko uro, je prodajalka v trgovini Žargi na Sv. Petra cesti opazila dva mladeniča, ki sta skušala odpreti izložbeno okno tvrdke Eger. Ko sta opazila, da ni ostalo njihovo početje neopaženo, sta pobegnila. Prodajalka je stvar prijavila policiji in opisala oba neznanca. Kriminalni agenti so iz opisa spoznali, da gre za 21-letnega brezposelnega delavca Ivana M. in njegovega 17-let-nega brata Rudolfa, oba iz Ljubljane. Pripe-ljeli so jih na policijo in jih tam zaslišali. Sprva sta tajila, končno pa sta priznala, da sta v družbi 4 drugih izvršila več tatvin po Ljubljani in okolici. Policija je takoj razposlala svoje agente in še tekom dneva so bili tudi ostali člani tatinske družbe pod ključem. Bili so to 19-letni Miha H., brat vlomilca, o katerem smo poročali, da ga je zasačil trgovec šporn, dalje 16-letni Marijan M. ter 17-letni Drago R. Navedeni so izkoriščali nepazljivost trgovcev ter so jim izmikali ključe izložb v času, ko so trgovci urejevali izložbe. S temi ključi so nato odpirali izložbena okna, navadno v opoldanskem odmoru ali pa zvečer. Policija je pri njih zaplenila več ključev raznih trgovin, in sicer: trgovine Meinl, trgovine Krisper, mesarije Slamič ter trgovine Hinka Rebolja v šiški.
Po dogotrajnih zaslišanjih je tatinska družba priznala celo vrsto vlomov in tatvin, katere so v zadnjem času izvršili v Ljubljani in bližnji okolici. Dne 11. in 25. oktobra so odprli izložbeno okno tvrdke Peteline na Sv. Petra nasipu in odnesli srajce, rokavice ter nogavice v skupni vrednosti 1445 Din. Nadalje so v trgovini Oblat na Sv. Petra cesti ukradli 2 para čevljev. Vlom v Špornovo trgovino športnih potrebščin se jim ni posrečil, nasprotno je bil takrat član vlomilske tolpe Pavel H. po Špornu prijet in
Celje
* Poroka. V pravoslavni kapelici v Kralja Petra vojašnici se je v nedeljo 15. t. m. poročil narednik 56. pešpolka v Djakovici g. Ljubomir Tolimir z gospodično Avgusto Firmovo iz Celja. Čestitamo!
* Smrtna kosa. V javni bolnici so umrli dne
15.	t. m. 38-letni Alojzij Verder, vojni invalid iz Bukovja pri Marijagradcu ter 76-letni Andrej Drev, prevžitkar iz Sv. lija pri Velenju, 16.
4.	m. pa 25-letni Filip Breznikar, dninar iz Marijareke ter 46-letni Josip Žakelj, železniški čuvaj lz Poljčan.
* Pogreb kapelnika Kubiste. V nedeljo popoldan se je ob veliki udeležbi vršil pogreb kapelnika g. Kubište na okoliškem pokopališču. Kvartet je na grobu zaigral skladbo, ki jo je pokojni nekaj dni pred svojo smrtjo sestavil.
* Dvakrat podtaknjen požar. V Ojstriški vasi, občina Sv. Jurij ob Taboru, je v noči od četrtka na petek začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Blatnika po d. Planka. Po-fiar so očividno podtaknili osebe, ki so se hotele nad posestnikom maščevati. Domači so ogenj takaj opazili, gasilci pa so ga hitro pogasili. To pa menda maščevalnim zločincem ni bilo všeč in so v nedeljo zjutraj poslopje še enkrat zažgali, tokrat pa z večjim uspehom, kajti preden so prispeli gasilci, je bilo gospodarsko poslopje že vse v plamenih. Prihiteli so domači gasilci ter gasilci iz Kapel, vendar so mogli samo obvarovati sosedna poslopja, do-61m Je poslopje posestnika Blatnika pogorelo do tal. Skoda Je velika ter le deloma krita z eavarovalnino. Orožniki so takoj uvedli preiskavo ter aretirali nekega sumljivega človeka, vendar nadaljujejo s preiskavo.
* Otrok se igra z nabojem. 9-letni Franc Stepišnik, sin posestnika lz Trnovelj, se je v nedeljo igral z nekim nabojem. Naboj pa je eksplodiral ter odtrgal fantu tri prste na desni voki. Stepišnika so spravili v javno bolnico.
* Nepreviden kolesar, šolski upravitelj v Dobrni g. Bernard Šmit se je v soboto 14. t. m. Bvečer v okolici Dobrne sprehajal. Za njim je privozil na kolesu neki Rafael Jurač ter ga podrl. G. Šmit je dobil tako težke poškodbe na »vi roki ter na levi nogi, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnico.
* Nedeljski pretepi. V nedeljo zvečer je Sel JO-letnl delavec stavbenega podjetja Sivka v Krškem Ernest Gorišek po cesti v Sevnico. Neki Ivan Repar ga je od zadaj napadel ter mu z nožem zadal globoko rano v hrbet. Goriška so prepeljali v celjsko bolnico. — Na Ostrožnem Je skupina pijanih fantov napadla 96-letnega Samca ter 25-letnega Rlbežlja. Oba ■ta dobila lažje poškodbe.
* Nezgoda dveh otrok. V petek zvečer Je padla 16 mesecev stara delavčeva hčerka Malica Flahutova lz Bovš pri Vojniku v posodo z vrelim lugom. Otrok je zadobil hude opekline po vsem telesu, zlasti pa na levi nogi in je njegovo stanje zelo resno. — 11-letni delavčev iin Konrad Kukovec iz Lastnega doma v Gaberju Je v nedeljo padel na domačem dvorišču In si zlomil levo roko. Oba otroka so oddali v celjsko bolnico.
<mui
p Nalepljanje plakatov. Kakor smo že poročali, se je razpasla nelepa navada, da nalep-ljajo razna društva in klubi svoje plakate na drevesa in jih navadno z žeblji pritrjujejo. Posebno se to dogaja po drevoredih in v mestnem parku. Ker tako početje ne le da škoduje drevju, ampak kvari tudi lice mestu, bo mestno načelstvo vsakogar, ki se bo zasačil pri tem
f>oslu, strogo kaznovalo. Nekaj takih slučajev e policija že prijavila.
p Uho mu je odgriznil. Posestnika Janez Merkus iz Spuhlja in Alojzij Cotarič iz Rudi-na sta se že dalje časa pisano gledala radi neke sporne meje na travniku. Pred nekaj dnevi je končno prišlo do obračuna, ko sta se oba vinjena srečala na cesti. V hipu sta si bila v laseh. In konec pretepa je bil, da je Merkuš odgriznil čatariču levo uho, katero je slednji prinesel v papir zavito k zdravniku dr. Stu-hecu. Zdravnik je rano zašil, uho pa spravil v špirit. Poškodba Je težka in ostane čatarič ce-
lo	življenje spačen. Zadeva je ovajena sodišču.
p Poskus samomora. Ivan Vaupotič, rojen 1910, iz Nove cerkve v Halozah, pekovski pomočnik, je skočil v samomorilnem namenu v potok Studenčnico na Bregu pri Ptuju. Ker je na dotičnem mestu potok zelo globok, bi Vaupotič gotovo utonil, ako ne bi na njegov krik pravočasno prihiteli ljudje in ga rešili. Bil je le skrajni čas, ker bil je že v nezavesti, ko so ga privlekli na suho. Zdravniku se je končno posrečilo spraviti ga k zavesti. Leži v bolnišnici in je že izven nevarnosti. Kaj je gnalo fanta k temu koraku, se ni moglo ugotoviti, ker na tozadevna vprašanja sploh ne odgovarja.
p Vivarium. V Prešernovi ulici 8 je Viva-rium, kjer se razkazuje največji dosedaj ulovljeni živi nilski krokodil, ki ga je ujela ekspedicija znanega zoologa profesorja Hagenbecka. Krokodil je dolg 2 in pol metra, star ICO let, težak pa 80 kg. Nadalje je tam ogromna živa kača boa, ki je 4 m dolga, 110 let stara in 40 kg težka. Senzacija za Ptuj.
p Iz policijske kronike. Prijavljenih je več kolesarjev, ker so po prepovedanih potih kolesarili, kakor tudi 3 vozniki, ker so vozili ponoči 'brez luči.
Št. Jurij ob južni železnici
Smrtna kosa. Umrl je znani soboslikar in pleskar g. J. Cvetko. Pokojnik je bil znan kot vešč' delavec in samouk. N. v m. p.!
Samomor. V Loki pri Žusmu se je ustrelil orožnik g. Kokol. Vzrok samomora baje nesrečna ljubezen.
Sprememba posesti. Tukajšnji lastnik avto-taksa g. Jazbec Jožko je kupil za 16.000 Din od gosp. A. Rataja parcelo, kjer si bo sezidal avto-garažo in stanovanje.
Prejšnji teden si je dal napeljati g. Vuga v svojo hišo elektriko, tudi mesar g. A. Klajnšek si jo je pred kratkim napeljal. Kmalu bo v vsem trgu samo še železniška postaja brez poštene luči. Čas bi že bil, da bi se železniška uprava zganila in to zadevo uredila.
Požig lovske koče na Po-veljski planini
Kranj, 15. novembra.
Preteklo sredo 11. t. m. ponoči, kmalu po polnoči je izbruhnil ogenj v lovski koči na Po-veljski poljani. Koča je last trgovca Edvarda Dolenca iz Kranja in je pogorela čisto do tal. Kako je ogenj nastal, tega še zaenkrat ne ve nihče. Koča je bila lesena in pritlična, zidana na 1 m visokem betonskem podstavku. V notranjščini so se nahajale tri kompletne postelje z mrežami, žimnicami in odejami, tri mize, dve omari za Jestvine in kuhinjsko posodo, kuhinjsko orodje, 8 stolov; vse to je zgorelo.
Skupna škoda se ceni najmanj na 80.000 Din. Približno za to vsoto je bil trgovec Edvard Dolenec tudi zavarovan. Orožniki so si ogledali pogorelo poslopje in začeli zasledovati za požigalci. Vse iskanje je bilo dosedaj brezuspešno. Lastnik koče in njegov zapriseženi lovec Franc Koren iz Tatnca sta se nahajala v noči, ko je koča pogorela, kaki dve uri proč od koče na Poveljski poljani. Prenočevala sta v lovski koči na Kališu. Požara nista opazila, pač pa je nekdo hotel udreti v to kočo. Ko pa se je lovec Koren oglasil, je neznanec hitro zbežal. Mogoče je mislil zažgati tudi lovski kočo na Kališu. Požar je bil tako močan, da je bil celo nad kranjskim mestom vse rdeče. Toda sij je kmalu izginil, ker je lesena koča hitro pogorela do tal. Zato kranjsko gasilno društvo tudi ni hitelo na kraj požara.
Krvava Martinova nedelja v Kranju
Kranj, 16. novembra.
Ze dolgo nismo imeli v Kranju pretepov. Velika zasluga novega sreskega načelnika g. dr. Franca Ogrina je, da je prepovedal ob nedeljah godbo po gostilnah. Preje je bilo par go-stilen, ki so redno prirejale nedeljske plesne veselice. Sosedje so se pritoževali, da ne morejo spati; še hujše je pa to, da so zahajali k tem veselicam navadno delavci. V soboto dobi revež nekaj denarja, ki bi mu ravno zadostoval za vsakdanje potrebe, v nedeljo ga pa zapravi v gostilni, kjer je harmonika in ples. Martinova nedeljo je bila letos zelo krvava. Gornji del mesta je imel cerkven semenj. Zanimivo pa je, da je bilo po vseh gostilnah zunaj mesta lepo mirno, v mestu pa so plesali kar v veži. Nihče ne more nikomur zameriti, če ga spije četrt ali dva v solidni gostilni, kakor jih imamo, hvala Bogu, precej v Kranju. Toda muzika in ples izvabita iz človeka ves denar. Ko so stražniki ^noči aretiral nekega
precej pijanega moža in so ga preiskali, so našli pri njem nič več in nič manj kakor dva Din. To je prava križal
Kar na petih mestih pa Je tekla kri. Fantje se napijejo, začne se prepir, običajno radi kakega dekleta, nato pa zgrabi kdo za nož. Brezposelni čevljar Josip B. iz Dupelj je precej pijan srečal pred Krčovo trafiko županovega sina Alojzija Š. z Visokega. Brez nadaljnjega, brez besedi je potegnil iz žepa nož in sunil Alojzija
S.	trikrat v hrbet. Odpeljati so ga morali k zdravniku g. dr. Josipu Bežiču.
Druga žrtev noža Je bil Alojzij L., hlapec pri trgovcu Kapušinu. Hlapec Franc M. s Huj mu je prerezal žile na vrhu desne roke. Obvezal ga je zdravnik g. dr. Josip Bežek. Dalje je dobil eno rano v desno ramo, dve pa v hrbet K. P., ki se pa niti ne more spomniti, kdo ga je. Hudo je staknil tudi neki hlapec iz Dupelj na kokriškem mostu pred vasjo Prim-skovim. Najprej je plačeval za primskovske fante, za zahvalo so se ga pa lotili z nožem in mu razbili črepinjo. Zadnji žrtvi pa je tekla kri kar pred mestno stražnico.
Vsi ti pretepi pač pričajo o podivjanosti človeka, ki mu vino vzame razsodnost in pamet. Zapravljanje, pomanjkanje, zdravljenje, bolečine in pa nepotrebno delo, ki ga imajo zdravniki in stražniki, to so posledice pobojev.
Tat brez roke ukradel dva . tisočaka
Kranj, 15. novembra.
Posestnik Matevž Gaber z Male Rupe pri Kranju je bil že večkrat okraden. Lansko poletje v mesecu Juniju je prodal kranjskemu mesarju Mušiču vola. Mušičev vajenec je vedel, da je mož dobil denar, zato se je lepega dne znašel pred Gabrovo hišo, zlezel skozi okno in ukradel Gabru ves denar. Tatinski vajenec je že odsedel kazen 10 mesecev v zaporu.
Pred kratkim časom pa je bil Gaber zopet okraden. Skrbno je hranil denar, da bi si mogel jeseni kupiti kravo, a je imel vnovič smolo. Pred par tedni je prosil po vasi Rupi postaven mož brez roke vbogajme. Od tam je odšel proti bližnji Mali Rupi. Posestnik Gaber je ravno takrat mlatil s svojo ženo na podu. Hišna vrata so bila sicer zaklenjena, toda žena je neprevidno pustila ključ v ključavnici.
Mož brez roke je brez nadaljnjega vrata odprl in si ogledal nemoteno vso notranjščino hiše. Pregledal in prebrskal je postelje in omaro, dokler ni slednjič iztaknil dobro skrite vsote 2130 Din, ki jih je ukradel in izginil brez sledu. Ko je prišel Gaber domov, je našel vse v neredu. Obupan je opazil, da mu je zmanj-
deli nekega moškega brez roke, ki pa niso kal denar. Sosedje so mu povedali, da so vi-vedeli da je tat. Ogledoval sl je od vseh strani Gabrovo hišo. Vsi so bili edini v tem, da nima ene roke.
Nesrečni posestnik je tatvino prijavil orožnikom, ki so takoj pričeli z zasledovanjem in obvestili o tatvini tudi ljubljansko policijo. Ljubljanska policija je začetkom prejšnjega tedna prijela nekega Jožefa Dacarja, ki je brez roke. Baje je doma v Duplah pri Križah, sam pa pravi, da je iz Šenčurja. Pripeljali so ga v Kranj, kjer se je začela preiskava, ki je trajala kar tri dni. Na sodnijo so prišli vaščani lz Rupe in Male Rupe, ki so sicer pravili, da Je prijeti berač podoben onemu tatu brez roke, vendar pa Dacar sam ni hotel ničesar priznati. Zaenkrat še niso popolnoma gotovi, kdo je prav za prav ukradel posestniku Gabru denar.
Pomoč oškodovancem po škodi
Celje, 16. novembra. Dne 15. Junija t. 1. Je silna toča uničila večino poljskih pridelkov v občini Dramlje ln Šmartno v Rož. dolini. Kmetovalci niso pridelali niti potrebnega semena za setev, še manj pa živeža za sebe in svoje družine. Vsestranska pomoč je bila nujno potrebna in se je tudi nudila obupnim oškodovancem v polnem obsegu. Pri sreskem načelstvu v Celju se je takoj ustanovil pomožni odbor za pomoč po toči pod predsedstvom predsednika polkovnika g. Kosti-ča, ki Je nemudoma započel obširno nabiralno akcijo ter zbral do sedaj 41.810 Din 50 p. Prispevki so se nabirali povsod širom Dravske banovine in je vsak prispeval po svojih močeh, celo vojaki celjskega peš. polka, ki se rekrutirajo iz najbolj siromašnih krajev naše države, so prispevali 762— Din za pomoč bednim oškodovancem.
G. ban Dravske banovine dr. Marušič, ki se Je sam osebno prepričal o strašni škodi in obljubil vsestransko pomoč, se je ponovno spomnil bednih oškodovancev. Tako je kraljevska banska uprava iz svojih sredstev nakazala naj-preje 110.000 Din za nakup koruze za prehrano ter ajde za seme in potem zopet 60.000 Din za nakup semenske pšenice. Zadnji čas pa se Je za pomoč najbednejšim nakazalo še lz državnih sredstev 32.000 Din. Na ta način so oškodovanci po toči v dveh občinah prejeli do sedaj pomoč v skupnem znesku 243.810 Din 50 p. Za to vsoto se je nakupilo in razdelilo v občini Dramlje 300 kg prosa, 6897 kg ajde ln 19.900 kg pšenice za seme ter 34.944 kg koruze, za prehrano za občino Šmartno v Rožni dolini pa 200 kg prosa, 3937 kg ajde in 15.0045 kg pšenice za seme ter 25.850 koruze za prehrano. Najbednejšim v obeh občinah pa se bo te dni razdelilo v gotovini ali naravi še 32.000 Din nakazanih zadnji čas iz državnih sredstev.
Tako se je s popolnim razumevanjem vseh odločilnih faktorjev in agilnostjo pomožnega odbora nudilo res pravočasno in vsestransko pomoč oškodovancem v tej največji katastrofi, kar Jih pomni celjski srez v zadnjih desetletjih.
Predrzne tatvine nepoznane sleparke
Škofja Loka, 16. novembra. »Ta pa zna«, so dejali Ločani, ko se zvedeli o talinskih in goljufivih podvigih neznane tujke, ki je opeharila in okradla več kmečkih ljudi iz hribovskih vasi v bližini Škofje Loke. Vaščani so se že vrnili od nedeljske službe božje domov, ko se je ustavila v Sopotnici ženska, čvrste rasti in let, nekam elegantno opravljena in kar je tudi nekaj — zelo zgovorna. Neznanka je delala poeete po hišah in se je izdajala za trgovko, ki kupuje za škofjeloško župnišče sadje, predvsem pa orehe. Zenska je s svojim zgovornim jezikom izvršila najpreje tatvino pri Rohotniku. Hišna gospodinja je odšla v klet po jabolka. To ugodno pratiko je »trgovka« izrabila v svoje nepoštene namene. V sosednji sobi je visel na žeblju suknjič z listnico. Še preden so se domači zavedli kako in kaj, neznanke že ni bilo — a tudi 1000 Din ne, ki jih ,ie ukradla tujka iz listnice. Istega dne je zagrešila predrzna sleparim na podoben način tavtino pri enem sosednjih kmetov. S tatico je šlo okoli 130 Din. Grdo ogoljufani so bili tudi pri MMtmrjevih. Nepoštena ženska je hotela pri njih kupiti orehov. Med tem pa, ko je hišna gospodarica menjavala denar, se je tatica polastila 100 Din — takorekoč vpričo domačih ljudi. Slične grdobije je uganjala tujka, ki se je nabrala po hišah pijače do vinjenosti, tudi pri drugih kmetih.
Noč je kajpak nevšpčno žensko vzela in vsa zasledovanja so zaenkrat brez uspeha.
Jesenice
Osebna vest. Tukajšnji železniški uradnik Ivan Kruh je napravil v Beogradu izpit za višjo skupino s prav dobrim uspehom, čestitamo!
Drevi ob 1830 bo v kavarni »čop« na Jesenicah seja ožje uprave Gorenjskega zimskošportnega podsaveza z izredno važnim dnevnim redom.
Barako ob koncu postaje na trgu Kralja Aleksandra I. so podrli in delajo na tem mestu novo poslopje, v katerem bo nameščen prometni urad jeseniške carinarnice, ki bo stala na takozvanih »Zalah« ob Gosposvetski cesti.
Olepševalno društvo za Jesenice in okolico je zasadilo ob Prešernovi cesti in Prosvetni cesti več mladih drevesc.
Sobotni živilski trg je bil dobro obiskan in dobro založen. Kljub sila slabemu vremenu je bil promet zadovoljiv.
Koncert »Sloge«. Železničarsko pevsko društvo »Sloga« z Jesenic s sokolskim pevskim zborom je priredilo koncert v sokolskem domu v Bohinjski Bistrici. Koncert, ki se je vršil v nedeljo popoldne, je bil lepo obiskan in je tudi sicer lepo uspel. Nad 70 pevcev in pevk je dalo duška lepi slovenski pesmi. Zdravo!
Razširjajte Jugoslovana!
Clearing — rešitev denarnega zastoja
Pred časom smo na tein mestu podčrtali živo potrebo clearinga v izmenjavi dobrin v mednarodnem gospodarskem prometu. Še večje važnosti pa je ta način izenačenja v denarništvu, posebno v notranje-državnem prometu.
Naš denarni trg boluje na občutnem pomanjkanju likvidnih sredstev. Brezumno nezaupanje do denarnih zavodov, ki so ga potencirali razni brezvestni špekulanti in gospodarski ubežniki, se še do danes ni poleglo. Mogoče bo moral naš novi parlament celo revidirati kazenski zakonik, ki naj vsebuje potrebne sankcije za gospodarske zločine z isto strogostjo, kakor se vrši pravni postopek proti drugim zločinom.
Vsekakor pa je potrebno, da se našemu narodnemu gospodarstvu nujno dovolijo vsa ona sredstva, ki so ostala v »nogavicah«. Teh sredstev je po cenitvah raznih finančnih strokovnjakov preko 1 milijarde. Da se ta »mancoc nadoknadi, bi bil potreben nakup večjih zlatih zalog, da se na ta način zviša obtok bankovcev na ono realno višino, ki je narodnemu gospodarstvu potrebna. Mi pa tega nakupa ne moremo izvršiti, ker bi za to potrebovali velike količine tujih veljav in deviz, ki jih je tako malo na razpolago.
Nekateri naši linančni krogi zahtevajo zvišanje obtoka bankovcev tudi brez istočasnega zvišanja kritja. Taki nasveti so več ali manj osebno egoističnega značaja in nimajo namena koristiti splošnosti. Vsekakor bi bil tak korak izredno drzen in v danem slučaju za našo na-cijonalno veljavo celo vratolomen. To bi bil prvi korak v inflacijo. Kako dalekosežne posledice bi imelo tako ravnanje, je več ko očito. Dovolj je, če se spominjamo povojnih časov. Naši narodni prihranki so takrat doživeli tako katastrofalno decimiranje, da si sličnih časov v resnici ne smemo želeti.
Vsi oni, ki danes najbolj tarnajo, niso za omiljenje trenotnega položaja še prav ničesar storili. Cas pa je, da stvar primemo na pravem koncu in ozdravljenje sigurno ne bo izostalo.
V današnjih časih, ko se vsa naša javnost živo zanima za gospodarska vprašanja, je tudi lajiku znano, da zavisi dobrobit in bolest na-cijonalne veljave in s tem blagostanje naroda od razmerja med višino obtoka bankovcev in zlato zalogo. Obtok bankovcev je potemtakem najvažnejši regulator notranjega denarnega trga.
Kdor poravna svoje obveznosti z nakazilom (žirom) svojemu upnik«, lastniku čekovnega računa, ta prihrani Narodni banki emisijo gotove množine bankovcev. Obtok bankovcev je za ta znesek razbremenjen. Pospeševanje prometa z nakazilom je radi tega gospodarsko patrijo-tični čin, ki je v današnjih časih kategorični imperativ vsega gospodarskega snovanja.
Izplačila uradniških plač
Pri nas v Jugoslaviji razpolagamo s prvovrstno izdelano organizacijo poštno hranilni-čnega prometa. Naš tisk, radio, šola itd., vse te ustanove, ki so v službi javnosti, bi morale pospeševati promet z nakazilom. Vzemimo samo primer izplačevanja uradniških plač. Mnogo je naših uradnikov, ki so lastniki čekovnega računa pri Poštni hranilnici, drugi imajo račune pri raznih hranilnicah in bančnih zavodih. Če bi država vsem svojim nameščencem ne izplačevala njihovih prejemkov v gotovini, pač pa z dobropisom na njihov račun, bi bil velik del gotovine sproščen. V vsakem uradniškem gospodinjstvu se velik del plače zopet izda za najemnino, življenjske potrebščine, zavarovanja, za razna plačila na obroke itd. Veliko število teh plačil se izvrši itak > pomočjo čekovne položnice. Mesto takih efektivnih vplačil bi se vse to lahko izvršilo v obliki virma-niranja (prepisa na tuj račun). Le neznaten del prejemkov služi dnevni uporabi. Te zneske bi si lastnik računa pustil izplačati v gotovini.
Kako ogromni zneski se vsakega prvega izplačujejo državnim, banovinskim in samoupravnim nameščencem in upokojencem, si lahko vsakdo sam predoči. Velik del teh zneskov se razkropi na najrazličnejše strani in prihaja po dolgih brezplodnih poteh v najraznovrstnejših oblikah zopet nazaj, čemu vse te poti? Zakaj bi se vse to ne moglo izvršiti v obliki dobropisov in obremenitev? — Kako ogromna je izguba same na obrestih.
Samo pri plačah državnih in drugih javnih nameščencev in upokojencev bi se sprostili ogromni zneski obtoka bankovcev. Zalibog pa je tudi v naših trgovskih, obrtnih in zadružnih podjetjih še vedno vkoreninjena praksa, da leži gotovina brezplodno v blagajnah in se plačila izvršujejo v gotovini. Mnogo krivde takega poslovanja je v zastarelih blagajniških navodilih nekaterih javnih korporacij, ki mislijo, da je plačilo v gotovini poseben znak njihove solventnosti. Premnogokrat se ponavljajo slučaji, da se mora po »predpisu« izvršiti plačilo izključno v gotovini. Tu je treba pač napraviti red in energično pomesti s tako zastarelo miselnostjo!
Prenapetost pri Narodni banki koncem vsakega meseca
V zvezi s problemom obtoka bankovcev pa je omeniti še drugo važno činjenico, ki se ponnvlja od meseca do meseca. Za ultimo se zahtevki pri Narodni banki redno večajo. V veliki meri so temu kriva izplačila mesečnih prejemkov. Pa tudi ostale terjatve imajo po neki nerazumljivi tradiciji enako skadenco. Zakaj se vse rine baš okrog prvega? Saj bi ravno tako lahko izbrali vsak drug datum. Za pre-
jemnika plače je pač vseeno, kdaj v mesecu prejme svoj zaslužek. Svoja plačila bi si moral kajpada drugače urediti. S trgovcem bi obračunal mesto prvega, 5. ali 20. Če bi seveda vse prejemke zopet koncentrirali na nek nov datum, bi povzročili Narodni banki nov črni dan, kakor se je to že večkrat dogodilo n. pr. 15. v mesecu.
Izplačila je treba razdeliti povprečno na ves mesec. Ena skupina naj prejema 5. ali 10., samoupravni uradniki n. pr. 15. ali 20. Gre se pred vsem za upeljavo in ta ni tako težka. Zakaj prejemajo nekatere skupine uradništva v Italiji plače 27., upokojenci pa 2., in veudar ni nikakih motenj v tem pravcu.
S tem bi bil pa tudi ves plačilni promet v poslovnem življenju enakomeren in bi se ne drenjalo vse okrog prvega, kakor je to danes slučaj. Narodna banka bi poslovala brez vsake nervoznosti, in kar je glavno, obtok bankovcev bi bil znatno olajšan. Vsem denarnim zavodom in sploh gospodarskemu življenju bi olajšali ono mrzlično poslovanje, ki se stalno vrši okrog prvega v mesecu.
Dolžnost naših gospodarskih krogov je, da institucijo prometa z nakazilom brezpogojno uvajajo v poslovno življenje in sledijo tudi v tej smeri vsem onim gospodarsko razvitim državam, ki so s tem dosegle tako velike uspehe. Na ta način bomo dejansko sodelovali pri reševanju vprašanj našega denarnega trga.
X Koncentracij« italijanske plovbe. Mussolini je sprejel zastopnike italijanskih paroplovnih družb. Predstavil mu jih jo minister za komunikacije Ciano. Zastopniki paroplovnih družb so poročali predsedniku vlade o spoirazumu, ki je bil dosežen med glavnimi paroplovniini družbami. Na osnovi teh pogodb bo ustanovljena velika pa rop lovna družba »Italiac, sestavljena iz ladjevja dosedanje družbe »Lioyd Sabaudoc in družbe »iNarvigazione Generale Italianac. Družba »CossuMcht s sedežem v Trstu bo iko-ordirala svoje interese z novo družbo dn oddala svoje ladjevje njej. Sedež nove družbe bo v Genovi, podružnica pa v Napulju. Družbe »Lloyd Triestino«, »Marittima Italianac in >Sooieta Serviai Maritlimiit bodo združene pod imenom »Lloyd Triestino«. Sedež te družbe bo v Trstu, deloma v Genovi, podružnica pa v Napulju.
Dobave.
Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 55.000 pol kouceptnega papirja, 74 pol rujavega kartona in 11.000 pol finega književnega papirja; do 20. novembra t. 1. pa glede dobave litografske barve, tiskarske mase iii 500 pol berlinskega papirja. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. novembra t.. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov borovih inostnic; do 24. novembra t. 1. pa glede dobave razne železnine. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. novembra t. 1. nudbe glede dobave 9.500 m motvoza, 10 kg blank usnja, 7 m nepremočljivega platna in 40 m lanenega platna. — Direkcija državnega rudnika Veleuje sprejema do 23. novembra 1.1. ponudbe glede dobave 100 kg vijakov z maticami. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 plošč črne pločevine in 900 kg vijakov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. decembra t. I. ponudbe glede dobave azbestnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpoged.). pb
Borzna poročila
dne 16. novembra 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 16. novembra. Amsterdam 2262*78 do 2269-62, Bruselj 784'29 do 786 65. Curih 1098-45—1101-75, London 208-56-216-06, New-york kabel 5636-33—5653-33, Newyork 5614-33 do 5631-33, Pariz 221-01-221-67, Praga 166-85 do 167-35, Trst 287-70—293-70.
Zagreb, 16. novembra. Amsterdam 2262-78 do 2269-62, Bruselj 784-29-786-65, London 206-56—207-38, Milan 287-70—288 60, Newyork kabel 5636-33-5653-33. Newyork ček 5614-33 do 5631-33, Pariz 221-01—221-67, Praga 166 85 do 221-67. Praga 166-85—167-35, Zttrich 1098-45 do 1101-75.
Curih, 16, novembra. Beograd 9"10, Pariz 20-1225, London 19-375, Newyork 513-50, Bruselj 71*45, Milan 26‘40, Madrid 44-50, Amsterdam 206-10, Berlin 121-70, Dunaj 71-50. Stockholm 108"50, Oslo 107, Kopenhagen 108"75, Sofija 3-72, Praga 15-20, Varšava 57-50, Budimpešta 90-0250.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 16. novembra. 7% Bler 62, 8% Bler 69. Stavbna 40, Ruše 125.
Zagreb, 16. novembra. 7% invest. posojilo 61 d., vojna škoda ar. 274—278 (272—276), kasa 274-278 (271), dec. 276-280, \% agr. obv. 80—32, 7% Bler ar, 59-60-50 (59-50—60), kasa 59—60-50, 8% Bler ar. 68—68-50 (68-501, kasa 68—68-50, 7% posojilo hipot. banke ar. 62-50—64, 6% begi. obv. 43—44 (44).
Dunaj, 16. novembra. Bankverein 12-60, Du-nav-Sava-Adria 12-90, Prioritete 95-50, Trbovlje 27-90, Leykain 1-90.
Žitna tržišča
Novi Sad, 16. novembra. Vse je neizpreme-njeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 28 vagonov.
Budimpešta. 16. novembra. Tendenca: prijazna. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 10'58 do 10-88 (10-80-10-82), marc 11-62 do 11-94 (11-86—11-88). — Rž: marc 1360—13-74 (13G0 do 13-65). — Koruza: maj 14-08—14-12 (1410).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca še vedno slaba, brez prometa.
Sjpovt
V državnem prvenstvu je ostal vrstni red neizpremenjcn
V nedeljo sta se sicer vršili samo dve tekmi v državnem prvenstvu, bili sta pa najbrže odločilnega pomena glede rešitve vprašanja državnega prvaka. Hajduk in Gradjanski, ki sta bila edina nevarna konkurenta BSK, sta bila poražena in smejoči se tretji je BSK. Zadostuje mu, da iz preostalih štirih tekem izvleče 3 točke in prvenstvo je njegovo.
Stanje tabele:
BSK Hajduk Gradjanski Concordia Sašk Mačva
Sašk
o
2 2 3 5 5
1 (2
19:2
12:9
6:5
13:10
8:20
5:17
0)
12
8
7
6
4
1
Hajduk Z
Hajduk Je kakor lani tudi letos zgubil v Sarajevu. Prav nič mu ni pomagala boljša tehnika napram silnemu elanu Saška je btl brez moči. Domačini so bili v prvem polčasu v premoči, po odmoru je prevladoval Hajduk.
Concordia : Gradjanski 1 : 0 (1 : 0)
Radi slabega vremena je tekmi prisostvovalo prav malo gledalcev. Concordia je dosegla vodstvo in se je nato pomaknila v obrambo ter držala rezultat do konca.
Prvenstvo v Ljubljani
V nedeljo sta padli v Ljubljani dve važni odločitvi. Tako v I., kot v II. razredu smo dobili Jesenskega prvaka. Slovan Je premagal Svobodo B s 8 : 0 in postal jesenski prvak v I. razredu. Vršila se je tudi tekma Hermes : Grafika, ki se je končala z zmago prvega s 3 : 0. Tekma Jadran : Ilirija B se ni vršila, ker sta se kluba sporazumela za odgodltev. V n. razredu Je Korotan premagal Sparto s S : 0 ter postal jesenski prvak.
Ostale tekme
Beograd: BSK : Jugoslavija 2 : 1 (2 : 1).
Os jek: Osjek : Pečuh 8 : 1.
Rim: češkoslovaška : Italija 2 : 2.
Dunaj: Admlra : Wacker 4 : 1, Vienna : PAC 6 : 2, Austria : Hakoah 6 : 1, Rapid : WAC 4 : 2, Slovan : Nicholson 2 : 0.
Mariborski šport Tekmovanje za pokal MOLNP
Maribor, 15. novembra.
Na igrišču I. SSK Maribora se je danes vršil nogometni turnir za prehodnji pokal mariborskega medklubskega odbora LNP. Tekmovanja so se udeležili I. SSK Maribor, SK železničar, SK Rapid ln SK Svoboda. Turnir Je bil organiziran tako, da so tekme trajale le en polčas. S športne strani Je prireditev prav dobro uspela, le škoda, da Je razmočen teren Igralce nekoliko oviral.
Kot prva tekmeca sta nastopila
SK Železničar : SK Svoboda 2 : 0
Železničar je moral napeti vse sile, da Je proti Svobodi dosegel zmago. Vendar je bila zmaga zaslužena, ker je imel Železničar boljšo napadalno vrsto. Sodil je g. Nemec.
V drugi tekmi sta se srečala
I. SSK Maribor : SK Rapid 2 : 1
Maribor, ki ni nastopil v najmočnejši postavi, je ugodno izenačil. Predvajal je lepo kombinacijsko igro in si je zmago popolnoma zaslužil. Rapid Je imel svoje najboljše moči v ožjt obrambi, krilska in napadalna vrsta pa nista bili na običajni višini. Sodil je zelo dobro g. dr. Planinšek.
V finale sta se torej plasirala
I. SSK Maribor : SK Železničar 0 : 0
Po poteku Igre bi sicer lahko zmagal Maribor, vendar Je neodločnost pred golom in izborna obramba železničarja vsak uspeh preprečila. Ker je bil podaljšek 2krat 10 minut zaradi teme nemogoč, so žrebali in je žreb določil za zmagovalca SK Železničarja.
Razširjajte Jugoslovana!
'Radie
Ljubljana, torek, 17. novembra. 11.30 Šolska ura: Lepo stanovanje (estetika, higijeoa v obliki dialoga) gdč. Vencajzova. 12.15 PloSče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza.
17.30 Otroški kotiček gdč. Komanova. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.80 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. 20.00 Prof. Andree: Uvod v radiotehniko. 21.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, torek, 17. novembra. 11.05 Radio or-ster. 12.00 Zvonenje. 12.05 Plošče. 16.00 PloSče.
17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 20.00 Vokalni koncert g. Božidara Mitroviča. 20.90 Prenos iz Zagreba. 22.30 Poročila — Jazz.
Zagreb, torek. 17. noTembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.90 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 20.15 Kulturne in društvene vesti.
20.90 Komorna glasba. 22.10 Zabavni koncert. 22.80 Nočni koncert.
Praga, torek, 17. novembra. 11.00 Moravska Ostrava. 12.15 Plošče. 12.95 Brno. 14.10 Plošče.
15.00 Bratislava. 17.95 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 19.20 Jugoslovanske pesmi. 19.40 Litav-ske pesmi, plošče. 20.00 Brno. 21.00 Violinski koncert. 21.90 Planinski koncert. 22.20 Plošče. Ljubljano, sreda, 18. novembra. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, bom.
17.90 Salonski kvintet. 18.90 Slovenstvo in Jugoslovanstvo (g. dr. Cepuder, podpredsednik Narodne obrane). 19.00 Dr. Nikola Pm>brazensky: Ruščina. 19.90 Ob 700-Ietnici smrti sv. Elizabeto (Premrov). 20.00 Literarna ura: Mladinska književnost (S. Škerlj). 20.90 Delavski prosvetni večer >Zarje« Jn »Svobode«. 21.15 Orgelski koncert g. St. Premrla. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa ea naslednji dan.
Beograd, sreda, 18. novembra. 10.00 Šolski radio. 12.00 Zvonjenje. 12.00 Opoldanski koncert.
16.00 Plošče. 17.00 Narodne melodije. 17.90 Radio orkester. 19.80 Iz filmskega življenja. 20.00 Rumunski večer. 22.10 Poročila. 22.30 Plošče.
Zagreb, sreda, 18. novembra. 12.20 Kuhinj«.
12.90 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Plošče. 19.45 Oblike glasbe. 20.15 Kulturne in društvene vesti.
20.90 Beograd. 22.90 Novice. 22.40 Zvočni film. Pra^a, sreda, 18. novembra. 11.00 Plošče. 12.35
Bratislava. 14.10 Plošče. 15.00 Moravska Ostrava. 17.10 Marionetno gledališče. 19.20 Vokalni koncert. 19.45 Eksotična glasba. 20.15 Prenos iz študija, komedija. 21.00 Rumunski večer.
tvrdka JAKOB FLI6L dediči
Kleparstvo in vodovodna instalacija Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5 Telelon 33-53 — Rimska cesta 2
se priporoča c. občinstvu
za popravila kopalnih peči, izdelavo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike i. t. d.
Dalje izvršuje vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najku-lantuejša postrežba. Odgovarjajoči ma-terijal.	2203
Stavbne
nasveta
daje tehnični biro Jehna", Ljubljana, Mestni trg 2>-L	907
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
^^akulaturi^
se poceni proda Na razpolago veija količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Zakon
o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od ka terih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poStnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna.
*V-
jwe»»0|
U I
IVA«
Uwn in« |<A*vel|*ld
prt tt.
.KURIVO
()0BI|ANA
| Dunajska cesta tt (na Balkanu)
I Telefon it. 84 31
Pe<«w Keriif, prcd.eJnllt JeieUega saJlUa v I)JU|mI, objavlja v lastnem imenu kakor tudi v imenu svoje žene |oilpl»e roj. Majzelj ter otrok Petra, Belizarja in Miklavia, da je njih izkreno ljubljena hčerka oziroma sestrica
HZetha
po dolgem, z vso vdanostjo prenašanem trpljenju mirno za večno zaspala.
Truplo predrage pokojnice se blagoslovi v sredo, dne 18. t. m. ob 15. uri pred hišo št. 4 na Gosposvetski cesti v Ljubljani, odkoder se prepelje v Podbrezje na Gorenjskem in bo tam dne 19. t. m. ob 10. uri pokopano.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1931.	230®