St. 19. V Gorici, 11. maja, 1888. „Soft&" iKlinja. vsuk petok in veljB po post! prejemnna *h * Goriri na tlom poSiljana: ' Vse leth ¦ . . . . . r. I.4f ' Pol 1ot«.....,. '-1.2' Cetvrt k-ta .-...„ 1 i<" Pri.tiznaiiilihiii tako tudi pri ,./»«¦. alunicah" se plaouje /.a. uuvnriiio tmiup-110 vrsto: 3 kr. 4e no tiskn 1 knit I.....• » I - - 0 ,, n » » «» .• Zav«L<> e>ko po prnaiurn Posumezne Stevilke bc dobivajo pp 8 kr. v toliakaruicah v gosposki ulicj ulizu „treh kron", "na stiireiu trga in v imnski ulici tor t Tratu, viaCa-8orraa, 3. 'i " Dopisi in narocnina naj se-po&lja opravriiStTU „8o2o" Via -Seminario St. 10. Rokopisi se ne vra&aju; dopisi naj so blagovoljno frnnkujcjo. — Delalcem in drugim ncprcMiiofciiin so naroCnina zjn'J.a, sikoso »!(!itsi> pri oprarui&tvn. »KS LuLi§ki Srbi. (Spisal M.) '" „Kako rod za rodom gioe, To povost je domovine." PoJeg Poljakov 2ivi v ncmSkem eesarstvu Se dtug rod slovanski; po Saksonskem in Prnskem nam-roc zive S r b i, ki niso ne Poljaki, ue 6ehi; nekak prehod so mod iijimi. Nekdaj je bil ta slovanski rod b6 sorodnimi brali drugimi p o I ab s k i in i S 1 nv a n i mnogi.SJevilon. Prebivali so polabski Sloyani po vsem daiiasnjem Pruakein kolikor ga niso po sedali bratje Poljaki in velikcm delu Saksooskega. Bili so mejaSi na za-hodu z laznimigermanskimirodovi, s katerimi so bili veckrat v boji. Polabski Slovani so bili toliki, da jim niti cesar Karof Veliki ni uiogel do zlvcga. Kar ni mogel opraviti neui&kt mec, naj bi.sto.ril nemSki „kri2", ka-Icwga so nosii .neoiski duhovuiki ined.polub.stce.Sfer vanc. Kakor drugod, tako tudi tukaj niso nemSki. du-hovniki mogli nifcesa opraviti; tim manj, ko so m Slovani prepricali,. da Nemcem ni mar lc vera, ampak Se bolj gospodstvo in posyotua obla*t nad pokrSeeni-mi Slovani. Polabskc Slovane ee Srbi podjarmita sta si nem-Ska co.^arja Hcnrik I. in Oton h Od takrat jc price-lo pone nice vanje polabski h Slova-n.ov jiii tis<.cli?tna doba jih je spremeiiita v najhujSe Ncm-cc» najhujSe germanizatorje, v pravo j cdr.o ncmSkc-ga iiaroda. Do daudauus je od polabskib Slovanov obdrialo. .svoj slovanski jezik. Se kacih 176.0CO.Lu* 2 i s k i h- S rbov, oil katerib pa jih uekuj zivi kot iia.^eljinci v Ameriki. Kopitar Jernoj, Slovenec Bveljkan ufitinostitt pi-sal je 181o leta, da je 2ivelo takrat Se okoli 1 mi-lijou Laiiskih Srbov. Lu2i§kih Srbov 2alostna osoda podobna je oso-di nasVga alovenskega roclu. Nua in Lu2iSkih Srbov jn bilo uckdaj ko lisija in travo ; Slovene*!, kakor L. Srbi smo poscdali veliko deiel, katcre bo zdaj veci-nonia ponemcene. Njih St^vilo, kakor tudi na§o, mauj-Saio in kreilo se je dozdaj leto za lotom. Skupnoga so-vru2uika imamo Slovenci fir L. Srbi. Nam in njim preti smrt pred nenasiUjivem ucmskim Srelom; j nam so v tern ozii u se Lahi nad glavo. Ne bode tedaj odvec, ako podamo nekaj 6rtic o naj man j sem & io venskem r o il u, katcri je po stoviiu in zgodovini nam Siovcncem najblizji. Velik s'ovauski uarod, kateri je uckdaj zivel skupno v zakarpatskih brezobseznih de2elnb, iioceiyse je polagoma razlocevati v rodove: Rusi, Poljaki, Ce-hi se Slovnki in polabski Slovani se Hrbi na sovoru; Slevenci, Hrvatje s6 Sibi (iu JBolgari) na jugu. Te- LISTEK. Novcletn. (Ceiki spisal Joaip Kajotau Tyl; poslovonil Vlaatimil). VII. NajkrasnejSi ^5as v Ijubezni je prvi cas — kakor dvainpetdesotica na prvo roko pri bulki. A oj, ti ca» najkrasnejSi, zakaj ne trpis pol stoletja P Pep-cek in Popica poznala sta tudi prvi 6as ljubezni, a iraola sta tudi spoznati zadnji. Pepdek delal je pri vdovi. No da bi bilamlada in lepa vdova — au confcraire, vdova bila jo stara kot zemlja in dosti grda, eploh spoStovali so josamo radi jedne ^ednoati — radi velikoga bogatstva. Ko jo pa nastalo polefcje, razvnela so ji je atara kn\ iu zasvotila se ji jo miBel, da bi bilo veselcje, zivoti z mladim soprogom, i oko padlo ji jo na Popcka, y kterega se je bila uze tudi kdaj preje zogledala. A rhsla vdeva je bila izvedela, da mil: pomagac vodi Riilo deklico v Jezuiteko dvorano — in vstraiila se je; aetaro, izkuseno sree se ci dalo oatiaaiti. Kupila mu je o svojom godu zlato tiro, vdrugid podarila rau j« blaga za telovnik, ob uedeljah je moral I njo Jjp- daj so Srb: juzoi in sevurni. Oba roda sta bila mno-goStovilna, kakor je juznih Srbov a Hrvati §e prccej-§nje stovilo ; severni Srbi pa so skoro popolnoma po-ginili v nemSkem morji. Kot ostanek vtdikega rodu na slovanaketn severo-zahodu so h bratov kateri kazejo, da. np.>V turiea so gorji nego Tiirak" ; lahon . hujSi od Laba in nemSkutar hujSr od Ncmca. Luz. Srbov j« Se 105 far, imajo 130 cerkva, 703 vas» in 14 ineHt. V teh krajih govori se srbski j«zik Se doma, v javnem iiv-Ijeuji, v solah in -uradnijah ga tic poznajo. Saj Se poljakom, katerih titcratura zavzame Castuo mesto med literaturami evropskih narodov, ne privoScijo Nenici slovenskega jezika v Soli in uradu, ampak z vso silo tlacijo n«'mSCino v vsako iuknjn. Ubogi Luz. Srbi pa ne bodo sm«di kmalu Sc v svojih privatnih InSah med seboj govoriti svoj srbski jezik. Mnogojih je tacib, koji srbski znajo, a nocejo govoriti ter se Stulijo za Nemce — kakor pri nas\ Narodii'isti svoje se Lux. Srbi deloma zavedajo vkljub vsem zapivkam, seveda le v toliko, kolikor se tiee jezika. Delovanje peSSiee pozrtvovaluih rodolju-bov srbskih niraa najmanjSoga poliliCnega uameiiA in pomena, ampak le jezik svoj in obi^je svojp, pploh narodno svojo ^ivljcnje bi. ratli obd.-2ali; tudi se ne puslc kor brcz obrambe polo^iti v naroden g«ob, iz katerega se ne vstaoe niti sodnjega due ne. Razviti bocejo jezik sv«j tor ga rabiti v najo2-jeni dorofttam krogu. Zato jih nesramni ncmSki obre-kovalci straSijo in sumni&jo z zloghsnim straSilom „panslavizmom." | NajmanjSe sence ne morejo obrekovalei dobiti j na L\ii. Srbih, da bi potrdila njih zlobno obrekoya-I nje, ker udani so popolnoma. osodi, katera jih jeiz-1 rocila tujeem v oblast. Udanost vladajofii hiSi pru-skej in saksonskej je Lu2. Srbom ravno tako srSna, kakor nam Slovencem do.avstrijske. — Posiloraa hoeejo Nemci, da bi Slovani.kar cez nofi postali trdi Nemci ter bi po^abili jezik svoj in obiCuje svoje. Co tudi napreduje in se Siri germanizacija na Pruskem in Avstrijskem z ocividnimi koraki, fie tudi je yze ogromnih deiel pnnemcenih vendar niso Se zadovolj-ni. Neraec ni n|kdar sit; vec de^el slovanskih ko po* ire, bolj je lacen njegov 2olodec, bolj rau evili v njem.... LuZiSki rodoljubi imajo v mestu BudySiuu svoj uarodni dom „Macioa 8rbskaa, katero hofiejo vzdr2e-vati, Ce tudi je Se uekaj dolga na hiSi. Napis ima meter visoke crke „Macica srbskaa. Leta 1871. ime^ la je biti prodana na javnej draLbi; reSil jo je te sramote poljski nisatelj V. Boguslavski. Na hiSi je bilo namrec 6 tiscc tolarjev dolga. Z upnikom imela je tudi „Macica srbska" pvjti ua boben. Da jo je re-Sii iinenovaui poljski pisatelj nsrbskemua nurodu, zmatrati.so Nemci za Bpauslavizem" in Luf>. Srbe razupiH kot pRnsIaviste. Oudno I 6e i-uski milijonar gospod Deraidcv med mnogimi drugimi dobrodclnimi ,'dejanji na tujem kje v San Donato ustanovi drago italijansko Solo in od-gojcvalisSe, ali Ce poljski bogataS Brauicki stottsoCe frankoy daruje reveiem v Parizu, imenuje svet'to de-janje clovekoljubno in nikdo no' oporeka temu; ako bi pa dapes ali jutri isti gospod ruski milijonar De^ midova, ali poljski bogataz Branioki dal popraviti sla-bo stieho na hiSi „Macice srbskea, razupili bi Nemci to 'dfjanje za ^panslavisticno". in nemSki casopisi bi zagaali tak krik in ropot.o npanslavizinu,u da bi se ncdolzna streSica hiSe nMacice srbske" morala posuti. — ¦.'¦.. Tedaj LuzV Srbom se godi, kakor nam. Tndi nam ocitajo Bpanslavizem" tarn, kjer bi z lucjo o be-lem dnevii nilcdar ne mogel dobiti niti sence njego-ve. Ako n. pr. prcviviseni vladika Strossmayer daruje svoje dohodke v prospeh oinike naroda svojega. zmatrajo sovragi slovanskega naroda to kot smrten. greh — kot „panslavizema in hoteli so bo sv. Oceta papcza te dni prav pri pros to „tiaSvindlati* s tim straSilom. da he bi bil vzprijel Strossmayerja in njegpi vih hryaSkih romarjev v Rimu. No, tu jim je spbd-letela. Sveli Oce, Leo XIII. pozna PrevzviSenoet Stros-mayerjev na Skofovskih sedeleh, kajti potcm bi bilo vse draga^ez nemSka inframozonsko-.madjarskozvijaco. Nas Slovence so razupili kot „panslaviste,* ker so nekateri naSih izrazili pohlevno miscd, da bi ne bilo napafino, ako bi pri&eli zopet moliti Boga v istera diti — s kratka niSosa ni pozabila, s cimer bi za-mogel spozaati, da jo v 2ivljeuji precej prijefcuo, «5e ima elovek polno moSojioo. A ni trajalo dolgo, in Pcpcok je zaiel apozoa-vati, kam gospa krojacica raeri. Ce bi no bil hodil v glertisce, no bil bi pri svojej nedolinosti Se nicesa o-pazil; vendar v visociui tretjega proatora je poznal svet in clovtSko stce popolnoma. „Go-:podinja koprni po meni", rekel je samemu sebi; „to je razVidno. Ali nikoli — in zopct nikoli — (ta nikoli je iniel zviti 6lovek iz glediSca!,l — ako bi miiprsti obromeli. Pepica ima moje sree ter mora dobiti to umetno roko.u In vzdignil je svojo desniio uroti vefiernemu nobu, na katorem se jo mvsec kakor srebrna aldeda lesketal; a ko jo zvoJSer 8promljal drago Pepioo iz prodajalnice domoy, objemal jo jo tako kropko, da se je mila deklioa za5udila, kjo so jo v krojaskaui pomoeniku tolika ljubczen nabrula. wOh Pepica, moja najsladkejsa siadcical* — BOh Pepfiek, moj svileni krojae!11 — norcevala sta se sedaj skupaj zaljubljena itarodnjaka kakor nedolzni jagnjeti. ... ,,.; hi?) torn {Mom tudi vdova krojo^eva ni Iwu^ iila. Mislila si jo, da penezi vse premorejo, i na to stavila je svoj srden nacrt po starej svojoj izkuSeno3ti* Dqkler jo So ririji njen moiiivel, drobil jim je drva fivrst gronadir. Moj tern bit je dobil leskovko in pre* nehai je drobiti. K njemu se je zatekla zdaj Ijube^a vdova ter mq obljubila petsto trdih srebrnikov, ako milemu pomceniku izneveri Pepico. Gospod desetnik bil je cvrsfc mladeni5, lepv Tao;> can, rudefiega lica, in brado je imel kakor nasiikaao. Vedelje, da dekieta rada gledajo greaadirjo 7 la-akovko; zraven petsto trdih srebrnikov r— .m bilo dvoma, da mladega gospoda Jehlidka in Gihlitikov prese2e. „Bode pak zmaga tega vrednaP pravi sam k sebi tekmec Pep6kov in hiti s podvojeniml koraki k prodajalnioij kjor je bodoca kraljica njegovega- ?rca bivala. — „No, ta gre", rece sam pri sebi ter si ra.: dostno pogladi brke, „in petBto srebrnikov zraven? — to tudi gre. Bomo videli, kaj poSteo vojak premorel" IX. Ljabezen ni Sala / |Kdor tega ne veruje, naj ja pa poskusi; vsekako to obSuti, ko so zamola v mre^e krute samosilmce. , Ljubezen ne da kar tako e eeboj igrati. To je eku8il gospod deeetaik; kom&j je bil aarore^ radi tyv jezika^mHnM ga molili za fiasa sv. bratov Girila in MetodUTazeljaje Steta Slovencem v Bmrten grch — ,,panslavizem.B Cel6 pape&vega uuucija na Duua-ji so vjelina liinanico, da le ne bi se Slovanoin av-strijskim izpolnila srcna 2elja, katerej je tudi Sveti 0«e pape2 Leo XIII. prijazcn. Pride tag, ko bode j tudi ta 2elja „postala ineso* vkijub vaeniu nasproto- i vanju, obrekovanju in straSilnu o 8panslaviznitL Pra-vijo. da budica ni imeuovati, ker potem bi zual pri-ti. Leta 1884. je nek Luk. Srb odgovoril nemSkemu jeziku, kjer jira je dokazalj da vse govorieenje ui dm-zega kot nesramno obrckovanje. Vendar je stanje Lo2. Srbov zaloatuo, ako po-urislinio, da ni varno, ako bi dva omikaua rodoljuba govorilamed seboj kje v kavarui ali v krcroi v slo-vansketn jeziku. V uevarnosti bi bila, da bi jo ue o-vajali kot ..panslavisticoa agitatorja.* Lu2. Srbi imajo od 1. 1689. svoj piawopis z nemSkiiui crkami. Uie Kopitar piSe, da imajo Lnz. >Srbi prestavljouo vse aveto pismo. Vse Merarna delovanje Luz. Srbom suae se dandaues okoli ptvega Srba Mihaela Hornika. On je duSa vsemu delovanjti in sreca roda svojega. Poirtvovalcn je izreduo in tako stauoviteu, da ga n« oraaja nebcn zadrzek in zapreka. Kot poStea bojev- | nik diii se vedno izreku: „Usqua ad finein" iu zato j gleda narod s posebaiui zaupanjem na faro v Budy- j siun, kjer slustuje tak domoijub. * j Literarno delovanje Horuikovo je vsestransko j in obSirao. Omeniino samo prestave „nove zaveze" svetega pisma, Jiaiera izbaja s potnocjo Hornikovo. | Ta preatava je prva, koja ugaja vsem zahtevam kato- j liskih Srbov. Prva prestava sv. pisma je bila izSla j 1690 leta od Svetlika, ki pa je uze zastarila in ue j ugaja posebno v jezlkovnem obziru. Uornik pa delu- j ja posebno §e v „casopisu Macice srbske.* Glavui so- i trudnik mu je on, tako da je ui Stevilke v katerej bi ne bilo cesa iz Hornikovcga peresa. Drugo gradi-vo pa ureduje In pili veSea ajegova roka. Hornik j c v z g ieddelavnosti k&toli&kegadu-koviiikai V poslednjem zvezku casopisa ,Macice srbske." je tudi 223 srbskib pesni kot priloga „Nowa sberka melouiji k herujoluiiskim pesujam. Zuromazdil Lud-wik ICuba Budyiin 1S87. Z nakiadom Macicy Srbske-je" — Zbirateij. nesnjan je Ceh, ki je potcval po Luzlct v ta nainen. Isti skiadatelj izdaja namrec zna* no veliko zbirko „Siovani v svojih pesmih.8 Na te pesnsi ia zbirke opozarjam nasa pevska druStva in pevske zbore. Pesmi so najboljse in najlozeje sred stvo k spoznavaojii medsetojnem in k slovanski uza-jemno3ti. Isti akladatelj pi§e o Lu2. Srbih, da kakor se v jezikovnem obziru bolj nagibnjo k Poljakom, tako i da se v glasbenem bolj k Cehoin. Ka2o se tedaj, da so severni Srbi nokak prebod med Cehi in poljaki. Pesmi LuL. Srbov so posebne va^nosti, zato jib je oie drag zbirateij ucitelj Adolf Cen-y zbiral potova-je od vasi do vasi po Lu2iet. Pesmi izidejo kot priloga casopisa„Maclce srbske.8 — Ta dva Ceha, Kuba in Cerny, sta pravi vzgled slovanske uzajemnosti. Puslednji fje tudi srbski pisatelj in prcstavljavec najbopib deSkib pe-snikov za srbski jezik. Tudi dva poljaka se posebno zanimata za naj-manjSi slovanski rodiS, kateremu izkazojeta posebno naklonjenost. Prvi je pisatelj poijski, dr^avni sveto-vaiee Boguslavski, ki je uze leta 1861. spisal in iz-dal zgodovino severnih Srbov; drugi pa je odvetnik Alfouz Parezevaki v KaliCi. Oba izkazojeta djanski slovausko ozajemnost. Ako mflostljivo aebo ne odre-ie LuL. Srbom delavnib rodoljubov in ako bodo drugi Slovani se tudi koIiSkaj zanimali zanajmanjSi slovanski rodi6, ne bode §e zginil iz svetat arapak bode §e dalje djanski primal, da Pruska je nekdaj bila elo- dih arebrnikov nekolikokrat zafiel k Pepici, uie ja i sain kakor sladkosneden fckorec obaedel na limanici in bit bi jo vzel, de treba tudi brez srebrnikov. Ljabezen vidi brez naocnikov. To je Pepfiek ve-del; ni se odtekel koS vode, a u5e je vedel, da gre-nadir z leskovko kupuje vsak dan kola&e pri Pepici. Kakor bi sedel na iglab, vfl se je zdaj pri delu, in ni bilo cuda, da je mesto rokava priSii k sukaji hlacnik. Ljabezen ima tenka uiesa. Toje ekusila Pepica, — Dve gospici ustavili ata se pred prcdajalnico. vTedaj res, da se bode stara mofrla?" 8ITaj se ne ganem z mesta, gospica Naniea! Svojega pomo6nika boee*. »PepLka? onega lepega mladenica ?* Bouc 1 odsko6ite obe od prodajulnice Uboga Pepica je bila prestraSena od nenadne noviee veliko skledo se aladdicami spustiia. „Ljnbezen tni gala!" vzdibovala je zaljubjena vdova kroja^eva, in vzdibi njeni podobni so bill pi-hanju kovaSkoga meha. Gospod desetnik se je sev4 visoko in globoko zaklibjal, da bode s Pepico slavii svatbo; toda Pepcek zdel se je sedaj se le ko je na-hajal ovire, da je na vso moo zateleban v Pepico, a za gospodiojo svojo v rokodehtvu se ni niti raenil. Zaljubljena vdova imela je polno glavo roiali. (Dalje prib.) vanska zemlja in da je le nemSka Bila preustrojila Slovane v Nemce in sicer one Nemce, koji vladajo vsim dtugim Nemcein v nemSkem ceaarstvu.*) Govor dr^avnega poslanca prof. Fr. Suklje-ja. (Dalje). Apelnjem na moralni ard opozicije, ki je bila vderaj tako razkaaena, ko je gospod poslaneo pi. dr. Plener grajal popolnem po krivici, da se je ustavilo 800.000 gld. posojilnega dolga iz hranilnicaUi posojil. V raiunsikom zakljufika ia ravno tako v proraSunu 1878. leta labko ottate, jaz misliin, da ˇ poglavji XXXVII. postavko: BSkuptIo zaizdano zlatorento 25. milijonov goldiuaijfv." Tu so se res ua joduej strani delali dolgovi, oa drugoj pa denar, ki ao je jemal na poaodo, kar upisaval moj dohodke. Ti popravki.ao potrebni. Ce so na vse to oziram, dobim. de devetletno dobo do 1871. do 1879. priniotjain s dasom od 1880. do u-stevSi 18S8. leto — ja» racunam tn malo druga6», kakor gospod tiuaucni miiiUti-r, zategadel pa Uob*m tudi drugo rezultato — dubini za prvo dobo skupni primankljaj kakih 326 milijonov goldinarj«v; in ce od tega odStcjom pcebitke 24,800.000 gld., katerih izvor sem zadostno pojasail, primaukuje 6o vedno 301 mttijon ali povprek 33^ inilijona na leto. V caau od 1880 do 1888iuuino pi zaznamovati sledece reznltate. Ra^unsko zakljuSko im»mo §n le do 18S6, tedaj se more za 1887. in 1888. leto giedati le na proraeune; ker se je pa pokazalo, d* je uspeh bil vedno agodnejii nego proracuni, ker je to moralo biti tudi 1887. leta, ker bi steer fiV.aucni minister ne mogel seci po blagajoi5ni)i zaostankih, je to stvar, ki upliva le neugodno zauio na proradan. Opomniti pa gc moiam, da za 1887. let.) nesem racuual primankljaja 2? milijonov, kakor ga ka2e financui zakon, temved ozirajo5 so na vse kredite za oborozevauje 67 milijonov. Na ta nacin dobim skupni primankljaj 219 milijonov 746.216 gld., torej letui primankljaj 24 milijonov 410.000 gld., torej vidimo pomanjSaoje let-nega deficita za celih 9 milijonov, kar jo vsekako neko zboljiauje. To zboljdanje je tern pomenljivojSe, ker se je doseglo, ne da bi bili mogli financijolno okoristitt so dobe gospodarskega razeveta, Le tudi stno mi prevz"li precejsen del bosenske oknpacije, ce tudi smo velik del teh ^mankijajev izdali za produktivue naprave, za ic' ike investicije — jaz ne vem, ce gospod posiaL dr. Gregr tudi te prisieva k sterilnira izdat-kom, o katerih je govoril — 5o tudi nadalj'j preie6i evropski poloz.ij sili, da izredno napnerao daviJno sile, in napravlja stroake, iu 6o tudi so oni zakon mstoSih drzavnih stroskov, katcri je gospod poslaaoc dr. Gregr v svojej, kakor so meni dozdovn, vender male prcdi-letautiduej kritiki prezrl, posebno kaze v dczavnem gospodarstvu, kakor je avstrijsko, kar je doscdaj od' vagovalo vecje dobodke, poviSanja davkov iu novo avedene davke. To sem le navedel, da zavmem kriiiko v pravo merovne z namenom, da bi slepilo fcezavah fiaao6-nega poloJaja aebe ali koga druzega. Pa so tudi veselo tocke v letosojem prorafiunu in k tern prigtovam to, da bode mogoco, primankljaj 21 milijonov pokriti iz blagajnicnih zastankov. Odkrito povem: da tako pokritje iz blagajnic'nih zastankov po 8voji naravi ni pupravno, da bi se ve6-krat ponavljalo. , * Nadalje je resnica, da davki ugodno prihajajo, in da dizavne ieleznice dajo vecje dohodke. Toda, gospoda moja, vse to zgine nasproti faktu, da po-trebSiiue za obresti drzavnih dolgov kaj bitro naras-5ajo. Od lani potrebujemo pri pravera dr^avnem dolgu 3 milijone ve6 za obresti. To nas sili, da na to mi-slimo, kako bi daveno zakonodajo tako prestrojili, da bi drzava dobila ve6 dohodkov. Financni minister predlo2il je pa od lani dve daveni predlogi,zbocnici, ki obetata vecje dohodke. Sladorni davek, \i bode douasai kaka dva milfjona, in davek od Sganja, ki bode pa gotovo Se vec dona-Sal, kar pa se razlieuo oeni, kakoSen bodo konsum, ki bode pa vsekako znafial uajmanj 25 milijonov. O davku od sladorja se je ze veliko stvarnega govorilo in kar se tide zganjarskoga davka, tnislim, da se bode, ko bode predioga jedenkrat priSIa iz od-seka tet- se prikazala v lej zbornici v drngem braoji, tako natanfina debata razvila, da meni ni treba danes govoriti o tern. (Prav res je! na desnici.) Le neke splosne opombe si hocem dovoliti. Ustvarila se je neka uraetna zveza mej si ado rj em in spiritom, ki me je neprijetao diroila. Stvar je pred vsem ta, dase.je ustvarila sodanja predioga o obdafienji spirita — in jaz sem naSelni privrgenoo visjega obdacenja Spirita — v sedanji obliki pred vsem na ljubo ogerakim zgaujarjoni in vsled sitnega pritiska nerednib oger-skih financ. Da bi pa zatrli upcr, na kateri bi mogla pri nas zadoti predioga o viSjem davku na zganjn, po- Nekatere podatka sem vzel iz ttVI. slovanskega pisma oi Ed. Jelin«k'» v „PoliUki* Ur, 89. let, leta, ?'m j magali so si s tern, da so rekli: „Sladornega dav-Snega zakona ne potrdimo poprej, da se ugodno reSi zakon o obdaSenji Spirita. Narodili so umetni kompromis, ki je, kakor vsi kompromisi, ki smo jih skleoili z ono dr^avno polovico, gkodljiv za nas. (Res je i na desnici.) Stvari necera a stevilkami pojasnjevati, kajti to se je godilo v odseku. Jedno pa moram oraeniti. j Predioga o si adorn em davku bode koriatila ravno tako Ogrom, kakor nam. Na podlagi novega zakona o sladornem davku bode se, kakor se bojim, ogerska produkoija sladorja jako povzdignila in jaz . mislim, da nesem pesimist, Le trdini, da bodo kmalu minuli ,Lasi, ko se slador poSilja na Ogersko. Na drugej strani se pa ogerski spiritus ze sedaj znatno uva2a; pri nas na Kranjakem rabimo izkljnfino— ogerski Spirit. V priliodnje se bode s koutingontoya-njem, vsled kuhanja ^ganja v kotlih iz anovij, ki imcjo moko v aebi, go povekSal, tako da so bojim, da bodo kmalu proplavili na§ trg z ogerakim Spiritom. In da se dovi si ta za nas ce kaj lukrativua ba-rantija, postavila se je avstrijska sladorna industrija, gotovo najva^ncjaa industrija mhi drzavne polovice, v mucen polozaj, da danes 19. aprila no ve, kak davek jo zadeno dne 1. avgusta in da ne more u-peijati one u rod be v defusijskih aparatih in izvrsiti onib prezidanj, ki bode potrebna vsled davka na fa-brikat, ko so misli uvesti. Jako ob^alujem, 6e se bodemo v tem sluoajt morali upogaitt pod kavdinsko igo nasib gospodov sosedov v Translitaviji. (Dobro! Dobro! na desnici.) Pred nekaterimi leti jako portrait so tarife ?m Ioh, ki se vozi iz Galicije v Trst. Skodo je pa imela na§a lesna kupfiija, posebno ker pri nas ogromno sta ne spravljanje losa do iclesnice. Letos je pa nas zadela refakcija od premoga. Stajerci imajo le inajhuo §kodo. JTediifi premogovuik, katerega hnamo na Dolenjskein, v Zagorji, v katereiii je delalo 700 dclavcev in se je ua leto izkopalo 1,200.000 metriCnib centov, jepa zaradi te umazane barantije moral ustaviti delo. (Cujtel rta desnici.) »^e za to .** ni sadosti sktbelo, da bi ti delavci dobili delo mjEiiB!K««irjB razne detelje, olepsevaine in zarastilne tra-vc, kfflmo repo in razna zelenadna semcna. Samb sredi Rastelja st. 7. Eazpis ucitelj. sluzeb. V tern okraji se s tem razpisuje sluzbe nfciteljev-voditeljev enorazrednic na Berjah, v Gradi&ei, v Ligo in v Vedrijanu. Bohodki so 3. pi. vrste poleg de2. sY po-stav 10; inarcija 1870. in 4. marcija 1879. Prosnje s postavnimi sprifcevali sposobnosti, za zvunanje prosilce se spricevalom c. k. ckraj. xdravnika, je vloliti do 24. juuija t. 1. sem-le po predpostavljenih oblastnijah, C. K. OKEAJNI SOLSKI SVETj v Goriei, 6. maja 1888. St. 136iOp. OZMIlilo. Ravnateljstvo zastavjjaymee (Monte di pieta) ustanovljene po grofu Tliurnu v Gorici, naznanja, da dne 11. junija t. 1. zacne javna dra2ba (kant) nerescnih zastav I. cetrt leta 1887, t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca januvarja, februvarja in marca 1887. V Gorici dne 4. maja 1887. _________ Crnilo od Rich. Gaertnerja, ki naredi ccvlje svetle. X ne da bi jih bilo treba s Sdetjo v-glajati in ostanejo svetli tndi t mekrem. Uradno je preskuSano in potrjeno, da usnjn ni Skodljivo in _ da je najboijSe med sedanjimf ma* } zili. Vpcljano je pri vojokili. '* Gledati je na vorstveno znamenje. , Jfapravlja gn tovarna Rich. Gaertner na Dunaji, Giaelastr. 4, Fart. Steklenica Telja 5jib nafia veda zadnjo in tudi nisem pozabil najrazli5naj§ih ru-jdnmskih vodii. Toda zboljSek bil ijo \o 7.0. malo tronutkov. Siednjie ai domislim, posluziti se Va5e ?.«.•!*> pokvaljene esence za zelo-dee, in vspeh je bil tnko- nngel ii»_8i|aj6n,_da je_inoj ain^porabivSi sumo ti steklonic popolnoma Of-dravel. s Pri tukoni vipelm inoicm Va§n esenco le najgorkeje prtporoiati v.iom trpcvim vsled slabe prebavCi zlate iile itd , tor Vaa Jiidi poobhutim, da to spriCovalo moje bvalcinosti kot v rusuioi zaaluScno pohvaio tudi razglasito. Y T r a t u 1887. Dr. Leon levi. 0ZNANI1.0. Prodajalnica stelilarsliega, por-celansltega in loncarskega blsaga, iz naJtooljj&iH clomaeili in ptiaijihi tvoraic odpro .ce 28. dne t. -4-m. v gosposkili ulicah v Gorici. Prodoja so ffa na drobno. Ker sa cene j:iko nizUe in iz- ujl delki nove vrste, prifiakuje lastnik ob'tlo ku- X povalcev. CI MARMACELISM HAPUIGE | bo izvratno zdravilo za rso 5eb.d-fieve boloznij noprcsogljivo zdravilo so ,ob slabej slaati do jedi, ala-bem. vzduKu, naperv&TQji. ki-m slem zdrgovanji. zvijanji p6 *• trebuhu, prehlajenji zelodca, zgagi, nabiranji skamenelca, za odpravo preobilne zleme, ble-dice, gnjusi in riganja, glavo- ___^_____1 bola od zelodca, zelodcevega krca, je proti otrjenja in zagati, preobjedi in prenapitji, glistam,' bolezm na vranici, jetran in zlati zili. Ccna . male steklenico z naznnnilom vpornbo jo 35i vocjo pa 60 kr. Oarednja razpoSiljavniua jo v Kromoiizah. Marijaceljske kapljice niso skrivSno zdra-Tilo. Njih sostanski deli so nuznanjeni na listku o njih Yporabi. Pravo Marijaceljske kaplje so dobo skoi-ej t vsoh Ickarnab v ovitku z rade«5o znainko zgorne podobe zalepljenem. V Gorici jih imajo lekame Gironcoli, Cristo-foletti, Kiirner in Pontoni; v Seisani pa Philip Ritscliel. I Miini in ptovaM liiitn (Orts- und Reise lexikon) Avstro-Ogerske, izdelabv Josip pi. Kendlor in Leop. Siller. Srajevni in potovalni leksikon obseza vse avstro-ogerske kraje ^er zelez-niSne, poatne, parobrodake in brzojavne ostaje a zaxnamovanjem zeleznicnih in paro-rodnih podjefcij; zaradi tega je za vsaccga ne-obhodno potrebna knjiga. Krajevni in potovalni leks:kon sestaTljen na podlagi dana3n|ib prometnih raz-mer, je visoko pdnienljivosti za c. kr. VOJake in vojaske oradnike, ker joy njem navedona natanjfina lega vsacega kraja v Avstro - 0-gerskr. -^ Dalje je tudi va2en za postne, zelezniske m brzojavne uradnike. ¦Trajevtil in potovalni leksikon Ifl je posebne vrednoati za vsacega odvetnika, bi* jgl leanika, sodnijskega nradnika itd., ker je pri vancom kraji povedano politlsko in sod* nijsko uvrsSenje, kaknr tudi za rsakega gra-sSinskega oskrbniktt, tovarnarja, potovalca, iz-Voznika in uvoznika itd., in to zaradi tega, ker jo pri vsakem kraji. navodcna po§ta, zeleznica, ozi-roma bliznja pofita in zeleznidna poataja. rajevni in potovalni leksikon izide v 30 zrezkih po 30 kr. ali subflkrjpciJHka coua za celo delo a. v. gl. 7.— tor se dobiva v vseh knjigotrznicab ali pa pri zaloZniku Leop. Siller-ju, Dunaj I., Griinangergasse I. K [|1 MARTIN POVERAJ, | ffi civilski in vojaski krojaS- ffl JBOGATA ZALOGAr izdelanili strliiienili obleli in sicer po liaslednjih cejiah: eponilailaitHke in lotno obl« |co od gl. 8 tiaprej n v J°P'^" N » 4.50 * n hlatSe ; , 250 , i. » ftuknje » „ 9.— w salonska oblokn ....„„ 25.— „ « obleke za, doklioe in deitei*t» <5 0 y Al jo list s podobami, ki prinaSa sadjarske in aploh' jjk IJ vrtnarake ilanko in izhaja dvakrat na mesoo.,, Vt» IJ yr tnarja" dobe naroSniki flKniolovalcii" zastoiy. V gsaxzrDQcrxxzzzxxjoj Evgenij Galeusig v Oorici za mesnicaini (via Morelli) li§t. 1. izvrsujo in popravlja vsakovretna zlataraka dela, cerkveoa ia doraofia in" ima v Byoji de-lavnici lepo izbirko ogledal, slik, okvirjev, ki|)OT iz kretlo i. t. d. po prav nizki coni. zoooos oooooo Teko6e zlato, § teko6e srebro, e katerim vsakdo lahko pozlati ali posrebrni ,1 okvire in lesene, radene, papirnate, usnjate k in vsakoSnje rett, da so prav krasne in trajna f svetle. t steklenica s eopiSem se dobi za 1 , gld.; 6 steklenic za 5 gl. s postnim povze- tjem. pri S. FEITH-U vBrnnna Mo- rav.-kem. Izd*v*u»ij in o4gOVornj urednik: M, KObSkS '— BlaylUto^Tiff^Ta'irii/-"