Največji ilevemki dnevnik ▼ Zdnilesili druvah Velja za rwm leto ... $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS list slovenskih, delavce? IT Ameriki r i The largest Slovenian Daily tn the United States. Iwncd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLSrOH: 00STLAKDT 2878 *°Ur»d u isoond 01—• Matter, Septmbr 21, 1903, »t ths PortOfflo it Hsw York, H. Y, under Ad of OonfrtH of lbreh $.187» NO. 249. — STEV. 249. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 23, 1928. — TOREK, 23. OKTOBRA 1928. - ______ .' — —. ___» TELE70N: OORTLAKDT S878 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Hrvatje za popolno odceplenje od Srbije, 50,000 DELAVCEV IN KMETOV SE JE ZGRAŽALO NAD BEOGRADOM V Sisku »e je vršilo velikansko zborovanj«. — Dokler ne bo novih volitev, nočejo imeti Hrvatje nobenega stika z Beogradom. — Nadaljevanje Radičevega boja. — Grški ministrski predsed-sednik Venizelos o zunanji politiki. ZAGREB, Jugoslavija, 22. oktobra. — V Sisku se je vršilo zborovanje, katerega se je udeležilo nad 50.000 hrvatskih delavcev in kmetov. Zborovanje je sklicala kmetsko-demokratska koalicija, kajti njen namen je, da z vso energijo nasprotuje politiki beograjske vlade. Vsi govorniki so poudarjali, da mora biti enkrat zavselej konec beograjske hegemonije. Prisegali so, da se Hrvatje ne bodo udeleževali sej v beograjski skupščini ter da ne bodo imeli s Srbi nikakih stikov, dokler se ne vrše nove volitve. Koalicija bo nadaljevala boj, ki ga je započel pokojni Stjepan Radič. Njen cilj je združenje devetnajstih milijonov Jugoslovanov, vključno Bolgarov, v veliko federativno državo. ATENE, Grško, 22. oktobra. — Grški ministrski predsednik Elevteros Venizelos, je danes poročal s skupščini o grški zunanji politiki ter je predvsem omenil svoje obiske v Rimu, Parizu, Beogradu in drugih glavnih mestih. Posebno važnost, je pripisoval prijateljski pogodbi, ki je bila sklenjena dne 23. septembra z Mussolini jem, ter dejstvu, da so med Grško in Jugoslavijo uravnane vse razlike. Ta nasprotja so se pojavila, ko je Jugoslavija zahtevala prosti dostop do pristanišča v Solunu. Podobne prijateljske pogodbe bodo sklenjene tudi z Albanijo. Bolgarsko in Turčijo. NEMŠKI VODLJIVI BALON "GRAF ZEPPELIN'* ki bo vkratkem poletel iz Združenih -državah proti Evropi. VELIKA ZMAGA M0NARHIST0V V NEMČIJI VSTAJA V AFGANISTANU Vstaja, ki je izbruhnila v Afganistanu, povzroča velikanske skrbi angle-škim mogotcem, k i smatrajo deželo za svoje dedščino. LOXIX>X\ Anglija, 22. oktobra. Podrobnosti o vstaji v Afganistanu, ki je izbruhnila v zvezi z re-. forumi mi stremljenji, .niso tukaj znane. ker se ne ve. kakšen obseg so zavzeli nemiri. line una pa se z možnostjo, da bo vzbudil položaj na mejah Indije nevoljo. kar bo lahko dovedlo do resnih komplikacij za Anglijo. Po svoJNn povratku iz Evrope, je uvede! kralj Amanulah celo vrsto reform, ko jih cilj je bil obširen preobrat eelegra -vocijalnega in gospodarskega življenja v Afganistanu. Med temi odredbami so bile tudi one, tikajoče se prostosti žensk, od pravljenja poliga-inije in uvedbe modernih metod pri vzgoji žensk. Takoj se je dvignila po celi deželi opozicija pri duhovniški kasti, ki obstaja v glavnem iz verskih fanatikov in se protivi z vsemi silami uvedbi evropskih običajev, ker čuti, da bi s teni izginila njena moč in upi i v. Razkrilo se je zaroto duhovniške ka-ste proti kralju in vrhovni duhovnik. Abduraman in drugi so bili insinrčeni. Kraljica Surija je vzbudila prav j»osr'bno jezo verskih fanatikov, ker se ,je zavzela za odpravljenje pajčolana in drugih zastarelih navad in ljudskih običajev. Angleže pa skrbi zelo vse to, ker bi radi ohranili stare navade ter tlačili afganistanski narod tako kot delajo v Indiji, kjer &o isio-tako proti v,sem novotarijam. ko-jih uameu je predramiti narod. 780 aretiranih v obcestnih krčmah. CAMDEX, X. J., 22. oktobra. Državni policisti in okrajni detektivi so aretirali 780 moških in žensk v pogonih na sedem obcestnih krčem v Camden in Gloucester okrajih zgodaj danes zjutraj. Pogoni so bili vprizorjeni. da se uveljavi postavo glede -zatvorjenja v soboto ob polnoči. Dva mirovna sodnika sta bila zaposlena od štirih do sedmih popoldne, da določita jamščine za aretirane. Sedem lastnikov je bilo pridržanih pod jainščino od $200 do $1000. Dva mrtva in dva umirajoča v aeroRlanski nesreči. OXFORD. Ma.ss.. 22. oktobra. Potem ko se je dvakrat preobrnil v višini dvestotih čevljev, k« r mu je odletelo desno krilo, je padel neki a e ropi an naravnost na zemljo ter ubil na mestu pilota in njegovega spremljevalca. Oba sta bila doma iz Webster. HAVERHILL. Mass.. 22. okt. Dva moža sta danes umirala tukaj v.slecl poškodb, katere sta dobila včeraj pri neki aeroplanski nesreči. Motor aeroplana se je naenkrat ustavil, ko sta se nahajala v višini 300 čevljev. Hugenberg je bil izvoljen predsednikom nemško - nacijonalne stranke, kateri je dose-daj načeloval znani . grof Westarp. HERLdiX, Xcmcija. 22. oktobra. Z izvolitvijo skrajno konservativnega in nazadnjaškega filmskega in časnikar. ma-rnata Alfreda Hugenberga za predsednika nem-ško-naeijonalne stranke, so izvoje-vali kajzerjevci ali monarhisti včeraj v Xemciji jako značilen uspeh. Ker je zagovarjal znani iiein-ško-nacijonalni poslanec grof Westarp skupno delovanje z republikanci ter dal v konfliktu glede povratka prejšnjega kajzerja na prestol nasvet, naj popuste, je pri-•"•el Hugenberir z bojem za monar-histe ter pretil ustanoviti "kajzer->ko stranko", če ne bo izvoljen za voditelja stranke. Ker pa je kontroliral lc desno ekstremno krilo stranke ter ga kontrolira še danes, je dana možnost. da bo i>rinesla v bližnji bo-Idočnosti njegova zmaga razkol v trranki. V političnih krogih se namiga va. da bo stal Hugenberg pri težki industrij in njegovi mogočni časnikarski interesi pa govore seveda prot tej ideji. On je odločen sovražnik politike izpolnjenja Dawesovega načrta ter *e zavzema za indu-trijalno varstveno carino. 1 irof Westarp je zavzel stališče, da se mora stranka iznebiti sanj za po vrat ek prejšnjega kajzerja ter se prilagoditi novim razmeram. ker izgublja Hohlienzollern-ska ideja vedno več .svoje moči pri mlajši generaciji. SMITH0VI PRISTAŠI UVERJENI, DA BO NJIHOV KANDIDAT ZMAGAL Governer Smith se je nekoliko oddahnil, da se pripravi na tvoj iztočni pogon. — Igra golf v Albany ter se ne briga za svojega tekmeca. — Zaključno potovanje se bo pričelo v sredo poneči. ALBANY, N. Y., 22. oktobra. — Nemeneč se za invazijo Hooverja v njegovo domačo državo, je igral governer Smith danes golf, da se telesno o-krepi za svoj pogon na iztočne države ob Atlanti-škem oceanu. Karolyi hoče zopet v Ameriko. WASHIXGTOX. D. C.. 22. okt. Grof Mihael Karolyi je naprosil danes zopet Združene države za vizej svojega potuiega lista. Xapra-vil je aplikaeijo pri ameriškem generalnem konzulu v Parizu, ki je izročil eelo zadevo tukajšnjemu državnemu tajništvu. V državnem ■department!! sa iszjavili na vprašane, da bo le Kellogg razpravljal o vpraianju. ko se bo vrnil s svojega potovanja v St. PauL Počenši v sredo, bo pričel Smith z intenzivno kampanjo, ki ga bo ponesla iz Bostona v Baltimore. Mahal bo s svojim rjavim klobukom od Massachusettsa pa do Ma-rylanda ter pričakuje, tla ga bodo njegovi napori posadili na predsedniški .stoječ. Svoj prvi govor bo imel v Bosto- nu v sredo zvečer. On dela na tem nagovoru sedaj ter ga sestavlja na tak način, da se obrne na organizirano delavstvo. na temelju njegovega rekorda kot governer države Xew York. V četrtek se bo premaknil na- prej v Xew York da začrta tam preostali del njegovega potova- nja. O.sta! bo tam v namenu, tla bo v ozkih stikih s svojim kam- panjskim voditeljem John Iiasko-bom. X je go v temeljni glavni stan bo najbrž utanovljen v Xew Yorku za celo pre o stalo kampanjo. Xoben njegovih nagovojov ne bo napisan, pač pa bo ohranil v svojem duhu njih splošen obris. Governer je končal .svoje naporna potovanje v dosti boljšem fizičnem stanju kot kateri drugi član njegov«* skupine. Mrs. Smith je bila izmučena in več casnikarjev je moralo iti k {»očitku, a Smith sam je prišel skozi smehljajoč. Demokratični tovariši so naslikali naslednjo .sliko volitev: Države. katere se smatra zagotovljene za Smitha : — SoJidni jug s 114 elektorskimi glasovi; Xew York, 45 glasov: Massachusetts 18: Missouri 18; Wisconsin 12; Tennessee 12. Skupno število 220. dočim je potrebnih za izvolitev 266 glasov. ki in Minnesoti je baje več ali manj odvisna od izjave senatorja Xorrisa. progresivnega voditelja za Smitha. Governerjevi prijatelji trdijo, da bo nastopil za Smitha enkrat ta teden ter napadel eb istem času senatorja Boraha. Hoo-verjevega progresivnega zaveznika. Čeprav zveni nevrjetno, trdijo številni Smithovi možje, da ima priliko zmagati v Pennsvlvaniji in Illinoisu. Narodna milica na višku. WASHIXGTOX. D. C.. 22. okt. Xarodna milica je dosegla svojo najvišjo moč izza svetovne vojne, kot je objavil vojni department. Y narodni milici je bilo 12,244 častnikov in 168.793 mož. Leta lf>20 je/bilo le 47,000 vpisanih mož. Butlerjev suhaški oddelek preiskan. PHILADELPHIA. Pa.. 22. okt. Deseti teden preiskave posebne velike ]»orote se je pričel s tesno preiskavo delavnosti sedaj razpuš-čenega oddelka št. 1, katerega je ustanovil slavni general Smed-lev Butler, ko je bil ravnatelj javne varnosti za nekaj časa v tukaj-šnem mestu ter se bahal. da bo o-sušil mesto v enem mesecu. Policijski kapitan Ellison, ki je bil trikrath zaslišan od porote, se nahaja sedaj v psiliopatičnem oddelku bolnice, po njegovem, vee-Države, ki niso določene kot go- rajšnjem polomu, ko se je vrnil z tove. a o katerih misli svet. da ima neke racije. Smith prednost, so: — Minnesota Govorilo .se je o možni predlo-12; Xorth Dakota 5; Xebraska 8; žitvi nadaljue "male, črne knjiži- BODOČNOST AMERIŠKEGA KAPITALA NA KITAJSKEM Ameriškemu kapitalu se odpirajo na Kitajskem si. jajni izgledi, ker se mu obetajo velike kupčije vsled prijaznega stališča Združenih držav. — Ameriški industrijalci kot svetovalci kitajske vlade. WASHINGTON, D. C., oktobra. — V avtori tativnih krogih je našel namen Kitajske, da pri. tegne Amerikance k rešitvi gospodarskih problemov dežele, simpatičen vtis. Poročila iz Xankinga kažejo, 1 da bo nacijonalistična vlada kina-i lu nastopila za podelitev inozemskih kreditov in posojil in povabilo Forda. Owen D. Younga. profesorja Jeukis, Seligmaua, in bankirja Harperja, da .stoje kitajski vladi na strani kot častni gospodarski ameriški svetovalci, .-^e smatra kot prvi korak v načrtu, da se zainteresira ameriški kapital za zo-peMio .zgrajenje. Znano je. da ima nacijonalistična vlada velike gospodarske načrte. za katere je treba zunanje finančne pomoči, katero se bo mobiliziralo najbrž večinoma v Zdr. državah. Xankinski finančni minister. Sun Fo, sin zamrlega dr. Sun Jat-sena. se je mudil pred par meseci v Združenih državah ter se posvetoval z newyorskinii bankirji in državnim departmentom glede finančnega položaja Kitajske. Sedanje povabilo na kitajske finančne izvedence stoji na vsak način v zvezi s takratnimi konferencami. Ameriškemu kapitalu se odpira sedaj izgled, da se vgnezdi trdno na Kitajskem ter izkorišča bogate naravne vire dežele. V kratkem času se bo najbrž o-brnila nacijonalistična kitaj*jka vlada na Združene države s formalno prošnjo, naj ji dovolijo večje posojilo. PREISKAVA GLEDE SMRTI DVEH DEDIČEV Zdravniški preglednik Norris zahteva preiskavo, potem ko si je ogledal streho, raz katero sta padla mala dediča Guggenheima. — R e. kel je, da je najboljše »meti dejstva v rekordu. Preplava izolirala kraje. GREXOBLE. Francija. 22. okt. Reka Romanche je stopila včeraj preko -svojih bregov ter odrezala od ostalega sveta majhno mesto Le Bourjr de O.sians. Železniški promet med L*Argen-tieres in Teroche je bil prekinjen. Voda je zalila tračnice ter Izolirala več vasi. Le Bourg d'Oisans Teži kakih 85 milj južno-zapadno od Lvonsa. Smrt dveh majhnih otrok Mr. in Mr-. AValdmana pri padcu iz trinajstega nadstropja s strehe nekega hotela v petek opoldne, bo-preiskana dafies od zdravniškega preglednika. Ch. Xorrisa. kljub izjavi policije, da Miiatra .slučaj zaključenim. Xorris je da bo poklical jutri priče,-vključno Mrs. Wal l-man.ki jf* bila .priča, tragedije, r • bo to dovoljevalo njeno stanje. Sf»-daj se nahaja v nekem sanatoriju.J — Za vse prizadete je najboljše. da se stavi vsa dejstva glede te tragedije v oficijelni rekord. — je rekel dr. Xorris. potem ko si je ogledal včeraj .streho hotela. Zaslišani bodo tudi drugi. ki «o pripravljeni izpovedati in med temo je Joseph Huyler iz Queensa. ple.skar. ki je razkril trasredijo, in policist Charles Clair z iztočim postaje na 67. cesti, prvi uradnik na pozorišce nesreče. Mrs. Waldman. ki je hčerka pokojnega Benjamina Guggenheima. je ]>odedovala po njem en milijon dolarjev. Montana 4; Xew Mexico 3: Arizona 3; Rhode Island 5. Skupaj 40 glasov. Zmaga v North. Dakoti, Nebra- ce*\ v katero se je zapisovalo .pro-tekeijjiki deiar, katerega so plačevali butlegarji raznim gospodom pri policiji. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. lt000 ..............$ 18.40 2,500 .......$ 45.75 6,000 ..............$ 91,00 " 10,000 ..............$181,00 " 11,110 ..............$200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$15.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih„ opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3fo na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka« rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO %!.—." SAKSER STATE BANK \ 92 COBTLANDT. STBEBT, NEW YORK, N. X. TKLKPHONK: CORTLANDT 4(11 / •»i JŠŠi^^SHŠl GLA8 NARODA, 23. OKT. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sak&er, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 14 GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except 8undays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko tft Kanado ............................$6.00 Za pol leta ............-..................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za New York za celo leto 7.00 Za pol leta ..........................~..%3.50 Za inozemstvo ta celo leto ,~.$7.00 Za pol leta ________________.___________$5.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 ITALIJANSKE METODE Pred kratkim je sprejel italijanski ministrski predstojnik Murssolini v avdijenci urednike italijanskih listov in časnikarske poročevalce, jim dal par dobrih naukov, slednjič jih je pa pohvalil ,eeš, da ni na svetu tako svobodnega časopisja kot je italijansko. — Svoboda italijanskega časopisja je glavni temelj italijanske vlade, — jp rekel ter s tem proglasil delno resnico. Kajti ee bi italijanska vlada ne imela tako pokornega in vdanega časopisja, bi ji že zdavnaj odklenkalo. Urednik vodilnega lista v Italiji je Mussolinijev brat. Po tem glasilu posnemajo vsi ostali časopisi svoja poročila. Uredniki prepevajo v uredniških Člankih danzadnein slavo Mussolini ju in njegovemu režimu. Urednik, ki tega noče .lahko pobere šila in kopita ter gre. In še srečen je lahko, če ga ne zapro, ker je omalovaževal njegovo "visokost". Tujezemsko časopisje p a ni tako galantno ter priobči o Mussoliniju in fašistih resnico. To italijansko gospodo strahovito bode. Proti takim poročilom protestirajo ali jih pa skušajo popraviti. Pred tedni se je bil pripetil zanimiv slučaj. Ugledni angleški dnevnik "Manchester Gnmrdiaii" je objavil daljšo razpravo o položaju političnih jetnikov Italiji ter posebej poudaril, koliko morata trpeti zaprta revolueijonarja Terracini in Gramsci. Dejstva so bila tako očividna, da so ostala brezuspešna vsa oficijelna zanikanja italijanskega ix>slanika v Londonu. Ker oficijela zanikanja niso pomagala, so se posluži-li drugih sredstev. Kaj napravi dobro razsvetljena trgovina Dobro razsvetljeno trgovino vidite z lahkoto in udobnostjo Premalo svetlobe napravi trgovino čemerno-1— povsod so temni koti in sence ter je težko videti, ne da bi si napenjali oči Preveč svetlobe povzroča bleščenje, kar zopet ni dobro za oči. Nobena nezavarovana žarka luč naj bi ne bila na mestu, kjer se jo lahko vidi Dobra razsvetljava pomen j a dosti svetlobe, do-bro zaščiteno in zasenčeno, da je vaša trgovina prijetno svetla Ali hočete, da vam naši inženirji za razsvetljavo povedo, kako lahko izboljšajo razsvetljavo v vaši trgovini? Samo telefonirajte na Stuyvesant 5600 Extension 1717 ali pišite na Room 93 7S, l 30 East 1 5th Street za to službo,, The New York Edison Company am na razpolago. Dopisi. Selo-Moste pri Ljubljani. V -četrtek, dne 4. t. m. je umrla v Kibnici vdova gospa Angela Pakiž in bila 6. t. m. ob velikem številu ]K)jrrebeev j>okopana. Pokojnica je bila vzorna go»j>o-dinja in dobra mati, ki je vzgojila devet otrok; izmed teh so štirje v domovini, pet pa v Ameriki. Ti so; gospodična Tinka Pakiž, go-pa Anica, omožena Potrato v 'New Yorku, X. Y., gospa Angela, omožena Terček. soproga irrednika Gla« Naroda, North Bergen, N. J., Mirko in Fridel Pakiž, oba v \Vil-lard. Wis. Naj bo umrli ohranjen časten spomin, prizadetim pa moje soža-Ue! Joža. S pota. Država Minnesota je bila prvot- Neka Miss Silvia Terracini, stanujoča na štv. 9 Athol ni d(mi naših prvakov ter kraj, Iioadt Bradford, je pisala uredniku i4Manchester Guar--kjer so se naseljevali slovenski diana", da je nečakinja obtoženega Terracinija, da se kmetovalci. To so naselbine Rock-.„.,, ... t,- i-i- i - • way, Kraintown. St. Joseph itd. mu v jeci dobro £om m da bi bil ze zdavnaj izpuščen v svo-|Kasnej^ bodo, če bi izpolnil par formalnih pogojev. Ker tega ni hotel storiti, je še vedno zaprt. Ta navidez neverjetna izjava Terracinijeve sorodni-ee postane ramrmljiva, če se vpošteva metode, ki se jih poslužujejo fašisti napram družinam protifašističnih jetnikov. so si izbrali Biwabick, Tower. Ely, itd. Sem se«ga zgodovina naših prvakov. Meseca septembra spni se peljal ob reki North Kawishiwa kakih dvajset milj proti vzhodu od mesta Ely,, kjer je narodni park. Lepe gozdove z mnogimi jezeri so rezervirali , , •, . , - , ... za naro Minn., kjer delajo de- Kolikokrat se je že pripetilo, da je morala trpeti l*v? ^ J™^** ... medvedje. Delavci so stin ujeli v družina političnega jetnika zastrau njegovih protifaši- past Poleti je videti dosti mODSOT stičnih nazorov. j in srn,-ki se hlade ter se branijo Fašisti so pometali v ječo nešteto družin, kojih člani komarjem. V teh krajih je dosti bobrov, in zanimivo jih je opazovati.' ko grade svoja bivališča. se nahajajo v Ameriki ali kje drwgje v inozemstvu ter nočejo trobiti v Mussolinijev rog. t»_ x's "• a• » • •• • j • • I Dežela ima varnostne stolpe ra Protifašistične organizacije v inozemstvu imajo za- dI ^dnih ^^ Vrim znamovanih na stotine t*kili lučajev. je stražnik, ki telefonijo obveš- To je dokaz, da se poslužuje fašizem najbolj nesram- ča, kje je izbruhnil požar. Po par , letih sem bit v indijanski nasel- , A . , , v .. , , bini Red Lake. Mirni, Ta mošnji .. aredstv, se ne more obdržati dolgo na po- misijMUtr ^ ^ d. 3, daj tam več Indijancev kot jih je bilo pred .petdesetimi leti. Pečajo se večinoma z ribolovom. Imajo dve šoli. kojih ena je v oskrbi Slovenca Rev. Simona Lampeta. V nji je nad sto indijanskih otrok. Tee jih sestre, pa ne samo čitati in pisati, pač pa tudi poljedelstva in živinoreje. Vlada plača za vsaka $1*25.00. S tem je plačana obleka, hrana in stanovanje. Ko sem bil tam, sem bil priča jako zanimivega indijanskega pogreba. Pozdrav! Matija Pogorele. Lorain, Ohio. Prirejajo se razna presenečenja za rojstne, poročne ali jubilejne dneve v naši naselbini, tako da je presenečenje že v navadi, a malokdaj je zares presenečenje. Vem pa, da bo za delničarje S. N. Doma veliko presenečenje na 5-obIetni-co otvoritve Doma. Upam. da bo vsak .prišel v nedeljo 28. oktobra zvečer v veliko dvorano obdan od odraslih članov družine ali prijateljev, da .sliši iglas slovenskega slavca, Antona Šubelja. Tudi oni, ki so ga že slišali, naj pridejo, da ponovno občudujejo njegovo petje ter pesmi, katerih Še niso slišali. Govori odpadejo, da bo bolj prisrčna in vesela zabava. Mr. Martin Reznik in Babe Justin bosta s harmonikami igrala par lepih komadov, da bo vsak navzoč mislil, da je v svojem rojstnem kraju med svojimi domačimi. Tudi prijatelje iz bližnjih naselbin vabimo, da nas posetijo omenjeni dan, da skupaj praznujemo ■petletnico S. N. Doma. Ker sem imel priliko omenjnega pevca že slišati, lahko jamčim, da v Lorai-tnu nismo še imeli prilike slišati kaj podobnega, kajti dobrega pevca' se lahko posluša, zopet in zopet, zato upam, da bomo Slovenci napolnili dvorano ob tej priliki do zadnjega kotička. Radujmo se ta dan. uživajmo sad našega skupnega dela in nam ne bo žal, ker smo žrtvovali za obstoj Slovenskega Narodnega Doma. Še rod za rodom bo ponosen na delo svojih očetov, ki je in bo vedno ponos cele slovenske in lo-rainake naselbine. Vsi ostali narodi se čudijo sfožnosti slovenskega naroda in njegovemu napredku. Uresničil se je pri nas pregovor: Zrto do n*na pogača, (kamen do Naj še omenim, delavske razmere, ki so srednje, v enih oddelkih dela retlno, dočim v drugih primanjkuje dela. Tako je vedno nekaj ljudi brezposelnih, novinci pa težko ali sploh ne dobe dela. Zanimanje za predsedniške vo-live in lokalne volitve je precejšnje. Registracije so končane. Vsi 6. novembra na volilni prostor, da oddamo svoj glas. Vsak glas šteje, zato ne zamudite. Posebno mo. v katerem starec navaja da »i je sam vzel življenje. Pridman je prišel šele n,edavno v Subotieo. Imel je precejšen kapital in je nameraval otvoriti trgovino. Pred dvema dnevoma je sedel kakor oh čajno v neki .siibotiški kavarni. Približala sta .se mu dva znana .sulioti-ška kvartopirca iti ga pregovarjala. naj stopi z njima na partij-' kart. FriJman je bil svoječasne strasten igralec in je baje večji de! svojega premoženja priigral. Potem je pa prisegel, da «e ne dotakne več kart. — Igralska .stra>t ga je pa 'zopet popadla in udal se je izknšnjavi. Zaigral je v enem popoldnevu vse svoje premoženje v znesku -SO tisoč Din. To je na-poboljšljivega igralca tako lo, da je šel domov in .se obesil. Xoi'osadska vohunska nfern. ft lavni krivec v veliki novo-sadski vohunski aferi vojni lifc-rant Dragoiin Dimič .se je vrnil nepričakovano iz Prage, knmor je pobegnil pred hišno preiskavo v njegovem stanovanju. Policija je Dimiča takoj zaslišala. IZaslišev-«j je trajalo pozno v noč. Dimi-eeve izpovedi so kompromitirale številne ugledne gospode iz Novega Sada. Na podlagi Dimičevili izjav je policija še ponoči izvršila številne Iršne preiskave. Danes prispe v Novi .Sad ponovno šef beograjske policije FiHpovič, ki j včeraj odpotoval nazaj v Beograd. Filipovič bo sam vodil Dimičevo zasliševanje. Volumska afera vojnega liferanta Dimiča zavzema vedno večji obseg. Obsežen matnri-jal. ki ga j- zbrala policija med preiskavo, .vo že odposlali v Beo-rad. kjer se bo vršila glavna razprava pro;i vohunom. Tudi Dimiča bodo danes ali jutri odvedli v preiskovalni zapor v Beograd. Peter Zgaga Železniški stroj pretrgal delavca. Na postaji pri Sv Luciji je neredni strojnik Carboni zavozil v železniški voz. na katerem je 22-letni delavec Ivan Erjavec iz Še-brelj nakladal premog Erjavec je izgubil ravnotežje in padel pred železniški stroj, ki ga je prijel in pretrgal na dvoje povsem po neprevidnosti strojnika Carbonija. ZANIMIV KONTEST. Da se vzbudi v neameriških ženskah zanimanje za dobro hrano in kuho. sta Bellevne-Yorkville Healt Demonstration in Tuberculosis Comitte of the A. 1. C. P., razpisala konfest za najboljša kuharska navodila. Udeleže se ga lahko vse ženske, bodisi inozemke. bodisi Amerikanke, ki stanujejo v York-ville okraju med 14. in čevljev globok prepad. Obeinski očetje so ugibali in u-gibali. kako bi zmanjšali štev ' nesreč, tofla v.se varnostne odr" > be so se izjalovile. si« i njič so j>a kljuh temu reš! li problem in sieer takole: Pol milje pred ovinkom je v( lika tabla z napisom: "Pozor!" Par jardov naprej druga tal !a z istim .svarilom. Na tretji tabli, ki je že blizn o-vinka je napis: "Smrtna nevarnost". T:k j^reil ovinkom na ujrlo-^r :;v-tomokilist na veliki tabli • bese: — Lahko bi bila še slabša je plašil neulju-den oP," vol. Ženica je zajokala: — Pr Takoj prekliči! In inož je preklical: — nt? more biti! O neki francoski ifgrslki ]■ 'ro-cajo, da si je dala na.praviti n<>v nos. Marsikatera bi potreba v . vso novo trlavo. Ne vem. ee je zašla umetno.-? v pravo smer ali ne. toda kamorkoli pogleda človek, vidi kipe in sli;:-, predstavljajoče gole moške in . ■ -ske. Umetniki pravijo, da je '"lov telo višek lepote, zato pa tudi .-v je ideje vtelešajo v njem. Razni moralisti so seveda o-: •• -no proti temu. Kdo se ne spominja velik* • -nje, ki jo je bil pričel ljubijn škof proti Prešernovemu spon:"., ku v Ljubljani. Nad Prešernom je namreč : • vršno oblečena muza, in ni c". manjkalo, pa bi se bila vršila na kolekta za srajco in jopo. bi muza ne delala javnega pol -sanja. •No. tako daleč ni prišlo. Ljub« Ijančani -o se muzi privadili, p; tudi kmečki čloA-ek se več ne zmeni zanjo, kadar pride v Ljubijo: . V nekem slovenskem kraju so postavili spomenik padlim žrtvam svetovne vojne. Umetnik je izki« sal iz marmorja golega moškeg.:, in komitej za spomenik oči ni opazil, da sta se mu približala ot! zadaj dva mužika v raztrganih kožuhih in da »ta smuknila po titopnieah v hišo. Gololujev jf obhodil v<\s zasne-ženi vrt in pogledal je skozi n0-razsvgtljeno okno: O. dušica, moja. ti ne .slišiš! Pred očmi so mu ple.sali pogledi, kretnje, de in v.se ono vro«"-" hrepenenje, ki jra rfrili mla Nikolaja. Ivanič se je ustavil na pragu, otresel je sneg s škornjev ■n i/.fj nil v temno vežo. Gololu-iev je vzdihnil, ozrl se je na luno in zač'd sanja:i. — Odvedeni vas, Tatjana Vasi-Ijevna, — je razmišljal, — iz tega večnega snega v deželo, kjer cveto v>e leto limone, kjer .strastne »evtllsk«' žene ljubijo mata dorje iti vročo kri na pe*ku sredi arene. K vam prihaja mož. ee. Tanja, samo va.s popeljem ♦ja, kjer igrajo romance priavi Spanci. Aleksander Ivanič nikoli ni videl Špancev, toda vse življenje je pojil vročo željo videti jih. v.se življenj^ je hrepenel po burni burni stra.sti, po .sevilL»ki ljubezni. ToJa za enkrat «e je lahko ho tako oziral, pa mu ni nič pomagalo. Povsod je videl samo s snegom pokrito zemljo. Tovariši so ljubili Nikolaja Ivaniča, ker jp imel dobro srce. ker je lepo igral na vijolino in ker je imel srčno napako, ki bi ga lahko vsak čas spravila v grob. Živel je zelo skromno, igral je in strašno trpel vedno, kadar mu jo najrajalo src". Toda nikoli ni potožil tovarišem, da je bolan. In nihče ni vedel, da je Nikolaju Iva niču znano, da ga žena vara. firedoe mimo Gololujeva je Nikolaj vzdihnil, okrenil srlavo ir segel v žep po ključ. Vežna vrata so bila odprta, kar ga je zelo izivnndilo. V sobi na mizi je gorela sveča, vse je bilo razmetano po tleh in dva moža sta stikala po kotih. — Ilej. kaj počenjata tu? — ie vzkliknil Nikolaj Ivanič in dvignil roko. Mož. ki je stal blizu njega, je vrgel nanj velik, težak naslonjač. Nikolaj Ivanič je vzkliknil. omahnil in padel. Gololujov je ta čas sanjal o Spancih in se zegledal v okno. Po zastorih so plesale sence visokih postav. To se mu je zdelo čudno. — Kaj neki počenjajo tam? — je pomislil. Ko je stopil k veznim vratom, so se začuli na stopnicah težki koraki. In komaj se jo skril za vrata, sta planila iz hiše dva orjaška moža z vrečami na hrbtu in izginila v temo. Gololujev je planil Ves pre-"mr(|,v lia in smo,i' s ka* strašen po stopnicah. Vrata so tero maže lok svojih mrtvih ^[bi1a nR stPŽaj odprta, pohištvo Ta prihaja k vam, naziva vas T.i- sla stare, pfcernele svečnike, de- nar iz skrinje in gosli Nikolaja Ivaniča. Nikolaja pa ni bilo nikjer, dasi je Gololujev prisegal, da ga je videl, kak0 je stopal težko šopih a j oč po stopnicah. Vse fje bilo čudovito in nepričakovano tako, da je bik) treba hiteti po policijo. Bil je ves srečenin v prekipevajočem navdušenju je dejal Tanji: IMew York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 326 Mam 920 Kiiocrd« . The EJhom Ensemble JOSEF BONIME. Dmcter Stalna imdic-istatba sa u dobim t njJlh odjemalcev in javnosti t« na 124 W. 42nd Street. The New York Edison Company Hin* JUGOSLAVIA mm\k V Istri izpreminjajo priimke takole: | Vatovac Valovani, Vehar Vee-jeari, Vrhovnik Vetconi, Vikar Vi-!dovie, Viddni, Vites, Vlah Velaeco, i Vodnik Vodeni, Vovk Vocehi, | Vratovič Frattoni, Vrh Vereo, i Vitek Vitte, Vrbie Verbis, Vita-jsek Vitassi, Živic Sivis, Velika-nje Velicanio, Volarič Volari. Dalmatinski kriz TT in KORISTNI PODATKI PORKIWI LANOUAOI INFORMATION CSVtVICB — JUGOSLAV SUVtKA« Umna kokosjereja. — Pojdiva, Tanja! To je zna-!Proste, da bi o nesreči, ki je zamen je. Kaj no verjameš, da je|dela angleški parnik "Grosve- to znamenje? Odnesla sta mu vi-!nor"> *koraJ ne biI° "''redn« jolino, jaz mu pa odnesem tebe. Toda katastrofa tega par- inika. ki se je potopil med prlsta-Tedaj je Nikolaj IvanovIČ. vr-|nišGem Sv John in sthepsLone, žen z robcem v ustih in svezani e imela ep51o„ v neznanih mi rokami v predsobo prvič zaJafriških pLstinjah. Še nobena ka-stokal. Telo ga je bolelo, ^nee |tastrofa na morju ni hila tako ga je skelelo po udarcu z ročajem j romantižna in skrivnostna in še noža, a srce mu je utripalo tako(nobcna ^^ nepoja.snjena ta-močno, da se mu je zdelo, da imaj^ ]ia]-or * v prsih zvon. Gololuj« v mu je z drhtečimi rokami razvezal roke, dvignil je Nikolaja Ivaniča ter ZAGONETNA USODA ANGLEŠKIH BRODOLOMCEV Katastrofe na morju so kljub ,. napredku moderne tehnike tako'fdobrovo1[jcem' Bila je Teli" ka slovesnost, v luki sta stali dve Pred kratkim je FLIS. objavil članek o prodnkeiji in trženju jajc in zdi se da ta članek je vzbudil zanimanje mnogih, ki bi se radi posvečali kokošjereji. Nekdo, na primer, piše: "Nameravam kupiti majhno farmo za rejo kokoši. Ali bi mi nrogH približno povedati, kolikor kokoši treba i-je dobil Duea di Plstoja, clan meti >kozi leto, da si človek zago-kraljevske rodbine, v Zadru h rok tovi dohodek, recimo, dvajsetih zastopnika dobrovoljcev Italije dolarjev na teden?" povodom slovesnega odkritja spo- menika v vojni padlim dalmatin- njuša in igra vam španske roman- AKO NISTE TELESNO ZMOŽNI ne imuno nikdar 14(1 iKipolnorua šni v življenju. IH»l>r» prebava zaroto- TRINERJEVO GRENKO VINO l»i»vsjM->| prelm»*m>*t, orisu želmlec i» • >l«tiAi ^iitioMi. Premajja siah ajw-tit. zapriiiioo, t;lavo spanec. X' vneli lekuruah. Pišite i»o brezplačni v/.nroi- n« J»>s. Triner To.. 1 • f-'Kt So. Ashliinil Avo„ < hit-H«o, 111__in priložite J Or u« p »št no t ruške. ItKE/rLACNI VZOREC KlTON Uri razmetano po sobi. omara razbita. Sveča na mizi je dogorevala. Gololujev je šel okrog mize in suknjič se mu je zataknil za klavir Na ves glas je zakričal: — Pomagajte ljudje božji! Ra-zboj n i k i, ra zbo j n ik i! Kmalu so zaškripala v zadnjem delu hiše vrata in na pragu salona se je povavila Tatjana Va>i-ljevna v nočni obleki s turškim šalom okrog vratu. Začudeno se je ozrla po salonu in roke so se ji tresle. — Ti si, Aleksander? Zakaj pa kričiš f —Razbojniki! Razbojniki! — je kričal Gololujev. Tatjani je padla sveča iz rok m ugasnila je. Gololujev je dolgo prižigal vžigalico. Slednjič je prižgal svečo in začela sta ogledovati salon. Vlomilca sta odne- ni ladji, odposlanci vlade, oblasti in fašijev z vseh strani. Vreme skrajno neugodno. Ob spomeniku je vklesan D'Anunnzijev vzdih: "0 morje, ne vrni mi mojih mrtvecev in ne mojih ladij, vrni rai .slato!" Na utrdbj stoji velik orel pripravljen poleteti na jug. Pod njim je napis: Italia. Glavno besedo je imel pri slavnosti kapetan Coselsehi (Ko-zeltski!), odlikovan z 11 kolajnami. Ko se je sprednji del parnikajki je prinesei s «eboj pozdrave Iz Grosvenor" razbil ob skalnato -Rima in lovore s Palatina. ki ne ga od vedel v salon'kjer ga je po-j°bal° Ponda' bil Parilik «*da- bodo nikdar mahnili. ' "Zatrpno sadil v naslonjač. Nikolaj Iva-j1^11 od koPne8a komal df>b^ in resno gleda na svojo usodo Ita-nič se ie opotekal, oči .so se mnll0nietPr- Srer'n° j0 ho-j]ija ki jo vf>di nonrPma?livi Dn. nekam čudno Iskrile in suknjo je!::pK da 111 mh?p utoni1' Zdel° :;e|ee." Dnca di Plstoja je šel potent imol raztrgano. Ko sta imela še!-1"' da ^ to ^^ konec nesreče.;v okoIieo in ^ za?]p[jal v Ve,e. dva koraka do naslonjača, se je'ki bi bila lahko zahtevala mno^!bit.... vzravnal in objel Aleksandra Iva niča. Pogled mu je blodil po sa-( >onu. — Nikolenka, — je zašepetala. Tatjana in iztegnila roke proti "Grosvenor" je plul iz Trinco-fstopnike pastojnske in sežanske njemu. tnalle v Indiji proti Angliji in!cone ter jim povedal, da se bodo Sveča je prasketala. * Nikola j j'k(rma' Je »P«*" P^tanišče, gaj^oro pričela vodovodna dela za Ivanovič je poiskal z očmi Tatja-> zadela kat^trofa" Xa krovu Kras. ki dobi kmalu tudi ' ' nin obraz nasmehnil se ^ in de-j> bil° G0 raož P^adkp in 20 pot-j tneno napeljavo. 'nikov, od teli 7 žensk. Lahko si o kraških težnjah. človeških žrtev. Toda kmalu se je iskazalo, da je prežala na bro-dolomee v džungli večja nevar-! nost. nego na morju. Javna dela na Krasu. Tržaški prefekt Fornaciari Tako vprašanje jo sevoda veli kega pomena za človeka, ki se na inerava i>osvetiti kokošjereji. Na drugi strani pa ni mogoče odgovarjati na tako vprašanje s si-guru«^tjo in natančnostjo, ki br primerne za v.se .slučaje. Tolika fe-d^ra^ni poljedelski department, kolikor državne poljedelske šole izvedle mnogo študij o dohod kih kokošnjih farni. Dočim nekateri strokovnjaki v kokošjereji. ki imajo na razpolago moderno o-premljene. prastorne in svetle ko-košnjake in kokoši dobre standardizirane pasme, so v stanu pridobivati od vsake kokoši v nekaterih slučajih celo po 200 jajc na leto. drugi niso v stanu zvišati svojo produkcijo na več kot 100 ali 320 jajc za vsako kokoš na leto. Nekateri kokošjerejci trdijo, da jim je vsaka kokoš prinesla do-bič"k $4 ali eelo $4.50 na leto po ■ odbitku stroškov za krmo. Povpreč-ini kokoŠjerejee pa je čisto zado-f Inkubatorji in druge priprave za umetne valitev *o bistveno potrebne v kokošji farmi. Tr*'ba suhega prostora za shrambo krtne. Treba razumeti osnovna načela krmljenja kokoši za produkcijo jajc, kako treba ravnati z inkubatorjem in kako rediti piščance z uspehom. Kokošjerejec, ki najbolj uspe, jo oni. ki zna pridelovati največ produktov iz .svojih kokoši. Poleg jedilnih jajc on prideluje tudi va-lilna jajca čiste pasme, /.a katero se navadno prav dobro plačuje in ki znatno povišujejo letni dohodek. Dostikrat prodaje piščance iz svojih dodatnih inkubatorjev ali prodaje mlade piske, ki prinašajo ,izr''dne cene, kapune itd. Res je sicer, da kokosjereja za-bfeva izkušenost in razumevanje tega posla, ali vsakdo se ga lahko nauči, ki .se potrudi proučevati u-pravo uspešnega kokošjerfjca. V tem pogledu jf. poljedelski department izdal mnogo čtiva v obliki poljudno s pisanih Parmer's Bulletin ; isto velja gl^de državnih po-skuševalnic in poljedelskih visokih šol. Vse te brošure se lahko dobi brezplačno. LJUBICE SLAVNIH MOŽ jal: m • „ v»" i X- mislimo, v kakšnem 'položaju so Tanja, v.se sem slišal. Naj., ' 1 svetu ni sreče, ki bi ne temelji- bili nesrečni brotlolomei ki jih je la na laži in hinavščini sovražim življenje. , n- , , , i - , .. j voljen z dobičkom .$2 za vsako ko-- sklical v vladno palačo k seji za-', v . , , , ,, jkos m smatra kot "dobro leto". ako mu kokoši vržejo nekoliko vee čistega dobička. Stroški za krmo so različni v te ali oni pokrajini in tudi tržna jajc ni nikakor standardizirana. Pravilna refa piščancev je potrebna, ako hoče človek imeti produkcijo jajc v rani jeseni. Napačna reja po utegne imeti za posledico, da treba tekom vse zime krmiti jato kokoši, ki ne ležejo nikakih jajc. Škoda pa utegne elek-Govorilo se je ki stremijo po davčnih olajšavah, podaljšanju odplačevanja agrarnega kredita, vzdrževanju živine, pogozdovanju in pred vsem po prlče-tku javnih del lokalnega interesa, da se bo pomagalo ljudstvu, ki zanesla usoda v osrčje divje Afri-Jke, daleč od Kapstadta med divjo plemena, ki sicer nl4o nasto-Rilna bolečina mu je spačila j paja sovražno proti njim, pa tudi obraz. Zašepetal jo še nekaj n?- p^agati jim niso hotela. Med j grozno trpi vsled letošnje suše. razumljivega in izdihnil svojo du-! potniki so bile tudi ženske, otro-j Vladni načelnik je dal prefektu šo. j ei in bolniki. Na sebi so imeli; na razpolago en milijon lir za Aleksander Ivanovič in Tatja-i samo obleko, ki so jo nosili, ko se,kritje primanjkljajev v občinskih na Vasiljevna si nista znala po-| je ia^ja potopila. Odšli so v ka-j bilancah. V seji so se že navedli magati drugače, nego da sta ho- j ravanj v džunglo *pod vodstvom j kraji, ki bodo deležni prispevka (fela tafooji pobegniti Iz oropane j kapitana potopljene ladje Coxo- \z omenjene svote. V Kačjivasi ""^ hiše v Španijo. Oblasti so ju pa j na Mornarji so flcysili deco in ' pr! Postojni se zgradi šolsko po-zadržale na prvi postaji. Okol- bolne potnike. Kapstadt je bil slopje in v Postojni dom za "ba-nosti so bile zelo zamotane. Aleksander Ivanovič je bil obtožen, da je umoril Nikolaja Ivanoviča in fingiral vlom. Tatjana Vasi- Iz življenja slavnega pisatelja pravljic II. Andersena sta znani dve ljubavni dogodivščini. Več let je bil zaljubljen v hčerko bogatega finančnika LuLso Cfollin, kateri je posvetil več pesmi. Lui-sa ga pa ni marala in se je poročila pozneje z nekim advokatom. Ko je bil že prileten, se je Andersen zaljubil v slavno švedsko pevko Jennv Lindovo, pa tudi ona mu ni vračala ljunbezni. Po An-dersenovi smrti niso našli v nje- biti velika, ako se pomisli, da pov- -ovi zapuščini spominfov na obe prečni letni strošek krme za vsako i dami> Pa bil° v "J^govi kokoš nekaj malega č^z $2.— Ne-;listniei PLsem nok(' liihfirg^ kateri farmarji so v stanu zniža- V*oigtove, ki j0 je Andersen kot ti znesek tega stroška, ako pride lojejo na svoji farmi vsaj del kr-\ me. zlasti koruzo, ali krmijo svoje kokoši s pasnetim mlekom (skim-• milk). Ali kokoši morajo biti ve- mladenič strastno ljubil, toda z enakim neuspehom, kakor Luiso in Jen no. Ko se je Lev Nikolajevič Tolstoj vrnil po rusko-tiirski vojni iz Sevastopola v Moskvo, se je , , , , . i • i.-! i ,, .. .v., -dno rejene in krmljene m živeti zelo daleč m malo je bilo upa- hlo." Zagotovliene so izvršitve! . „ , , ., t , , . , ^ • I _ . . . j morajo v dobrih kurnikih, ako seznanil z rodbino Arsenjevo. ki nja. da bi v doglednem času pri-ja], p0pravP vodniakov. napaiališč,! . . , , , . ,. , . ,. , v,- i i • v., . , . naj prinesejo dobiček. tje preživljala počitnice blizu Ja.s- -peli do obljudenega kraja, kajtijCest itd. po onih občinah, ki so" « « rt*.nl i »-k.j-i./irtt't rot* CA__. J7 —__*___"__ v i.._____7 _ a__1__ __ ii; Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $ 1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma najmanje 60 centov za nakazilo. ....... . .....^'jtfSLar^w«!?:'^.31- ■ št- fv- i» SAKSER STATE BANK 1 82 Cortlandt Street : : New York, H. % hoditi so morali počasi, ker so vsled suše največ trpele, tako v Ijevna jo bila obtožena soudeležbe mornarji nosili deco in bolnike, Sežani, Tomaju, Divači, Lokvi, pri umoru. ^ In tako sta romala tucli izmučene ženske. Tako Zgoniku. Velikem Repnu. Štija- je romala karavana več dni vedno ku, Dutovljah, Doberdobu, Se-bolj počasi in slednjič so nekateri nožečah. Vremskem Britofu. Do-mornarji predlagali, naj pošlje Postojni, Šempetru na Kra-kapitan najbolj zdrave in krepkemu, Košani in Šmihelu. Napoved naprej skozi pragozd, da bi dobi- je jepa< ^ jpp^ bome mo- la karavana iz prvega obljudene- ^j poročati, da se je vse tudi iz- ,-ne Poljane. Tol.s'roj se je do ušes namesto v Španijo v kajbieo. Raztrgan na kose. 29-letni brezpaselni Alojzij Novak je iskal po Krasu vojni materijah Dobil je velik projektih Odvijal ga je precej časa. in ker mu odvijanje ni uspelo, je šel v bližnjo va.s Kostanjevico po petrolej. Pel ure nato se začuli strašno detonacijo Ljudje so prihiteli z vseh strani, pa niso videli nobenega človeka. Projektil se je razpočil in raztrgal Novaka na kose, ki so ležali daleč okoli do sto metro proč od kraja nesreče. KONCERTI A. ŠUBEUA 27. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chisholm, Minik, 25. novembra, Duluth, Minn. 16. decembra, Pueblo, Colo. PRAV VSAKDO kdor kaj išče; kd kaj ponuja; kdor kaj kupuj e; kdor kaj prodaja; prav priznava, imajt) uspeh čudovit M AL "GMi N«r*lft •j ga kraja pomoč. Ta predlog je bil na videz dober. Kapitan je izbral 43 naj-krepkejših mornarjev in jih poslal naprej. Toda džungla ni vedlo, kar se je obljubilo. brodolomcev ni našla. Lovci, ki hodijo iz holandskega taborišča v promenada in mornarji, ki so od-jdžun^ še zdai «čejo ponesre-šli na pot v trdnem prepričanju.}r>ence- toda zaman. Minilo je že da dosežejo cilj, so se o tem kma- let in še vedn<> ni ° karavani brodolomeev duha ne sluha. Č lu prepričali. Lakota, napori :n divje zveri so neusmiljeno kosile med njimi. Samo 6 mornarjev je prispelo do holandskega taborišča, kjer so jih nasitili in napojili, da so lahko pripovedovali o gtrašni usodi svojih tovarišev sredi pragozda. Čim so Holandci slišali, kaj se je zgodilo z nesrečnimi brodolomci, so organizirali rešilno ekspedicijo. V džunglo so poslali 400 oboroženih mož. Čez tri mesece se je ekspedicija vrnila in privedla s .seboj tri brodo-lomce in dve indijski pestunji, ki so se od karavane ločili. O karavani pa ni bilo nikjer duha ne sluha. Med potniki ponesrečenega pa mika je bilo sedem žensk in vse so izginile. Rešeni brodolomci so pripovedovali o svojih doživljajih v pragozdu. Divja plamena sicer niso bila krvoločna, pač pa so divjaki zahrepeneli po belih ženah in so jih najbrž odvedli v vsvoja ta-boriSFa. Tudi Atigle*i so orga-nmrali reiilno ekspedicijo, ki pa duha ne sluha. Uez osem let je prišel baje neki lovec v naselbino divjega plemena, kjer je opazil belo ženo. Govoril je ž njo in jo skušal pregovoriti, da bi se vrnila med civilizirane ljudi. toda žena je njegov predlog odločno odklonila. Po popisu je bila to žena angleškega častnika v indijski armadi, ki je potoval z njo na paroiku "Grosvenor" in videla je, kako so divjaki umorili njenega moža, predno so jo« vso izmučeno in obupano odnesli v svoje taborišče. Tu se je dolgo upirala, slednjič jo je pa prisilil poglavar plemena, da je postala njegova žena. Lovec je videl V kolibi.baje tudi njene otroke. Take storije pripovedujejo v Kapstadtu še zdaj. Usoda nesrečnih brodolomeev najbrž ne bo nikoli pojasnjena. Vie kaže, da so divjaki moške pomorili, ženske pa odvlekli v svoja taboriiča. To je ena najstrašnejših katastrof', kar se jih je pripetilo doslej na morju. Poljedelski strokovnjaki so prav konservativno cenili, da povprečni. 1 , , v. , 3*1 i v i Valerijo, vendar je pa dvomil o kokošjerejec v vzhodnih državah' sme pričakovati povprečno pro- zaljubil v Arsenjevo nečakinjo dvomil o svoji ljubezni, kar je razvidno iz dukcijo približno 12 tucatov jajc za vsako kokoš na leto, kar pon?''-nja dohodek .$2 za vsako kokoš. Po tej cenitvi bi bilo treba jate približno 500 kokoši, da prinašajo dohodek $20 na teden. Ako vpo-števamo druge dohodke v obliki brezplačne stanarine, vrtnarskih pridelkov itd., bi taka kokošja far-j Dostojevskega je bilo ljubavno ma prav dobro vzdrževala pov- j razmerje, ki je slavnemu plsate-prečno farmar.sko družino. j ljn zagrenilo življenje, kajti ko- Dočim umno kokošjereja utegne lebal je med iskreno ljubeznijo in znatno zvišati, celo podvojiti ta;globokim sovras vom. To Ijubav- njegovega dnevnika. Pozneje je Tolstoj opazil, da se je Valerija zaljubila v francoskega učitelja glasbe Mortiera. Tolstoj je odpotoval iz Moskve v Petrograd. kjer ga je nesrečna ljubezen še celo leto mučila. Med prvim in drugim zakonom dohodek, je na drugi strani mogoče, da kak začetnik-diletant n« u-tegne imeti sploh nikakega dobička. marveč še zgubo povrh. Za kokošjerejo treba najprej izkušnje in osnovnega znanja o kokošjereji- Človek, ki ne zna mnogo o reji kokoši, stori najboljše, ako začne z majhnim številom kokoši, tako da se nauči posla, predno se spusti v večje investicije. Morda najboljši način je ta, da kdo začasno dobi delo pri kakem uspešnem ko-košjerejcu in se od njega nauči umne kokošjereje. Nikdar naj ne začne s kokošjerejo v velikem obsegu, predno nima primernih kurnikov. Primerna velikost kurnika se lahko izračuna iz načela, da vsaka kokoš potrebuje približnp po Štiri kvadratne čevlje prostora. Velik kokoenjak ali pet malih kurnikov bi bilo potrebnih za 500 kokoši. Vs&k kurnik mora imeti odprto dvorišče, kjer si morejo kokošni poleti poiskovati no razmerje je imel Dostojevski 1. 1863 v Parizu s Pavlino Pro-kofjevno Buslovo. kateri je im-ponirala pisateljeva slava, toda hrepenela je po burnem življenju, kakršnega ji Dostojevski ni mogel nuditi. Zaljubila se je v španskega zdravnika Salvadorja, ki pa ni mogel dolga prenašati njenega strastnega temperamenta. Zato je odpotoval iz Pariza, kamor se je Dostojevski kmalu po njegovem odhodu vrnil. Pokleknil je pTed Suslovo in jo solznih oči prosil, naj ga asliši. Priznala mu je, da je imela razmerje s Salva dor jem in pristala je na njegov predlog, da odpotuje ž njim v Italijo. O ljubezni pa ni hotela ničesar slišati. Ker je pa Dostojevski preveč silil v njo. g& je drugič zapustila. Pisateljeva ' ljubezen se je izpremenila v sov-Taatvo, toda kmalu je pisal SuSlo-vi novo ljubavno pismo. Pozneje se je Suslova poročila z nekim mladim plemičem in zakon je bil zelo srečen. ■ - .»IsiiiiSi'j - - - •:; 4Š "i-'' •-■** GLAS XABODA, 23. OKT. KOMAH IZ 2ETIJIII/A. = Za "Glu Naroda" priredE O. F. J. Baukirt: | 38 (Nadaljevanje.) Trivila >e je, stokajoča. k njegovim rokam. Držal jo je trdno ter ji božal oak i obrazek. Velike kaplje znooja so se' pokazale na njenem čelu. Ko je prišel zdravnik, je Ilarrv oproščen vzdilanH. — Kaj jsv je z^otlilo? — je vprašal slednji tako*j. — .1«* padla, jrospod doktor, — je vzkliknila Ellen z naporom, »e predno je mogel Harry odgovoriti. Zdravnik se je sklonil skrbno nad njo, z ne prod ira i in. obrazom, ki je lasten zdravnikom. V i^tem trenutku je vstopila tudi mati Ellen, ki je prihitela v strain ill skrbeh. V nepopisnem razpoloženju se je vrnila Fe domov v dražbi svojega moža. po prizoru v promenadnih napravah. Nobene besedice ni spregovorila. llans Hitter .se je takoj poslovil od svoje žene. — .Jaz imam še pred kosilom neki opravek — je rekel mirno ter /»•1 skrbno v njen bledi obraz. Pri tem sestanku s Forstom -se je oči-vidno zelo razburjala. Osrečljiva upanja, katera je gojil, so bila oči- idno zelo prenagljena. Navidez ni ibil še Forst brezbrižen za njeno srce, čeprav ga je -zavrnila z ostrimi besedami. Kaj neki ji je rekel Forst, da je bila tako strašno razburjena? Da je bil Forst sam strastno razburjen, je (bilo opaziti na njem. Vprašati ni hotel Felicite. Sklenil je pri prihodnji priliki še bolj energično nastopiti proti Forstil, ter mu enkrat za vselej onemogočiti, da bi še nadalje vznemirjal Fe. Predvsem pa jo je hotel pustiti nekaj eavsa. da se pomiri. Vsled tega je rekel, da ima »e nekaj opravka ter se hitro odstranil. Fe je poiskala svojo sobo. Tam je padla brez moči v neki stol. Ne da bi odložila klobuk in rokavice, je sedela nekaj časa tam. — On gre, da .si poišče sekundante, — si je mislila v brezimnem -t rahli. Nato je skočila pokonci ter pričela nemirno letati semintja. — O, moj Hog, — to vendar ne sme in ne more biti! Kaj sem siorila, da me hočeš tako trdo kaznovati? Dvoboj. — radi mene! lian* naj stavi radi mene življenje na kocko, — ]>o vsem, kar je že storil zame? Ali hočeš to dopustiti, oft^v nebesih? — Kaj naj storim. -še. .laz te ljubim, Hans, — jaz te Obožavam! — Ti ne smeš umreti! Omahnila je pred divan na kolena ter se vrgla nato preko njega, pojemajoča od straha in obupa. Po daljnem času se je dvignila ler odložila najprvo klobuk in rokavice. Njeni jHigiedi pa so plavali brez bleska v daljavo! — Kaj naj .storim sedaj? — si je mislila zopet obupana. Noben izhod pa ji ni padel na misel. Mislila je na njegovo ma- ter — na Ellen — in mrzlica je pričela tresti njeno telo. Ce bo vzela materi njenega sina? Ali Ellen njenega moža? Z a Ellen bi pomenjelo to gotovo smrt. pri njenem sedanjem stanju. Kakorkoli bi izpadel uvoboj, bi imel za {»osledieo nepregledno bedo. Ju za vso bol se je morala zahvaliti Forstu! Ona ga je sovražila /.a to, — moral« ga je sovražiti! Vse najhujše je prihajalo le od njega. <"'e bi izgubila Hansa. — potem ni hotela niti sama več živeti, i ajti cela njeno življenje bi bilo uničeno. Ljubila ga je neizrecno. Vedno globlje in globje kc je zagrebla ta njena izprva tako omahljiva ljubezen v njeno srce. Njegova velikodušnost, njegova plemeni-tost, njegovo nežno čuteče mišljenje klju'b robati zunanjosti. — iTse to jo je premagalo ter vabudilo v njej močno ljubezen. Plašno se je dosedaj skrivala ta njena ljubezen pred njim. Prepričana je bila. da je ne ljubi ter ga ni hotela nadlegovati s svojo ljubeznijo. Vrjela .ic, da odgovarja njegovim željam to skupno bivanje v tovarišiji. Ona pa že davno ni bila več zadovoljna s tem. Hrepenela je po tem. da jo on ljubi. Na tajnem se je potezala za njegovo ljubezen z vsemi majhnimi orožji, ki so ženski že od narave na razpola>go. Ce >e je on kdaj ozrl v njo tekom kratkega, neobvladanega trenutka. se je vzbudilo v njej plašno upanje, da je 011 morda vendar /možen bolj vročih občutkov. Ce si je nato izslikala, kako bi bilo, ee bi jo ljirbil tak mož z vsemi drobci svojega bitja, se je naravnost stresla ookonei ter prisluškovala, z rokama, sklenjenima r>a prsih. — To je on. — to je on! Ah. moj Bog. — pusti ga meni, — pu-ti ga meni! Mogoče pa se le mučim z bedastimi tvorbami fantazije. < Mi je vendar tako miren. Konečno pa sploh ne bo prišlo do dvoboja. V bistvu m' vendar ni nič zgodilo. Ce ni lians čul, kar bi je rekel Forst, — nt mogoče tako hudo kot mislim jaz. Hans je vendar pameten in miren. Mogoče se mučim izastonj. Ah. ne. — kaj pa je imel I ritajeno govoriti s Forstom? To more vendarle biti le po-ziv na dvoboj! Ah, če bi imela vsaj gotovost? S tresočima rokama si je pogladila lase ter si hitro uredila obleko. l*re<>bleči se sedaj ni mogla več. V precej dostojni obliki, a z vročim strahom v sreu. je stopila v obednici svojemu možu nasproti. Ves skrben je opazoval on aijen obraz. Izgledala je tako bleda in bedna in njene oči so zrle kot ugasle. Premišljal je, če bi ne bilo najboljše. prepovedati ji ?sako občevanje * Ellen Forst. Kar razlog za to bi bilo pač mogoče najti. Hotel je to enkrat premisliti in v naslednjih dneh, ko bo postala eopet mirna, bo govoril i njo o tem. Nadaljevanje. [dral Kubo ne pozneje ko leta xt , . .. __ . , , 1435 in 5. da je neki drug mornar Nadalje: ko . _ . _ / ca do Juz. Amerike najmanj ze Pinzon ostavil btrodovje brez povel- ^ ,, ja ali kljub njk>mu ter odjadral proti jugu; izostail je tri tedne, ka- , Te u^otov'n'e uttegnejo zmanj-kor bi bil iskal ,Brizilijo in totel Kolin»bovo veljavo. Toda tu dokazati pravilno*-1 svoje zahteve. gIP ** Za — časa Kolum- Samo po naključju se je Kolumb ba ni bila v°žnja po Atlantiku sestal z njim, ko* je križaril ob.nobena taJn<*t več; kralji so se južni obali Kube. Na povratku ,zammali njo in jo pospeševali, na Špansko podaje Pinzon še saj jim Je kot kr»!jevska zabava tehtnejši dokaz zai svojo Lstovet-j nadc,me5<:*a3a Zani- nost s Pinzonom Oiusinovega mo- man>e <*ol>*to portugalskega kra. štva. Zopet je s .svojo ladjo za-|pre(^ 1367: 4- da ^e neki mornar pustil brodovje, se. sam izkrcal.s P'^nejskega polotoka v sprem-ter hitel v Barcelono, da bi prvi fi|V11 drugih skoro sigurno kbja-poročal kralju o uspelem podjetja® bil° veliko, da je za- ju. Čisto pravilno ni vladar zau-isIoveI P° VjseJ EvroPi kot "Hen' pal podrejenemu častniku in je.rik Pomorščak"; več ko asemdc-cakal s svojim priznanjem na ad-f8"1 vožen-i & znanih, ki so jih pod- miralovo lastno portočilo. Razlogi jzoper Kchpiibovo pnvetisto. Kar pa govori zoper Kolumba kot prvega t i je odkril Ameriko, sloni ..pa. bolj zgovornih dejstvih, bakor je Pinzonova razburi j i vast. Ali je Pinzon vodil svojega poveljnika .ali jra ni, v.^aekakor vemo, da: je vedel Kolumb mnogo več o pokrajinah, v kariere je bil namenjen. Kakor se stvar razvija, postaja vedno bolj jasno, da je, predno se je odpeljal, vedel, kaj in kje mu je iskati — iz edinstvenega vzroka, ker je bil nekdo tam ali so bili tam pred njim, kar je tudi vedel. Že ista pred 1. 1492 se je raznese! po Evropi glas o odkritjih in Kolumb bi bil velik omejenec — kar gotovo ni bil — če bi ne slišal ničesar o teh vesteh, ki so bile tako splošne. Nadaljnji dokaz za to nam je njegova vožnja na Madeiro, kjer je stregel nekemu bolnemu pomfaij&akis in mu rešil življenje. Ta mož mu ni mogel poplačati njegove pomoči z ničemer drugim, kakor z zemljevidi. Prerisek ali pa drug zemljevid istel dobe. kažoč Zahodno Indijo in še en otok. najbrž Novo Fundlandijo. so našli nedavno v Narodni biblioteki v Parizu. Možje, ki so se dolgo vrsto let bavili s proučevanjem številnih zemljevidov iz te dobe in še ^z preišnjih let. nam lahko postrežejo v tem oziru z mnogimi podrobnostmi. Vodilna avtoriteta med njimi. Babcock. je v naslednjem posnel njih ugotovitve: "Zemljevidi, kj jih navajam, so vsi dobro uverovljeni ter pričajo 1. da so Irci najbrž še pred Normani dospeli do Nove Fund-landije; 2. da so islandski Normani gotovo odkrili Ameriko okrog leta 1000 ; 3. da jc neka bretanj-seka ekspedicija bila mnenja, da je dosegla točko, c^ozdevno na obali. Amerike ali ne daleč pred njo ni sieer nedoločenega leta jetni možje izvršili na njegovo osebno pobudo — četudi ne vedno na njegove troške. Seveda se j p Kolumb najprej posvetoval ž njim. Da mu ni dal denarja, je zgodovinsko dejstvo. Namesto tega mu je zadal hud udarec, ko je Živahno odklonil tako zvanega od-kritelja z besedami: "O tej deželi vem vs* in moja je.T Afriško zlato ttied Indijai\d> Da je Kolumb spoznal v tem odgovoru nekaj resnica, priča v svojih poročilih. Povrni vsi se .c tretje vožnje do Novega sveta, poroča, kako je prejel od "Indijancev," kakor rad naziva tamkajšnje prebivalce, "guanine" v dar. V tej novi in čudoviti povesti o Kolumbu je poleg poglavja o črncih poglavje o "guani-hah" najbolj presenetljivo. "Gua-nina" je bil domači afriški izraz zo kose zlata, v kakršnih so jih uvažali v Evropo z gvinejske obale. Cisto naravno je. da je Kolumb. sprejemši v Ameriki enake kose zlata, kar gledal in poslušal. Pomisliti moramo, da Kolumb kakor vsi klateži pred njim, ni mislil v prvi vrsti na odkrivanje novih pokrajin, ampak na zlato, slonovino, dišave in drugo blago, ki bi ga doma mogel z dobičkom prodati. Odkritje novih dežel je smatral pri tem po^lu za srečno . naključje., Vzradostilo je kraljp, privabilo, podjetju novih vlagateljevs denarja ter služilo kot izvrstna reklama. Toda zlato, to je bila prava reč in Kolumb ie takoj vprašal Indijance, odkod so ga dobili. Njih odgovor ga je moral presenetiti. Dejali so namreč. kakor sam pravi, da so ga prinesli "črni trgovci, ki so prišli od j ugovzhoda. * * Očividno je admiral smatral *e beseda za laž, zakaj na svoji tretji vožnji je skušal priti stvari do dna. Toda zopet se je glasil odgovor: "Črni trgovci, ki so prišli od jugovzhoda." Poznejši dogodki XDalie prihodnjič. X NUDIMO VAM IZVANREDNO PRILIKO » in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj* vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. 1. t pamikom "lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in rezervacije obrnite se na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. so dokazali resničnost te trditve. Prave "guanine," ki so jih dobivali Francozi in Portugalci na gvinejskem obrežju, niso iz čudnega vzroka nikdar bile popolnoma čisto zlato. Afriškim domorodcem je bilo namreč zlato samo na sebi žlindra. Nosili so ga samo ! kot okras in še za to svrho je bilo pomanjkljivo — Nedostajalo mu je namreč vonja. Da popravijo ta nedo&tatek, so mu običajno pridevali bakra — vedno v nekem stalnem razmerju. In ko so guanine, ki jih je Kolumb bil prinesel iz Amerike, preiskali v španskih preizkuševalnicah. so dobili zlata in bakra natančno v istem razmerju, kakor so ga vsebovali evropskim trgovcem že j mnogo let znani kosi afriškega! zlata. Indijanci v Ameriki so torej govorili napram Kolumbu cisto I resnico. Ameriške guanine so bi-J le prišle iz Afrike. In od koder t so bile guanine, od tam so morali, nekoč poprej priti črnci, ki jih omenja Kolumb v svojih poročilih. Ti ali že njih predhodniki i so bili prenesli to zlato Indijan-j cem. Pa zakaj in kako so prispeli, ernci iz Afrike do Amerike 5e pred Kolumbom? Črnci končujejo to povest, in ee je gornja 'teorija glede njih pravilna, store konec tudi Kohimbu. Črnci v evropskih službah Za njegove <$obe in dolgo let poprej omenjajo vsa poročila o Všelr trgovskih " vožnjah izrecno udeležbo črncev. .Tema 1 i so j:h s seboj v posebno svrho — namreč kot tolmače; in še bolj izvanre-den kakor njih opraA'ilo je bil najbrž način, kako so si bili stekli svojo kvalifikacijo. Takratna doba je pomenjala za pustolovca dobo ž^tve. Novi posel, Ožilja po neznanih morjih, je bil za drznega človeka kakor imenitna pečenka. Dasi moštvo takratnih 'trgovskih brodovij ni bilo vse fe vrste, vendar so se pustolovci oglašali v celih rojih — mnogi izmed njih brezdvomno ne toliko zaradi ugodnih izgledov, kakor zaradi tega, da se izgnejo zakonom. Tega nikakor ni ovirala želja po drugem podnebju in volja, da vztraja v njem. Zgodilo še je včasi, da je kak dieppski kapetan, ki je plut ob afriški oliali za slonovino 3 in zlatom. zajadral v ta ali oni znan za'tok ter našel tam manj blaga, kakor ga je običajno čakalo nanj. Domorodci so bili morda preleni ali pa je njih posel bil zastal iz drugih vzrokov. Namesto da bi se mudil v tej luki, dokler se ne zbere dovolj blaga, je pameten mornar raje zajadral dalje do kake druge luke, da dopolni svoj tovor; na povratku se je potem oglasil v prvem kraju. Medtem, ko je bila ladja odsotna, se je kapetahovemu zaupniku utegnil priljubiti kraj in način življenja. Zaradi svojih večjih spretnosti in duševnih zmožnosti se je domorodcem seveda zdel liki bog ali vladar.*1 Žene se 1 . • niso pomišljale, skleniti s tem tako razumnim možem 'tudi zakon. | Vse se je združevalo ter podžigalo nečimernost takega moža, in ko se je ladja vrnila, je cesto ostal, kjer je bil, kot častivreden lokalni mogočnik. za svojo družbo pa jako koristen krajevni posrednik in zastopnik. Ko je bilo dieppsko brodarstvo Kreteni« parniko* .. Shipping Hm AquJtuli. Cherbourg LivIsUmd, Cherbourg, Bremw» tt. ektobra: Dresden. Cherbourg, Bretnep B. oktobre: France, Havre (1 A. M.) fialfenknd. Cherbourg, Antwerp Majestic, Cherbourg Doutechlond, Ctat rbourg, Hamburg Volaodam. Boulogne aur Mer. Hot-terdmm 41. oktobra: Berengaria. Cherbourg Pree. Harding. Cn>ruourc. Bremen 1. novtmb— • " A!b« rti c. Havre Columbua. Cherbourg, Bremen S. novembra; Paris, Havre (Izlet) Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg. .ntwerpen Minnewas^ Cherbourg Cleveland, Cherbourg. Hamburg Conte Bianramano. X-poli. Lie no« Ve^ndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam COSULICH LINE HITRA VOŽNJA V SLOVENIJO PREKO TRSTA I* Treta do Slovenije Je po železnici komaj par ur. Nobenih stroškov za vizej. Velike, zračne kabine. Soba za ženske, soba za pisanje, kadilnica in bara. Ogromna obednica, kopeli in princ kopeli. Godba in kinematograf vsak dan v tretjem razredu. Cena za tretji razred iz New Yorka Je zelo zmerna Preskrbite si zgodaj povratni permit. Vozni listki po vseh agencijah. PRIHODNJA ODPLUTJA: SATURNIA 6. novembra 11. decembra PRESIDENTE WILSON 13. novembra 27. decembra Drugi razred de L.uxe, medrazrednl drugi in tretji razred; glede ef*n in znižajjj Izveste pri vseh agencijah. PHELPS BROS. & CO , Cen. Agentje 17 Battery Place, New York SEZNAM KNJIG, katerih imamo tarna po par izvodov od vsake. Božifne pripovedke o strahovih • .60 Hubad, pripovedke ..............25 Iz dežel potresov. Banka rt.......75 Izbrani spisi H ink o Dolenc .... .50 Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in zasebnem življenja, Bonton 1.20 Kruh (Malešif) Povest slovenske krajina. trila vez. .....1.10 Liberalizem ..........T. ■ . i..... Materija in Energija. Čermelj .. .75 Novo življenje (Detela >..........-10 Otroci Solnca, Pregelj, t.v........1.— Pesmi v prozi, 40, t. v......... .50 Povesti (Kuhan ...............45 Pravo in revolucijo. Leo Pitami«* .35 Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma (Prijatelj > 1.25 Sodnikovi, Stritar ..............60 Solnce in sence .................40 Sosedje, Cehov .................30 Slovenski pisatelji: I. zvez. Fr. Masle: Po»Ilimbarski. Krokarjev Peter. Handzija Ihto, Markiri, Stričevi darovi in dr. povesti ..............1.75 Tigrovi zobje, Maurice Leblanr .. .30 I "vod v Filozofijo, Veber........ L— Tri legende o razpelu. Zej-er t. v. .60 Večerna pisma, Kmetova .......60 Vladar .........................35 Vojska na Turškem . ...........25 Znanost in Vera, ved os lovna študija. Vebor .................. 1.— Žrtve, Fr. Zbafinik. povest ...... "GLAB NARODA" 82 Oortl&ndt 81, .65 Viv York Xoben pomorščak ni mogel misliti na to. da bi zapustil domačo lu-ko, ne da bi imel nekoliko teh j ljudi na krovu, in Kolumb sem je na višku, so se bili takšni zastop-Jv svoji previdnosti vzel nekatere mki v Afriki razvili že t zelo ^ take tolmače s seboj na prvo voz-, vplivne veščake. In njih polkrv- nj0j da bi po ^ mynd[ pftspe na deca je dosepla še rečji po- ^vali fcup^jo in zasidrali dobre (men. Ti mešanei so se naravnojodnošaje za bodoče vožnje, j priučili dvema jezikoma in dve-J "Vozil je svoje črnee v Ame-ma vrstama spr^nosti, domačim. r&0? toda naletel je tam na iste in evropskim. Ohraniti šo si po-j^te ljudi, ki jih je kak mornar dedovano znanje ter se navzeli že pred njim bil presadil tja well zvijač svojih belokožnih oče-| (morda pa je bilo več takih pod-tov. Dieppski trgovec ni samOj jenikov). To so torej bili tfsti brzo spoznal njih uporabnosti ter^^mj r^ovci z jugovzhoda", ki jih najemal za tolmače, ampak' bili prinesii zla*e guanine; oni jih je — da zadosti tndi pozne j-j aU nnka. Cherbnur» Come Grande. N'apoll amma Albert Hallin. Cherbourr. Hambtirt Rotterdam, Boulogne sur M»r, Rotterdam " George Washinfrton. Cherbourg, Bremen. 21. novembra: Berengaria. C"!ierh«-urg. Hamburg AujjfustijF. Napo«, Genove New Amsterdam. HouloRne sur Mer, Rottprrlam 2ft novembra: Mauritania, fherbours: Co'umbu.«, ChetlKXirg, Bremen President Harding. Cherbourg, 6 DNI PREKO OCEANA! Najkrajia In najbelj ueodna pot &a potovanj« na ogromnih oarnlklh: I Prance ..............26. okt. Paris — 2. nov. — 30. novembra lie de France 16. nov.; 7. dec. (Ob polneči.) NaJkrajSa pot po Seleznld. Vsakdo J« ▼ posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Is redno nlxke cen«. Vpratejte kateregakoli pooblaščenega agent* sil FRENCH LINE lt Stoto Stresi.. Mew York, B. T. H-1 tt- Kako se potuje y . .— . .i i —— stari kraj in nazaj v Ameriko. T. Kdor jp namenjen potorati .v- stari kraj. Je potrebno, da Je poučen • potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne i»-icušnje Vam mi zamoremo dati naj* bolJKa pojasnila in priporočamo^ ▼edno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl uamorejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Wasbingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovsnjem ln to naravnost v Washington, D. G., □a generalnega naselnlfikega kosat' s« rja. Glasom odredbe, ki jffe stopila v veljavo 31. jalija 1926 se nikomur več ne pošlje permit no poftti, ampAk ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji oaselnlčki u-rad ali pa ga dobi v Nevr Torku pred odpotovanjenu * kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na sv«.jo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAEEGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Sena ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaSa Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rigi ameriških državljanov, možje ameriških državljank, kl so se po i. junija 1028. leta poročili In poljedelci, oziroma Cene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-državljanov, kl so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bL ranje tu, Vsi ti Imajo prednost t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., kl spadajo t kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa se ne •prejema nI kakih prošenj si rfkanske vizej«. ■i STATE BANK tS Certlaodt Stre* NEW YORK ADVERTISE IN GLAS NAR0D4 «. -Trn mm . __ ____ m