hMJ la pruolkn. aeš 4 PROSVETA GLASIJO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdalikl ta uprmmllkl proaU>dl M»7 t. Lawa4ala Ava. OfflM of Pakttsetfteai 8667 South LawndaU Am Ttltphon«, Rockw«U 4904 Hrvatje mimo sprejeli vojaško diktaturi TiakhMfro-[•nokovmi pakl« Jugoslavija ie ni prišla k sapi vsled bliskovite akcije Aleksandra, kije vari režim v svoje roke po zgledu Mus-solinija. Nemirov ni nikjer. Stranke se tolažijo, da bo diktatura le začasna, dokler se ne izvedejo volitve. Vsa oblast je v rokah kralja, ki zdaj diktira ukrepe. Zagreb, 7. jan. — Včeraj 90 bile v Zagreba ljudske demon strsclje v prilog kraljevi prekla-maciji. Voditelji kmetake stranke hvalijo kralja radi njegovega poguma in neodvisnosti. Betgrad, 7. jan. — Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila včeraj razve-Ijavljena, narodna skupščina razpuščena in vsa politična oblast v državi je koncentrirana v rokah kralja Aleksandra na temelju proklamacije, s katero je kralj z eno potezo strmoglavil režimski status in vzel vso oblast v svoje roke. Z vsemi zakoni dežele zdaj razpolaga kralj, ki jih lahko obdrži v moči ali spremeni kakor se mu zdi potrebno. Razpuičene so tudi oblastne (pokrajinske) skupščine in vsi občinski sveti in veliki župani so pooblaščeni od kralja, da imenujejo nove odbore, ki naj poslujejo do preklica. Izjema je le za Belgrad, Zagreb in Ljubljano, kjer kralj direktno sam imenuje vladajoče odbore. Akcija kralja, ki nima primere, je tako presenetila vso deželo, da povsod vlada naravnost mrtva tišina. Hrvaški voditelji v Zagrebu ne rečejo ničesar. Povsod je mir. Poročila iz Za- greba se glass, da se H rv ari ju » postavile zadovoljni s kraljevo rešitvijo krize. Preobrat je prišel naglo. Zadnji petek je kralj konferiral z dr. Mačkom In Pribičevičem, vodjema hrvalke kmetslfo-demo-kratske koalicije, ki sta rekla kralju, da edina rešitev krize je takojšen razpust parlamenta, volitve in revizija ustave v svrho dvojne monarhije, v kateri mora Hrvaška imeti stališče bivše Ogrske v avstro-ogrski monarhiji, to je popolno avtonomijo. K Hrvaški morata pripasti Slovenija, Dalmacija in Bosna-Her-cegovina, Srbija naj pa obdrži Črno goro. •* ' V soboto je kralj, imenoval "nevtralno" vlado pod vodstvom generala Petra 2ivkoviča, komandanta kraljeve straže v Bel-gradu. V vladi so štirje Srt>i, trije Bošnjaki, trije Hrvatje in eden Slovenec (dr. Korošec). Nova vlada je bila takoj zaprisežena po pravoslavnem, katoliškem in muslimanskem obredu. Mnenje je bilo, da je 2ivko-vičeva vlada le začasna naredba, ki izvede volitve in poskifel, da se volitve izvrše brez običajnega terorizma in korupcije, ki sts navadno spremljala vsako volilno kampanjo. V nedeljo zjutraj je pa padla kraljeva bomba v obliki proklamacije, ki začenja: "Jaz, kralj Aleksander, sem sklenil, v svrho kolikor mogoče najhitrejše formacije državne uprave In državne organizacije, ki bo najbljše odgovarjala potrebam državnih interesov, da razveljavim ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28. junija 1921. Vsi zakoni države ostanejo v moči. dokler niso suspendirani z dekretom in vsi novi zakoni bodo uvedeni z dekretom/' Kralj nadaljuje, da je parlamentarni sistem Jugoslavije po-polnema skrahiral In da je nemogoče nadaljevati starega rada. sprememba vlade ne pomaga nič in zato je potreben nov vladni red. Moment je prišel, ko je med ljudstvom in kraljem vsak posredovalec Stari pariamenUfni red je porodil nezdravo situacijo, ki postavlja državo v nevarnost glede nje- nih zunanjih odimšajev in kredita. Parlamentarizem je postal cokla, ki ovira vsako delovanje države. Najvišja dolžnost kralja torej je, da čuva enotnost države In da sam poseže v izvršujo-čo dblast. Vsi ukrepi kralja se imajo izvršiti brez ugovora in vsakdo se mora takoj pokoriti njegovim odredbam. Nato je kralj izdaj štiri odredbe. Prva se glasi, da je kralj najvišja oblast v državi, ki skle-pa zakone in imenuje vae državne funkcljonarje ter ministre, ki so samo njemu odgovorni. Druga odredba spreminja tiskovni zakon. S to odredbo je kralj prepovedal vsako komentiranje in kritiziranje 2ivkovi-čeve vlade, svoje proklamacije in vseh drugih odredb. Časopisje mora vse objaviti brez pripombe. List, ki se pregreši, bo takoj zatrt in odgovorne osebe zadene stroga kazen. Cenzura je najstrožja in tiakovna svoboda je mrtva. Tretja odredba se tiče aktualne uprave države. Četrta po-ostruje fakon obznane proti komunistom in ekstremnim nacionalistom. Tako se je Jugoslavija pridružila onim deželam v Evropi, ki so odpravile parlamentarizem in mah. Manifest kralja Aleksandra je uvedel najkompietnejšo diktaturo v Jugoslaviji, ki je I-mela v prvih desetih letih svojega dbetanka nekoliko demokracije. Dejstvo, da je na čelu vlade general Živltovič, pokazuje, da se kralj opira v glavnem na armado za Izvršitev svojih ukrepov in za izravnaaje spora med Sifei in Hrvsti. Zahteva Hrvatov po razpustu parlamenta in odpravi ustave je zdaj izpolnjena — ampak kralj poudarja enotnost države in niti z eno besedo ne daje Hrvatom kakega upanja na avtonomijo. Vprašanje je, koliko čass bo to trajalo. Koliko Časa bo trajala diktatura in kdaj, če sploh kdaj, se vrne parlamentarizem v Jugoslaviji? Zagreb, 7. jan. — Zandarji so udrli v prostore Hrvaškega ženskega kluba in zaplenili mnogo dokumentov. Kasneje je bilo vodstvo kluba obtoženo veleiz-daje radi nelegalnega gibanja proti najvišjim oblastem države. Predložil je neko resolucijo preiskavo mednarodnih bankirjev. ■ Waahington, D. C. — Kon-gresnik Tinkham, republikanec is Masaachuaettsa, je nastopil proti Kellaggovi pogodbi zoper vojekovanje. Pri tem je zmešal paclffaem z načrti mednarodnih bankirjev za zaščito njih dolffov. V ta namen je dne S. januarja predložil v Sbornici resolucijo, ki določa, da se uvede pretakava za dognanje, kako so mednarodni bankirji in mednarodne btzniške organizacije v Združenih državah potrošile svoj denar, da vplivajo na kongres glede zuna nje politike Združenih držav. Tinkham je zagovornik velike mornarice. V svojem govoru je trdil, da ao približno pred sto leti mednarodni evropejaki ban kirjl se združili z velebizniškimi interesi, da kontrolirajo zunanjo politiko svojih vlad. Dostikrat so potrošili velike vsote denarja za kontroliranje zunanje politike v drugih deželah. Velike vsote denarja so bile potrošene, da se pripravijo Združene države za vstop v ligo narodov, in ka« neje v svetovno sodišče. Zdaj ti interesi, je tožil Tinkham, tro-šijo velike vsote denarja, da »e sprejme Kelloggova pogodba, da zapletejo Združene države v mednarodne zadeve in jih tako potegnejo v sodišče ali Ufo, da Združene države garantirajo, ia v Evropi ostane status quo. Ako bo Kelloggov pakt spro-jet, je trdil Tinkhsm, tedaj bo to vodilo do uničenja ameriškega brodovja, ker se ne moremo oboroSevati, ako postavimo voj na. UveUtjakooA je fiavno in živo vprašanje Združenih drŽav svoboda na morju. Zaradi tega vprašanja so Šle Združene drŽave v voj rjo lata 1812 In 1917. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. 1 Oče uemrtll svoje tri otroke In sebe s plinom. Indijanci Izvirajo Iz južno-vzhodne Azije. Honolulu, Havaj, 7. jan.—Dr. Herbert E. Gregory, direktor tukajšnjega polinezijskega muzeja, poroča, da je po osmih letih raziakavanja dognal, da severnoameriški Indijanci. Eskimi in Polineci izvirajo iz pradavnega plemena v južnovzhodnl Aziji. Ta tri plemena Imajo skupnega prednika, niso ps nič v sorodu z afriškimi zamorci. Kitajci in Japonci so oddaljeni so-rodniki Polinezov. Dva ubita v železniški East Si. Louia, III., 7. jan. — Dva železniška delavca sta bila ubita, trije drugi ao pa dobili težke poikodbe, ko ata tovorna vlaka Bakimore A Ohio železnice včeraj trčila akupaj. dve milji južno od tega mesta I Berlin. 7, jan_ftil«»a epid*. mija influence aH gripe — kakor jo tukaj imenujejo — Je za-čela razsajati v Berlinu. Vaak daa oboli povprečno S00 oseb. Fort Wayne, Ind., 7. jan. — Fred Breer In njegovi trije otroci so bili včeraj najdeni mrtvi radi zaduienja s plinom v njihovem stsnovsnju. Revščina in zapuščenost, ki je vladala v družini, se smatra za glavni vzrok tragedije v družini. Mati otrok je zapustila svojags moža že pred božičem in se ni več vrnila. Trupla rtrok In očeta so našli sosedje in znaki kažejo, da ao ležala mrtva že več dni. V sobi je bilo par cenenih igrač, ki jih je oče kupil otro-kom za božič. Sosedje so povedali policiji, da sta se zakonca večkrat prepirala. Policijski naval na čiksAko pred mesije. Chicago. — Zvezni oblastniki so v nedeljo zasegli in okupirali predmestje Chicago Heights, kjer je bilo največje gnezdo but-legarjev, Igralcev za denar in raznih zločincev. 110 čtkašklh policajev je sodelovalo v velikem navalu, pri katerem so fcveznJ oblastniki, justični in prohlblč-ni, zasedli mestno hišo ia,lokalno policijsko postajo. Domača policija Je bila auspendirana In ae ni smela ganiti s postaje, do-čim je najeta čikaška policija navalila v razne lokale in prijela 26 mož ter vpienila veliko zalogo pijače, igralnih atrojev In o-rožja. Odpora nI bljo. NATTHEK NOLL Veliki kaos Nikolaj umrl. Pariz, 7. Jan. — Veliki knez Nikolaj, stric bivšega ruskega carja In vrhovni poveljnik ruskih armad za čaaa svetovne vojne, je včeraj umrl na francoski rivijeri aa pljučnico. Mar je Ml 72 let. Nikolaj je po revoluciji v Rusiji pobegnil na Krhn fn »H um v Italije, kasneje se je pa preselil v Francijo, kjer je živel vae ta leta In s drugimi ca-risti spletkaril proti sovjetom. « Obtožil pa js dr. John Dawey, odličen ameriški pedagog la New Y«tk, N. Y. — Dr. John Dewey je priobčil v tedniku "New RepubUc" članek, v katerem para Matthew VVolla. pod | predsednika Jpneriške delavske federacije in .ga obtožuje nelo-jalnoati do delavstva. Woll je na konvenciji Ameriške delavske federacije v New Orleaneu opisal Dewevya kpt zagovornika komunizma, ker >je branil In zagovarjal Rrooek^oodovo učiliSče. Dewey pravi, da Wollovi številni naslovi l|ot predsednik U nije fotograverjev, nik Ameriške delavske federaci je, predsednik Delavskega izobraževalnega bljK>ja in Mednarod nega delavskSga tiska dajejo njemu odločimo kontrolo čez smernifo Ameriške delavske fe* deracijs. Obenem je ravno ta Woll aktivni predsednik Narodne civilne federacije. "Tu ni nobenega dokaza, da je Woll kdaj bi| v poziciji, da Narodna clvičsa federacija izpre-meni svojo taktiko napram or-ganiziranamu delavstvu. Vprsv norobe ja bilo. Porabil je tvojo duslno odborntško moč, da je paraliziral delo ali akcijo Ameriške dela veke1 federacija, ki nI soglašala s smernicami Narodno civične federacije. Pozitivno potrdilo s*jto as najde v zgodovini starostnega aavavovanja državnega In zveznaaa." piše Dewey. ~ r HkUuŽuja popasti, da obsodba Broookwoo-dovega učilišča ni osamljen do* godek. To je del politike, da se delavstvo loči od šole in vplivov, ki vzgajajo samostojne voditelje ... JCaj se bo zgodilo s organiziranim delavskim gibanjem, ako se bo taka politika nadaljevala In se povečala? To vpraša-nje se tiče poduka in bodočnosti delavstva v tej deželi. In to Je pravo vprašanje v Broockwoodo-vem incidentu Deway, profesor filozofije na univerzi Columbije in predsednik ljudske skupine za zakonodajo v VVashingtonu, obsoja, da je A-meriška delavska federacija \»> tlačila učllitčs Broockwood kot nekaj vsiljenesa, nepravičnega, sleparskega in škodljl-delavstvo v splošnem. _ evidenci, ki ni bila pri-in fri je SlužIle za obsodbo do malf klike nessdovoljnlh dijakov enega samega letnika. To je popolnoma v protislovju z na-zori veliko dijakov In opazovalcev, ki so se izrekli pohvalno o BrooCkjsoodovHm delavskem -1 mSr^ Woll jf napadal na konvenciji Ameriške delavaks federacije odličnega profesorja in filozofa kot pcOpasendista komunističnih Interesov, Vprašat Je prav hmavajf*; Ali nI oQ tisti, ki Je šel prši nekaj leti v New York namenom, ds v sad i seme komunizma v naših Izobraževalnih napravah ? Dewey je profesor na univerzi Columbije od leta 1904. On je predsednik Ameriškega psiholofičnaga društva is Ameriškega filozofičnaga društva. Vodil je tudi delegacijo učiteljev in profesorjev, ki so lani iska-li Sovjetsko Unijo. Kako majhen Je Wotl v primeri z nJim. ko Je še vedno predsednik Ameriška civične federa d je, a obenem tudi podpredsednik Ameriške delavske fcders-d je Stavka svilah Mavtav v Patarsaaa koaiaaa Večina delavcev sdaj dela v de lavatcah, ki ao pod»iaale po godba Gverilsko bojevanje se nadaljuje. Pateraon, N. J, — Stavka svil-nih delsvoev je končana, kajti adaj ae vrši le Še gverilsko bojevanje. Večina svilnlh delavcev* se je vrnila na delo v tovarne in delavnice, ki so podpisale pogodbo. Proti trdovratnim podjetnikom, ki hočejo biti sa vaako eeno gospodarji v svojih malih delavnicah se pa boj še nadaljuje. Teb podjetnikov Je tako majhno število, da se ne more več govoriti o stavki svilnlh delavcev, ampak le še o gverilskem bojevanju, ki ga ti podjetniki ravpota-ko občutijo, kot ao preje občutili stavko svilnlh delavcev. Kajti boj ae zdaj vrši proti posameznim podjetnikom. Pri teh se de-lsvcl niso vrnili na delo. Zahteva svilnlh delavcev'je o-sem umi delavnik. KaNan vzihiaja svojo Izjava gMa savjalav On izjavlja, da Sovjetaka Ruaija ne amatra podpiaa na pofedbl aa prlsaaa je. Waahlngton, D. C. - Diiavnl tajnik Kellogg ja isjavll pred senatnim odsekom, ko js odgovarjal na vprašanja gleda pakta zoper vojskovanje, ds sovjetska Rusija nI nikdsr trdila, da smatra svoj podpis na pogodbi zoper vojskovsnje za prfamanjs Sov jot-ske Unij« od strani ZdruŠeulh v. PRIDOBITVE VJEVMMST! AmerlSkl parnlkl ae vedno bolj IzproailnJaJo v tovarne. Pla če ae znižujejo, delavni čaa pa podaljšuje. Fillplncl, Kitale! In zalnorc! z otokov Zapadne Indije lapodrivajo ameriške morajurje. Organizacija .med pomorščak i postaja mrtva. injs ja sprožil saustor Resd Is Pem»aylvanlje. Kellogg je odgovoril praoej razumljivo in odločno, tako da Je vtlhall aitno-že. Izrekel je, da so Združene države In Sovjetaka Unija le stranki štirih pogodb. Do danes še nI bila izrečena trditev, da to pomeni priznanje Sovjetske U-nije. Po teh besedsh ni odssku preostalo drugoga kot da Je opustil posebno Izjavo, da priaasnje pogodbe zoper vojskovanje od strani Sovjetske Unije ns pomeni prisnsnjs Sovjetske Unije od strani Združenih držav. ROBOTI ZIRAN J E AMERlftKK INDUSTRIJE. Delavci v industriji bodo podob-nI mravljam v mravljišču. Notr York, N. Y. — Alfred J, Lotka, štatističar za velsbiznts, potrjuje prsrokovanje Ethelbert Stewarta o robotislranju ameriške industrije. Delavci se ne brigajo za svojo organisacljo In to ne more voditi v Industrij! do drugega, kot da se delavci ispre-mane v robote. Lotka je zvedene* v zavarovalnih zadevah. On vidi, da bodo delavci v bodočnosti delali pri strojih kot mravlje v mravljišču broz izurjenosti In kontrole Ur bodo skrbeli za aristokracijo, da bo lahko živela v izobilju. On na prizna produkcije človeka In pot In trdi, da idaj nI dorti dela sa izučene In izvažbene tehnike. . New Jfork, N. bolj se " udejstvuje dvostražni zlatem na ameriških ladjah Meado Mornarjev ae znižujejo ln mornan&i poklic ne bo vreden piškavspa oreha, ako se organi zacija mornarjev ne'oživi In Jo ne ladels v močan ščit za obram bo In naskok. "Nikdar nI bila organisadja med pomorščaki tako na pau kot zdaj." se je lsrasil napram poročevalcu Federaliziranaga ti ska člah organizacije I. W. W., ki Je bil v teku svojega šlvlje-nja član raanlh organiziranih skupin ^slavcev na morju." Am pak to is n« godi, ker mogoče pomorščaki na potrebujejo Jake in dobre organizacije. "Parnlkl ae spreminjajo plavajoče tovarne. Brodolaatni-kl v obrežni plovbeni službi so že vsilili mornarjem sistem dveh strsž. To pomeni, da morajo mornarji delati po dvanajst ur na dan. TI brodotaitnlki če kajo na ugodno priliko, da od pravijo zlatem treh strsž plov benega odbora. Tudi mosda, ki Jo plačujejo ti brodolastnik! Je to ta pit dolarjev nižja as mesec kot meads plovbama* odbo-OnJ trdijo, ds lf mesečno Los Angelea. CalM 7. Jan. — "Questton Mark" je danes popoldne ob dveh končal zgodovinski polet, ko so začeli motorji nagajati. Bil je v zraku 150 ur, 40 minut in 16 sekund, Los Angelea, tal. — Epohal-ni eksperiment vojaškega mono-plana "Question Mark," ki neprestano kroži v zraku še od 1. Y. — Vedno i»nuarja, »• nadaljuje brez kakega incidenta. Pet mož je še o-sml dan v zraku. Vsi rekordi breapraatanlh poletov ao bili posekani v nedeljo, ko je letalo do. aaglo 120 ur kroženja; sdsj gre Še sa to, kako dolg naj bo a vetov-nI rekord ameriške ipetorioe. Mo-noplan namerava krožiti toliko časa, da odpovejo motorji. Via Je odviano od treh močnih Wrightovih motorjev. Letalo aa-mo Je Fokkerjevega modela. V pondeljek zjutraj Je poveljnik monoplana, major Spafea, po-alal depešo aledeče vsebine pomožnemu vojnemu tajniku v Waahington: "Edini prerok Elija J« šel dlje kakor mir—'Tajnik Je odgovorili "Dobro, posekajte še Elijo I" (BlbliJsks le-genda se glaai, da je prerok E-llja v goreči kočiji letel v nebesa. Toda to je samo legenda.), Dve »Metal Cekin Ji umrli v New Pragu«. Minn.—V teku enega meseca sta v tukajšnji češki naselbini umrli dve čez sto let stari ženski Dne 4. de-cembra Je umrla Jeaaie Soukup, stara 104 leta ia S. januarja Ka-Urina Pavek, 102 leti. Cllekl vulkan Mjuje. Santlago, Chile, 7. Jan. — Ognjenik Calbuco Je začel včeraj s silnim bljuvanjem in lava Je le zalila več milj sv«U, dočim vroč pop»J pada sto milj daUč proti obrežju. Poleg Uga se tresejo tla in fnnogo hiš blizu jezera Chapo se Je podrlo in ne. kaj osel) ja bilo tdritlh. Ford ponuja reeU v Egiptu. Kairo, Egipt, 7. Jan. — Egiptovska vlada Je prejela ponudik> ameriškega avtomobUskegs ma gnaU Henry Fordm, da na svoj4 stroške zgradi 1SS milj dolgo cesto v Egiptu v zamene ta prost uvos svojih avtov v Egipt. Vlada aa posvetuje, čf bi sprejela ponudbo ali ae. ra. ___ meads |M, ki jo plačuje p(pvb#. nI odbor, previsoka. "Na ladjah, ki plovejo pod ameriško zaaUvo, ao zdaj sano-sljenl kot mornarji KlUjd, Fl-lipinci In zamorci z otokov Zapadne Indijo, daairavno Js mornarski zakon še veljaven. Ml nimamo nobenih predsodkov proti U;n pomorskim delavcem, ampak dejatvo je to, da prejemajo na mftzec od deset do tri: deset dolarjev manj mesde kot belopoltni mornarji. Belopoltni mornar'ne more prehranjevat! svoje družino, akoprav prejema po $96 sil mesečne meads. MZ«lo težko Jo zgraditi organizacijo pomorskih delavcev, ko brodolastnlki lahko labirajv med tisoči In tisoči ameriških l>omorStafcov, ki ao brez oenU v tepu, vrh tega pa imajo na razpolago še na tisoče in tisoča asi-Jstaklh pomorščskov. Mornarji rsdi priznajo, da Ja organizacija izredno potrebna, ali kako ae naj organizacija usUnovI, ko Je vsaka stavka adrobljena, še preden je pričala, jo pa zanje uganka. "Vzemimo ladjo, ki noal 7,000 ton in J« opremljena a kurivno napravo za olje. Ta ladja ima tri kurjač«, dve pomagata, pa trt, da mažejo ztroj z oljem. Na lad JI, ki Je kurila premog, Js bilo devet kurjačev, šeat premogar-Jev in tri oljarji pri atrojlh. "I*dja na jadra J« bila važen foktor v plovbi na morju i^rod i^ruhom vojne. Muštvo take ladje Je ŠUlo 24 oaeb. Tudu na ladji, ki kuri z oljarn In noal trikrat toliko kot preje jadrenlca, je samo oaem pomorščakov na krovu In pod nJim. t "Vsaka iznajdba v strojih Js pomagala, da ae rezervna arma da mornarjev poaUia večja, da vadno več mornarjev išč« dalo. I^hko js gworiti takim mornar jem o delavaki strokovni orga-nizarlji, a težko Jih J« pripraviti do tega. da se vpišejo vanjo, kar viai nad njimi vedno brespoeel' noat kot Damoklejev meč. "V reankl imajo mornarji malo taupanja v oiaitoječa unije in to jI tudi vzrok, da ae Jim ae ; niih mmfm 1 tjtalh opojnih nizatoHčno delo je traba izvršiti in orffšslsiratl jiomorske dela v SIL . . _______M. Edini "rskord Elija" ia praastajal' "Uueatlon Mark" nadaljuje največji letalski eksperiment as aveta. VTKHOTAPUENJE ZGANJA IZ KANADE NARAŠČA. Uradniki raapravljajo o omejitvi tlhotapatva. a C. — V zad-petih lstlb> bUt vtihotapi ojHij n i H pijs^ i® Jl^j^j^sk^i^p v Združene države v vrednosti sto milijonov dolarjev. Trgovina s alkoholnimi pijsčaml narašča od leU do ieU In v preteklem letu je prosagla vsoto trideset milijonov dolarjev. ■Zvezni prohiblčni uradniki ln načelniki obrežne straže ao dospeli v pondeljek v Ottawo, Ont., na konferenco, da »e posvetujejo s ksnsdsklml carlnakimi In drugimi uradniki glede revisij« obstoječe pogodbe tikajoče m alkoholnih pije«. Revizija po-godbe Je potrebna, da bo delovala bolj efektivno. Tihotapstvo s opojnimi pijačami pa M 00 pra-nshalo, tudi če ss uresniči revizije pogodbe, ker Je U posel preveč dobičkonosen In ae gs ne more preprečiti a samimi odredbami. DVE MILIJARDI ZA MILOŠČINO. Taka jeceaa Wail HtreeU. Ne*-York, N. Y. — Ameriški Uatujoči razred se |K>UplJa pod petdoaet milijardami dolarjev, ki ao lani prišli od renU, najem-nine. obreati In dividend, pa J« dal dve milijardi In dva ato milijonov dolarjev aa miloščine. Tako ceni Wal! Street. Milijonarji In multlmilljonarjl ao v preteklosti najhitreje zaalovett v Jav-noatl, da ao nastopili kot dobrotniki učilišč ln človeštva. In Uga pri rw t pa aa najbrž« še zdaj držo. Vrgli so majhno drobtlno: Berači. tiho tiodiU, tukaj imaU drobtlno In zadovolJIU ae s njo I Farmarji ae dgrevajo aa tarif. VVaahington, D. C. — f^ieaUr H. Oray. tukajšnji predaUvn'k Ameriške farmske federacije, Je naznanil, da bo njegova organi-zarija sahtevala zvišanje carina na 160 rasnih polJ**eleklh produktov. V tem smislu Je kon» grešnik Jamea S. Htrong, republikanec Is Kanaaaa, U vložil predlogo v nižji zbornici. Mllanakl kardinal amri _____ _____________MIlan. Italija. 7. Jan. — Kar- r h <>.|Jo. Težki ao čaal. a orga- dinal TomI, nadškof v Milanu, v čigar palači so pred enim tedn< našli 12 kosov dinamiU. je raj umrl. ; ■ \ • . ..... • • PIOSVSTS • • W' i * • ' ? ' • " * '»m t , • • T-fHlij' >•• f«*} ' i •• ' v TOREK, 8. JANUARJA. —1 PROSVETA GLASILO 8IX)VENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ceoe oglasov po dogovoru. Rokopisi M no vračajo. Naroteiaa: Zedlnjane 4riave (Uvea Chteafa) $« 00 na lat«. $8.00 sa pat lata; Chieaffo ia Ckero $7M aa lat«, $3.7» ta pol lata, ia Naalev ia vaa, kar laia atik t lUto«: "PROSVETA" 2457-50 Sa. Lawn4aU Aratiaa. Chieaga, IINaele. I Ako delavska organizacija nima tega na svojem vidiku, zvonik in druge pritikline. Leta tedaj se zgodi ravno narobe. Podjetniki zagrabijo delavce, ko je njih strokovna* organizacija najbolj Šibka, da delavce ie bolj izkoriščajo, ko so postali brezmočni. "THE ENUGHTENMENT Organ af the Hloven« Natioaal BenafU Sadatf. Own*4 br tha SWvaaa National Beaeflt Sastafr. AdvertUlng rataa on agreement. Sahacrtptton: Ualtad Statea (eacept Chicago) and Caaada ^ par raar; Chicago $7.60. and forelgn conntrlf »» 00 P«r year. MEMBER OP THE FEDERATED PRESS 1SS ' Datum v oklepaju n. pr. (Dec. SI-I028) poleg vafcega imena na naalovu pomeni, da ra m je a Um dnevom potekla naročnina. Ponovite Ja praveeaaao, ia oa ram aa uatarl Hat. '_ DELAVCI, ZDRUŽUJTE SVOJE MOCl, SVOJE ŽELJE IN SVOJE CIUE. Organizirani delavci sklepajo skupne pogodbe s podjetniki o mezdi, delavnem času, razmerah v podjetju itd. Te pogodbe sklepajo z onimi podjetniki, ki so priili do prepričanja, da so delavci važen faktor pri produkciji in distribuciji blaga. Afnpak na drugi atrani postoji fakt, da so organizirani (Jelivci sklenili ie pogodbe s podjetniki, ker so organizirani! delavci moč, ki jo morajo podjetnfki vpoštevati. Ta moč je povzročila, da niso mezde, delavne ure in delavne razmere v podjetju odvisne leiod dobre volje pod jetnikov, ampak da se podjetniki pogajajo z delavci o spornih vprašanjih in priznajo delavsko strokovno organizacijo. J Tako je bilo v preteklosti in tako bode tudi v bodoč-nosti. Uspehi organiziranih delavcev so odvisni od njih moči, njih moč je pa zopet odvisna od števila organiziranih delavcev ene stroke, kadar gre za vprašanja delav cev ene stroke, pri splošnih vprašanjih pa od števila organiziranih delavcev vseh strofy V boju za vzdržavanje in pojačanje unijske kontrole v podjetjih ne gre toliko za to, da Be razvijejo odprte sovražnosti med delavci in podjetniki, ampak za delavce je veliko bolj važno, da poznajo tajne spletke, s katerimi skušajo podjetniki zastrupiti možgane delavcev. Kadar pride do odprtih sovražnosti, takrat vsak delavec vidi in čuti te sovražnosti in takrat je najmanj nevarnosti, da podjetniki prizadenejo delavski organizaciji občutljiv udarec. Kadar prično podjetniki spletkarki tajno in njih orodje prične šepetati organiziranim delavcem razne spletke v uho, tedaj pa v resnici postoji nevarnost, da bo uspeh na strani podjetnikov in ne na strani delavcev. Kadar je delavstvo pred važnimi vprašanji ali odločitvami, posebno ob času, ko se bližajo pogodbe med delavci in podjetniki koncu, tedaj bodo podjetniki v prvi vrsti skušali izpodkopati zaupanje v vodstvo organizaci je. Podjetniki pač smatrajo izpodkopavanje zaupanja v vodstvo organizacije za najvažnejšo stvar in se tega sred stva tudi poslužijo v polni meri in s tisto brezobzirnostjo, ki je lastna podjetnikom, da dosežejo svoj namen. - ■ t ' Ako so podjetniki prepričani, da imajo na razpolago veliko armado brezposelnih delavcev, tedaj bodo prav za nesljivo sami izzvali boj, ker upajo na zmago. Boji na industrijskem polju iz preteklosti to potrdijo. Za organizirane delavce je satorej zelo valno, da podjetniki pokažejo svojo moč in z njo demonstrirajo, da se uničijo napačne domnevane iluzije o notranji moralični pokvarjenosti, in da organizirani delavci lahko pokažejo • svojo odločnost in moč svoje volje, s katero so pripravljeni braniti svoje pridobitve in doseči nove uspehe. Odločnost delavstva se mora pokazati še ob čaau, preden poteče pogodba, posebno pa v času, ko se sklepa pogodba. Podjetniki so vedno na straži in študirajo slabosti delavske organizacije. V ta namen imajo najete posebne ljudi, ki so Ujniki podjetniških organizacij in katerih naloga je, da pazno študirajo, kdaj je prilika ugodna, da zlomijo moč delavske organizacije ene ali druge stroke. Organizirani delavci se pa lahko iz preteklosti uče, da morajo vedno študirati načrte in namene svojih sovražnikov. Organizacija samanasebi je orodje za razvoj moči strokovno organiziranega delavstva, ako ta organizacija sloni na podlagi prave solidarnosti. Tega dejstva delavci ne smejo nikdar pozabiti in s tem dejstvom morajo tudi vedno računiti. Prazne fraze in brezplodne govorance o potrebi akcij za obrambo delavakih pravic nimajo praktičnega pomena, ako delavci niso aloftni in edini. Zato je pa treba moč delavstva še bolj osredotočiti. In da se to doseže, je delavstvu treba dati več poduka, da delavstvo v boju s svojimi sovražniki ne dela napak in zmot, ampak da sovražnika prime tako uspešno in ob pravem času, da je zmaga na strani delavstva. ' Cilj delavske organizacijo mora biti Uk, da slabi svoje sovražnike in jih prlmo močno, ko se najmanj nadjajo Spomini i potovanja v domovino Piše Andrej Sprogar. V mostu samem je transpor-tscljs ie vadno staromodna. Vozove vlečejo konjički in mule, cestne ksre ps so tudi zelo mnj-ine. Iz Nspoljs smo odpluli o-krog U. dopoldne in naša prihodnja postaja je bilo mest? Pstrss ns Grškem. Vozili smo se med obrežjem mesta Pslermo in otokom Sicilijo. Ob tej priliki je skočil v morje neki Grk, <1 je bil ves čss od New Yorka do tu v bolnišnici. Trpel je ns pro-letarski bolezni jetiki. Vrgli so tskoj zs njim rešilne pssovo d vojno alovensko. hrvatsko nemško govoreče mesto, poleg talijaničine. Pozno zvečer sem končno dospel na Rakek, kjer sem prvič uzrl slovenske napise n slišal slovensko govorico. Jugoslovanski uradniki so nas spet preiskali, a ta preiskava je bila tako nekaj uljudnega, civiliziranega, da sem se takoj počutil kot doma, nasprotno pa prav grdo postopajo s potniki italijanski uradniki, tako na železnici, kakor v njihovih lukah. Plačati smo morali obmejni davek $3, česar pa ni bilo potreba tlstijn, ki so potovali čez mejo na izletniškem vlaku. Ce bi bil zdrav, bi si bil po pri hodu v Ljubljano, slovensko pre-stolico, na široko ogledal, tako sem se pa po kratki carinski preisksvi v Ljubljsni odpeljal naprej proti rojstni vasi — PplJ-čanom na Štajerskem. Le na-hitro ml je šlail pogled na belo Ljubljano, ki je zelo lepo mesto, kakor je videti je v zadnjih par letih bilo zelo veliko novih poslopij postavljenih. Ulice «o bile videti izredno čedne in snaga na splošnem prvovrstna. Med potjo proti domu sem imel krasen razgled raz vlak, posebno se so ml dopadli kraji od Zidanega mosts naprej proti Celju in Poljčanom na fitajerakem. Dne 6. oktobra sem dospel Poljčaie — pa kakšna razlika odkar sem odpotoval v Ameriko pred leti I Preje je bilo vse nemško na vlaku in postajah, sedaj pa vse slovensko. Vsa u prava se vrši v slovenščini. Taka sprememba človeka v resnic razveaeli, ko se povrne domov. Tukaj, okrog Poljčan, so večinoma same kmetije, z lepim rodovitnimi njivami in travniki ki ae razprostirajo na obeh straneh reke Dravinje. Do/lina je obdana z lepimi vinskimi goricami, ki so baš ob mojem prihodu bile polne žlahtnega grozdja, iz katerega ao pravtakrnt pričeli pridno prešati sladk sok. Radi prevelikega deževja zadnjih par dni pa n« bo vino tako sladko kot je ft>ilo navadno druga leta. —• Tu je tovarna za razno pohištvo, ki pa seda bolj slabo obratuje, radi preve like konkurence. Je v teh kra jih tudi več žag, kjer se prav prMno Žaga smrekov, hrastov bukov in drugi les zs dilje in razno tramovje, sekire pa urno poj o svojo smrtno pesem gozdnim velikanom v blitnjih goz dovlh, bogatih na kraanem dre v ju. Sekanje gozdov se vrši prvi vrsti radi potrebe, da se plačajo davki, ki ao zelo visoki cena lesa pa je zelo nizka. Velikih davkov, kot sem izvedel so ti krivi naši kmetje sami, in sicer zato, ker so izvolili poslsn cem ns j večje neprijatelje kme tov in delavcev, ki v držsvni skupščini nsvijsjo dsvke, ki jim je bil ns ns čelu dr. oKrošec, ki je SO. decembre p. 1. odstopil. Korošec kot duhoven je prijs-telj rimskega papeža, papež pa je za veliko Italijo,, katera danes tlači naš zasužnjen narod na Primorskem Korošec je hlsipec tistega papeža in tiste cerkve, ki je v svetovni vojni prelivala zvonove v kanone in puške ter krogle, morilno orodje, a katerim ao pobijali mimo kmečko in delavsko ljudstvo v Evropi. Vrhu tega pa Je še pa-peš poaodil vladi 10,000.ooo lir italijanski vladi, da si je nabavila orošje. Clm pfsje bo kmečko in d*-lavsko ljudstvo Jugoslavije o-brnilo rimskemu nadgo- spodatvur tem prej bo prosto visokih davkov. Poetavitl bodo predvaem morali v poetavo-dajo resnično svojf zastopnike, ki bodo zagovarjali ljudake in-tereae. pa ne poslance frakarje, ki aamo vlečejo visoke plače. Ko bo jugoalevansk! dsvkoplačeva lec dajal davke sa Isobraabc, šole in splošno dobrobit IJud-stva. potem bo njemu boljše, kajti takrat ae bo umaknilo rimsko strašilo Is šol, riauki hudič bo isginil is vernega ljudstva, cerkve ne bodo več imele tistega vpliva nad ljudatvom In izobrazba bo sadobila svoje pravice. Kot pa gre sedaj naprej, je o-paziti, da je ponekod šolatvo v Jugoalavlji nazadovalo, rlmaho atrašllo pa napredovalo. V bližini je na hribu LJubične mala romaraka cerkev. Pred nekaj leti ji Je atrvla uničit* I vaa Molek: 1926 pa je atrela na škaipulirsko nedeljo, kar je že to, udarila v cerkev ravno med službo božjo. Ob tej priliki so vsi navzoči verniki, žene, možje in otroci, popadali na tla omamljeni, pa »o se kmalu zavedli in nato pričeli ežatl iz cerkve. V gnječi je bilo več oseb resno poškodovanih, ena ženska pa je umrla vsled strahu strele in vrvenja iz cerkve. Pa kljubtemu še vedno ljudstvo sili v cerkev, kjer pa popje strašijo s hudičem, kjer mu zastrupljajo možgane in jih odvajajo proč od delavsko-kmeč-kih političnih organizacij. Seveda potem lahko popje vladajo, ker so na ta način z lahkoto izvoljeni poslancem, pa si navijajo visoke plače, ljudstvo oa naj plača. Jugoslavija potrebuje predvsem dobrih kmečko-delavskih poslancev, ki bodo delali za ljudske interese, pe pa za svqje žepe in za poneumnevanje mase. Doktorji s fraki in cilindri in popje, ki spadajo le v cerkev,1 pravgotovo ne bodo rešili Jugo slavije ne iz ekonomskih zagat, pa tudi ne politično. Pop naj uči Kristov nauk v cerkvi, vtika pa naj se ne v politične in državne zadeve; on ne spada v narodne skupščine. Glede vožnje na morju naj omenim še to-le: Cosulich parobrodne družbe ne priporočam nikomur. Tudi bi se ne bil poslužil te prekmor ske črte, da nisem bil tako radoveden, videti ozemlje in kraje ob Sredozemskem in Jadranskem morju. Zdi se mi, da je za Jugoslavijo največje zlo v tem pogledu, ker nima svoje prekmorske črte s Severno A-meriko, vsaj z enim ddbrim par nikom, ki bi vozil med New Yorkom, Siplitom, Dubrovnikom in Sušakom. Tako pa imajo Jugoslovani samo stroške, drugi narodi pa dobičke. Vsem čltateljem Prosvete *n članstvu Slovenske narodne pod pome jednote ter in še posebno gl. odboru srečno in zdravo novo leto 1929, da bi biU vsi srečnejši od mene, ki sem slab in bolan. Pred leti sem prišel ^ Ameriko iz Nemčije v Lincoln IU., zdrav in vesel z $35, seda; sem prišel v Jugoslavijo kot ameriški državljan, uničen na zdravju v starosti 47 let. Kapi talistl Amerike niso več imel zame prošla tri leta dela rad moje bolezni. In tako se je zgodilo, da ob mojem povratku i domovino nisem prinesel s sebo. niti $36 v žepu iz Amerike. Pri nesel sem bolezen, starost in raztrgane prazne žepe, obogate sem pa štiri operacije. Tukaj šnje ljudstvo pa ugiblje in s misli, koliko milijonov, ali vsa; tiaočakov dinarjev da sem prinesel, ker sem bil toliko let Ameriki! Iskreno se zahvaljujem gl odboru SNPJ za sem meni poslanih $60. Človek Šele tedaj spozna kakšne velike vrednost je nam organizacija SNPJ, ko je bolan in v potrebi, kajti SNPJ ne zapuati avojih članov in članic, pa najalbodo v Amerik ali v domovini, Če so v potrebi Prisrčen poedrav gl. odboru SNPJ, društvu "Ellzabeth" Elizabethu, N. J., in vsemu član stvu te organizacije Andrej Sprogar, član društva 640 SNPJ. s potnim listom, Polj čsne, Slovenije, Jugoslavija. OPAZOVANJA Trunkova /uska krma. in še danes so navdušeni za Ru-Današnja Ruaija nI samo to- sijo, toda ne za boljševiško, pač rišče največje ekonomske in so- cialne eksperimentacije na svetu, .temveč je tudi glavno odlagališče za protisocialistično in ?rotimaterialistično jezo iz vseh dežel. Vsi zagovorniki starega reda in starih naziranj kažejo pa za staro, caristično Rusijo: Bože car* hrani!... Ej, hvala lepa za informacije, g. Trunk! Vidite, to je material, ki ga imam jaz v mislih. Baš to! Ta material je dober za — IX. I carizem — in sv jati sinod. Ni na Rusijo in ko se dobro izkle- ga boljšega. Ampak za boljše-pečejo, jim odleie. vike je to prokleto slab materi- Dobra duša Trunk, ki se tu- aL 0ni ne potrebujejo naciona-di nasičuje ob boljšovikih, mi s iistov in za8ebnih veleposetni-potnim čelom dokazuje, da jo koV( ne maraj0 "Airokih in meh-človeški materijal v Rusiji er kih duA»? ki poljubljajo ikone in dober za kaj? Zaipmal sem, mislijo, da jim je batjuška Bože da imajo boljSeviki slab člove- hrbet uto, da nekdo sedi ali ški material, ki so ga podedo- na njem __ drugače niso vali po pravoslavno-krščanskem Bre£ni. Ni čuda, da morajo tarizmu; ruska masa še dane« boljševiki saini igrati — carja, ni dovzetna za komunistično izo- ker jmaj0 take ljudi, ki samo brazbo — in najbrž ne bo, ne hrbet nastavljajo, glavo pa np-predrevolučna masa. Upanje je gij0 med nogami! Skratka: ca-novi generaciji, ki hodi v ko- rizem je gkozi Poletja vzgojil/ munistično šolo, seveda s po- narod hlapcev, narod ponižnih gojem, če je nova generacija hlapčortov in sužnjev — in če pretežno pod kontrolo boljševi- boljševiki v eni generaciji iztr-kov. gajo čustvo hlapčestva iz onih In g. Trunk mi potrjuje, da je !judi; bodo bogami čudodelniki, ruski material res slabi Piše o pravi eudodelniki. široki ruski duši", o "mehki slovanski duši", o ruskih vojnih ujetnikih, ki so bili na Slovenskem in vsak dan demonstrirali svoje nacionalistično mišljenje! Ti ruski ujetniki so — pravi g. Trunk — nekako prezirali ali norce brili iz slovenskih žgan-cev, solate, kumar in močnika, češ, da so bili vajeni boljše hrane doma v Rusiji, na ruskih kmetijah. Dalje mi moj prijatelj pripovedujte o ruskih Nemcih, ki so naseljeni nekje v A-meriki. Ti ruski Nemci so tukaj situirani kot kaki veleposestniki, imajo velike farme in najbrž ne trpe nobenega pomanjkanja, kijub temu sanjajo, da je bilo v Rusiji še — boljše Saj g. Trunk sam potrjujejo hlapčevski čut "mehke ruske dude", ko piše o vojnih ujetnikih, da so "delali kakor živina, hrana je bila pogostoma pod vsako kritiko, obleka vsa raze o-frana, nastanjeni so bili med živino v hlevu, na mrazu pozimi ..." — in vendar so vse to mimo prenašali. Ali si morete misliti boljših hlapcev? Zdaj se ne čudim, da je ruski mestni delavec skoro sam izvo-jeval revolucijo in da mora danes — po svojih voditeljih kajpada — nadaljevati diktaturo nad vasmi. Moč carizma je bila v primitivni ruski vasi in duša carizma danes tam še živi. IZ PRIMORJA (Izvirno.) Kemperle pride pred izredno konfidenta Kogeja. Cerkev zgorela. Wheaton, III., 7. jan. — Tukajšnja metod istična-epiakopel na cerkev, katero je dal zgraditi v spomin svojih staršev pokoj ni Elbert H. Gary, jeklarski me gnai, je zgorela do tal dane« zjutraj. Skoda znaša četrt milijona. Kako je ogenj nastal, ni znano. Obsojen na smrt. umrl ss pljuč nleo. Pittsburgh, Ps. ~ Joseph Va-lotta, ki je bil obsojen na amrt radi umora dveh policajev in čigar cksekucija je bila enajstkrat odgodena. je te dni umrl V ječi sa pljučnico. Z veseljem je poadravil smrti Zdravnik žrtev artomohllnke Loga napor t, Ind.. 7. jan. -Dr. P. W. Convray. znan adrav-nlk v tem meatu. ae je včeraj ubil. ko ae je avto, v katerem se je votli, ds Obišče nekega bolnika, prevrnil v Jarek In pokopal zdravnika P<»d seboj. sodišče. Gorica, 22. dec. 1928. Poročali smo že o Kemperlu, uredniku "Goriške straže", ki je bila ustavljena s prepovedjo za vselej. Urednik se je potem z avtomobilom napotil proti meji, kjer je v neki obmejni vasi obiskal svoje znance. Sledili so mu fašisti, ki so ga preiskali in našli baje v avtomobilu "celo zalogo patronov za karabinke." Zaradi tega so ga aretirali. Ves italijanski tisk je pisal o veliki zaroti proti Italiji. To je te stara metoda oblasti, ki hočejo vršiti nasilje in zatirati ali razred ali kako narodnost, da poiščejo male povode in jih razglasijo za zarote, da bolj "upravičeno" zatirajo ljudi. Zdaj poročajo, da so vse tozadevne akte poslali izrednemu sodišču v Rim, ki naj se izreče o kompetenci. * Verjetno je, da se bo sodišče smatralo za kom-petentno v tej preiskavi in razpravi, saj italijanski fašizem naravnost potrebuje materijsla. s katerim bi upravičil preganjanj^ Slovencev. In o tem slučaju so vzdignili fašisti toliko hrupa in vika, da so to velezarothiki proti državi, ki jih je treba o-stro obsoditi. Tudi eo pisali, da bo to največji proces, kar jih pozna Primorje pod fašizmom. Nove aretacije In konfinadje. 1 Gorica, 23. dec., 1928. Svoj Čas je bila Gorica mesto, v katerega so zelo radi hiteli slovenski kmetje iz okolice, kot bi šli v svojo preetolico. Zdaj ao redki okoličani, ki prihajajo Pod to obtožbo je bilo aretiranih že polno fantov. Pravih dokazov pa nimajo proti njim. Dokazi so n. pr. taki, kot so jih uporabili proti Ivanu Uršiču, goatilničar-jevemu sinu iz Kobarida. Tetra so konfinirali za tri leta radi enake "veleizdaje", za katero so bili dokazi predmeti, ki so jih našli policisti pri njem. In sicer so našli: Sliko kralja Aleksandra in pargzvodov prav nič (za fašizem najmanj) nevarne "Orjune". Enako je bil za tri leta konfiniran I. Tuta iz Tolmina, ki je dobil sprva še zaporno kazen: en mesec ječe. On je storil namreč protidržavno delo: Razširjal je slovensko začetnico "Prvi koraki", knjižnica torej za otroke, ki je bila natisnjena ,v Italiji in tudi cenzurirana in dovoljena. Danes na radi te knjige zapirajo in izganjajo Slovence. Papeževa država v boju proti slov. škofom. Solkan, 2.. dec. 1928. Škof z otoka Krka magr. Sre-brnič je doma iz Solkana. Tc dni je bil v Rimu pri papežu, na povratku pa se je ustavil na svojem domu v Solkanu, da je obiskal svojega brata, ki živi na domu. Komaj-pa je krški škof odpotoval, se je pri bratu zgla-sila cela skupina goriških detektivov in so izvršiti preiskavo. Izpraševali so, čemu je bil tu škof Srebraič in kaj je govor'1. Preiskave in poizvedovanja so izvršili pri vs^i sorodnikih škofovih v Solkanu in plenili celo navadna pisma. Vsaj nekaj no v mesto, ker pravijo, da je Gori- morali vzeti s sabo. ca "mesto biričev", ds bo kmalu Gorica "ena sama ječa". Brez večjih povodov aretirajo dan *a Drugi sličen, a hujši slučaj se je pripetil v Gorici, v dvorani Trg. doma v Gorici za časa ob- dnem ljudi in jih ali drže dolgo čnega zbora goriškega fašiji. v ječah ali pa jih kmalu konfi- Tajnik Caccese je poročal o poH' nirajo, preženejo na kake otoke, a katerih ni rešitve. Cel poli-cijaki aparat je v tem namenu postavljen v Gorici. Mesto ima 200 policiatov, dočim jih je Imela Avstrija samo — 7. — Ves sparat služi le zasledovanju Slovencev. Poleg teh policajev je polno Špijonov med civilisti, In paziti mora*, a kom govoriš. Kako brez vzroka in pravega povoda preganjajo Sloveno«. naj priča aretacija, ki je bila Izvršena te dni. Aretiran je bil Ivan Vilhar, sin znanegs učitelja Vllharja. Povod: da je v zvezi s umorom policijskega tičnem in gospodarskem položaju ter je v svojem govoru napadal tudi goriškega nadškofa Sede ja. Dejal pa je. da je akens proti Škofu zelo otftkočena; krr ima nadškof "neke zveze". Pri teh besedah so zapeli navzoči fašisti pesem: "Che crepl il ves-covo" (Naj crkne škof!) V tretjič že ponavljamo ns tem mestix da Slovencem p nič ne koristi Če papež iz Rims govori o naravnost očetovski ljubezni njegovi do Slovenca. Saj še lastnih alužabnikov-Ak'>- fov ne morr braniti. Papeštvo In fašizem je precej lato. i I NAROČITE SI KNJIGO "AMERI&KI SIX)VRNCI , TOREK, 8. JANUARJA. PROSVETA | Vesti iz Jugoslavije zaščita pisateljskih pravic — omejitev književnosti. (Iivirno.) Ljubljana, 19, dec. 1928. Smo majhen narod in imamo tudi majhno književnost in menda še manjšo čitajočo publiko. Vemo, da gredo knjige (romani, pesmi itd.) predvsem v krogih malomeščanov, študentov in literatov samih. Drugi redkokdaj kupujejo knjige s knjižnega trga. S tem ne .rečemo, da naš narod malo Čita, marveč či-ta precej, a to tiste redne publikacije, na katere je naročen. Tako je skoro vsaka vas od a do ž naročena na klerikalne Mohorjeve knjige ali pa na knjige Vodnikove družbe, ki je spet demokratska. Te stvari čitajo široke mase našega naroda, s tega organiziranega trga. Z običajnega knjižnega trga (v knjigarnah) redkokdaj kupujejo. A literatura, ki jo nudita ti dve družbi, ima svoje namene in cilje, služi gotovi ideji in prihaja radi tega svojega namena često v skrajno slabo vrednost knjig, ki jih izdajata. Potemtakem bi človek lahkp sodil, da imamo Slovenci zelo malo dobre književnosti in da imamo po večini le knjige, ki jih izdajajo take družbe. Vendar dobite na našem književnem trgu knjige, ki imajo svetovno umetniško vrednost. To so prevodi znamenitih del, romanov, pesnitev, dram itd. Te publikacije izhajajo večinoma po zaslugi posameznih požrtvovalnih založniških podjetij, ki so večkrat prepričana, da ne bodo z izdajo takih del napravila nikakega dobička, in so pripravljena celo na morebitno izgubo. Tako požrtvovalnemu delu v tej smeri se mnogi inozemski ljudje čudijo, zakaj kljub tem težko-čam imamo precej in to lepih izdaj iz prevodne literature. Tako je n. pr. letos izšel Tolstojev roman "Ana Karepina", ki ga jc založila neka oseba sama. In to j« velik roman v dveh debelih zvezih v nad vse lep^l opremi. Vse doslej so bile razmere glede prevajanja raznih tujih del v naš jezik neurejene, to se pravi: smel si prevajati, kar si hotel, ne da bi ti pri tem bilo trebn vpraševati za dovoljenje pisatelja ali založbe, ki je knjigo izdala. Da ni bilo te "neurejenosti," bi naša prevodna literatura bila silno majhna in slabotna, ker bi inozemske založbe zahtevale za vsak prevod visoke odškodnine, tako da ne bi nobena založba tvegala natisa prevoda. Saj je že brez tega treba gledati založbam, da jim uspe poplačati vsaj stroške tiska samega pri tako omejenem odjemu knjig. Saj je n. pr, znano, da je Schvventner založnik Cankarjevih del, tiskal nekatere Cankarjeve knjige v pičlih 500 izvodih. Pri tako majhnem odjemu pač založbe ne morejo še prevzeti odgovornosti, plačevati tujim avtorjem visoke odškodnine. Založniki bi bili prisiljeni povišati cene knjigam za mnogo, kar pa bi še bolj otežkočilo prodajo knjig, ako je ne bi sploh popolnoma uničilo. Založnik bi to dobro vedel in ne bi več riski-ral. Izguba bi mu bila sigurna. Posledice? Dobre tuje literature v slovenskem prevodu ne bi imeli več. Suša bi nastopila . . . Pa ae ob takih dejstvih zbere vlada ia hoče sprejeti zakon za zaščito avtorskih prsvic, ki bi pomenil za nas velik kulturen udarec, ne le za naa, Slovence, marveč tudi za Hrvate in Srbe. Celo kulturno življenje v naši državi bi bilo v nevarnosti po sprejetju tega zakona. Nsčrt tega zakona, ki ga je zakonodajni odbor brez opazk* sprejel in bo sedaj predložen parlamentu, da naj ga sprejme, bo zelo škodoval predvsem naši prevodni literaturi. S tem zakonom si namreč Jugoslavija nalaga prostovoljno obvezo, da ho devolje-vala prevodov brez pristanka tajega avtorja M let po njegovi smrti. S praktičnim primerom povedano: Ako bi U zakon že imel veljavo, bi n. pr. zdaj za 100-letnico Tolstoja ne smeli izdati nobenega njegovega dela br«*z Odplačila viftokega honorarja Tolstojevim dedičem, in ne bi mogli dobiti v tem letu prevoda največjega romana Tolstega "Ane Karenine." Zakaj za tak roman bi bilo treba plačati o-gromno vsoto, česar si naš založnik ne bi špogal. Za 50-letni-co Sinclairja ne bi smeli prevesti niti kake povesti njegove, ne da bi plačali honorar. Tega pa mi ne moremo, premajhni smo, premajhen narod, še manj čita-jočih ljudi. Nekateri branijo to, češ, s tem je tudi našim pisateljem zasigu-rano, da jih ne smejo prevajati brez dovoljenja avtorja 50 let p4 njegovi smrti. Za božjo voljo — eaj nikjer ničesar ne prevajajo z našega jezika! Več imamo mi pridobiti s prevodi tuje literature, kakor pa imajo pričakovati inozemci od naše. Dejstvo je, da pomeni ta določba smrt naši prevodni literaturi, kar bo v veliko škodo kulturnemu razvoju, obenem pa tudi v gmotno škodo naših pisateljev. Te določbe gredo celo tako daleč, da ne dovoljujejo svobodnega predna-šanja pesmi ali česarkoli brez dovoljenja ali plačila in to 50 let po smrti pisca ali komponista i. dr. Veste, kaj bi to pomenilo za nas? Tole: Komponist recimo napiše pesem £a pevski zbor. Po zakonu je ne sme nobeno društvo izvajati brez dovoljenja; dovoljenje pa se dobi, če plača toliko in toliko. Naši pevski zbori tega ne zmorejo, da bi za vsako pesem, s katro bi nastopili, plačali vsote denarja. Zato bi rajši izvajali stare pesmi, kterih komponist je umrl vsaj pred 50 leti. A pesmi, ki jih pišejo danes komponisti, bi pevski zbori prepevali šele čez kakih 80 let, ko bi bil komponist, ki je danes še živ, že 50 let v grobu. Takrat bi jih smeli izvajati, ne da bi koga vprašali ali komu kaj plačevali. Ta zakon bi torej mnogo škodoval našemu kulturnemu razvoju, baš za 50 let bi nas potisnil nazaj. Kultura vseh časov pa ima nekaj bistvenega baš.za svojo dobo in ne gre, da bi danes pospeševali staro kulturo. S tem zakonom je v nevarnosti cela naša kultura. Ta zakon je bil izdelan brez sodelovanja predstavnikov kulturnega dela, ker ima baš dalekosežen pomen. Take stvari pa pri nas tako radi opravijo za zaprtimi vrati, a na škodo našega kulturnega nivoja. A komu nosi prof it? Prepričani smo, da so izdajatelji šunda (o tem govorimo več v drugi notici) v Zagrebu veseli tega zakona. Zakaj? Tisti šund-roma-ni, ki jih izdajajo v snopičih po dinarju neki zagrebški Židje, so vsi prevedeni iz tujih jezikov in po svoji vsebini in starosti ne bodo padli pod ta zakon. Njim bo torej svobodno, brez plača-nja honorarja dovoljeno tiskati šund v nadalje in si s svojim velikim prometom služiti denarja na kupe. To je prevodna "literatura," ki bo ostala kljub takemu zakonu, njo ne zadenejo točke zakona prav nič. Ti so prvi, ki bodo imeli profit. Drugi so klerikalci, ki jim ta zakon tudi ne bo bogve kaj Škodoval. Imajo svojo staro, silno stsro katoliško literaturo, ki jo bodo lahko prevajali nemoteno dalje, imsjo pisatelje, ki bodo z veseljem dovolili prevsjsnje, še plačali bi nazadnje. In pa eno je: modema literatura Je vsa v popolnoma drugo smer usmerjena. Je svobodomiselna, daleč od cerkve in katolicizma. Kar je količkaj modernih romanov, res sodobnih, so ns cerkvenem indeksu, prepovedane s strsnl cerkve za katoličsne (n. pr. roman Waasermann, Mavridjev Slučaj, (Klen najboljših romanov letošnje nemške literature, je na indeksu, potem Sinclair, maki pisatelji itd.). Teh se bodo a tem zakonom rešili, a tem zakonom bodo tem romanom prepovedali dohod v našo državo, tako se bodo rešili prod "bogokletnim tlakom", ki grmi okužiti ovce avete cerkve. In iz preteklih stoletij bodo privlekli nehotne romane o svetem življenju svetnic, o Perpetui, Genovefi itd. same knjige, ki baje "dvignejo človeka" — navgdol v neumnost. Umetninsm, ki ao sktuslne radi svoje sodobnosti, se prepo- vpduje pot k naši, ker bi ljudem povedale marsikaj, kar bi radi nekateri, da bi ostalo za vse večne čase prikrito Pospešuje pa se tista književnost, ki ima za namen, napraviti ljudi neumne, da bi jih lažje tlačili. To pa ni kultura. Kultura je zato tu, da pomaga ljudem stopati naprej, in ne za pone-umnevanje množic. Produkcija premoga slovenakih rudnikov, Ljubljana, 19. dec. 1928. Pomanjkanje vagonov, ki smo o njem svoječasno poročali, je mnogo vplivalo na produkcijo premoga. V septembru je radi zastoja v prometu nazadovala produkcija premoga za 136,757 ton, v oktobru pa se je spet dvignila na 165,475 ton. Kljub temu zaostaja za lansko-produkcijo v oktobru, ki je dosegal? 177,225 ton. Morali so razpošiljati premog tudi iz zaloge, ker se radi prometnih težkoč, ki m vedno ponavljajo, niso maral odločiti za povišanje produkcije, kljub temu, da je obstojale potreba po premogu. Kakor * septembru tako je bila tudi \ oktobru oddaja večja od produkcije, razliko so krili z zalo go, ki je silno padla. V zalog imajo zadnje čase samo 36,000 ton, dočim so imeli v prv*m če trtletju letos zaloge 120,00( ton. To postopanje je v novem bru poostrilo pmanjkanje pre moga, ki se je pojavilo radi veli kih dobav železnicam navzlic d( skrajnosti povečani produkciji Povečalo se je tudi za nekoli ko število rudarjev. V septem bru je bilo zaposlenih 8657 ru darjev, v oktobru pa s« je U število dvignilo na 8869, (V avgustu jih je bilo samo 8052). Cela produkcija v prvih 1C mesecih letošnjega leta je znaša la 1,482,534 ton premoga na pram 1,545,264 tonam v istem razdobju lani. Torej je produk clja letos za 62,730 ton manjši od lanske. Ugodnejšo sliko pt dobimo, ako pogledamo številke da smo leto« oddali 1,534,461 ton premoga, lani pa samo 1,-512,293 ton, torej za 22,348 tor manj od letos. Produkcija je bi la letos manjša radi nesigurno-sti v prometu, oddaja pa je bili večja. Železniški vlomilci. Ljubljana, 18, dec. 1928 Že od avgusta letos jo želez niška policija zaman zasledovali in skušala odkriti vlomilce, ki s< stalno odpirali železniAke vagon« tovornih vlakov ter kradli iz njih razno blago ter potem raz peča vali po savski dolini. Težko j« bilo zaslediti jih radi spretnosti s katero so odpirali vrata želez niških vagonov, odstranjali livke-plombe ter jih spet name atili nazaj. Glavno njihovo "to riščs" je bila velika tovorna po staja v Zalogu pri Ljubljani. Bili ao tako zanesljivi v svoj spretnosti in praksi, da so vlo mili pred kakimi 14 dnevi zvočet ob šestih v tovorne vagone v Za logu. Oni so na eni strani odpi rali vagone, na drugi strani pi ao straži I i žandarji, a sploh sli šali niso vlomilcev. Tako ulcra deno blago ao potem razpečeval ne le po savski dolini, ampak celo v Moravčah in Domžalah Pozneje so stvar reorganiziral tako, da so imeli stalnega šofer ja, ki je ukradeno blago vozil \ Zagreb, kjer so ga potem prodali. Tako so imeli celo veletrgo vino. 0 Od 4. avgusta so napravili šest velikih vlomov. Takrat so u kradli iz vagona a tobakom dvs zaboja tobaka v vrednosti 15,-000 Din. Odrezali ao vrvi, od atranili plombo, po izvršenju tatvine pa so spet zavezali In pritrdili plombo brezhibno nazaj. Drugič no ukradli manufaktur-nega blaga za 23,000 Din in 4 vreče uanjatih odpadkov, namenjenih iz Kranja v Subotko. Dalje no kradli sladkor, riž, slanino, blago itd,, ksr se Je pač spravilo v denar zlahka. Zdaj 23. novembra pa so odnesli Ir nekega vagona dva velika za|x»ja cigaret za 20,000 Din. J Po raznih domnevah so končno napravili orožniki hišno pre-irkavo pri nekih mladih fantih, ki so ae vrnili iz zaporov, kjer 40 bili radi vlomov. Izpuščeni so bili poleti. In so od takrat živeli v Ljubljani in okolici. Niso Imeli nikakega uapeha a pre!«kavo, samo le po trdem zasliševanju so ae podali, da ao oni "tisti" stavni vlomilci. Glavni kolovodja je bil Ivan Jeriha, bivši zapisovalec vagonov na postaji Zalog, ter torej kot jlak zmoten biti res vodja in svetovalec svojih sodelavcev. Dalje sta bila dva brata Kanta, delavca ter še več drugih lavcev in brezposelnih. Sedem jih je bilo vseh. Izdal se je Je-rih, ko je pil v neki kavarni blizu kolodvora v Ljubljani, kjer ie pil za svoj in svojih tovarišev trud. Železniška uprava trpi pri vsem tem škodo za skupno o-krog 86,211 Din. Policija zasleduje zdaj šq morebitne pomaga-če, ki so vlomilcem pomagali razpečevati ukradeno blago. Konec ,porotnega zasedanja je tvorila obsodba hotelirja Kle-menčiča iz Kočevja, ki so ga porotniki spoznali krivega, da je izvršil rop na dolenjski vlak n je bil potemtakem obsojen na 5 let težke ječe s poostritvami. Ko je Klemenčič čul obsodbo je Z£-vpil porotniHpm: Gospodje, danes ste izvršili nad menoj ju-stični umor! — S tem se je zimsko zasedanje porote zaključilo. Pomlloščen je bil bivši francoski generaMtabni kapetan Carlier, ki je bil pred štirimi leti obsojen na 20 let ječe, obdolžen da je ubil svojega prijatelja 1*«' lija v nekem beograjskem hote lu. Kazen je oddrževal v poža-revačkem zaporu, a te dni je bil od kralja pomiloiščen in puščen na prosto. — To je edino poni i • loščenje, izdano ob desetletnici jbstoja Jugoslavije... V Zagrebu je pretekli teden umrlo vsega 81 oseb, od teh 49 moških in 32 ženskih. ZDRAVSTVO Poljudna beseda o hlgtjeni in aarbl sa sdrsvje. Novomeško občina je zgradi la tri ceste: eno na Lukmano* vih njivah, drugo pri okrožnem sodišču in tnetjo v Kandiji, Proslava rojatnegs dne krn-Ija Aleksandra, ki je 17, dec. dosegel svoje 40, leto, so potekle mirno po celi Jugoela-viji. Hrvati, ki ae tako radi razvnamejo, ao se zadržali enkrat spet mirna » Proslave so bile povsod združene s parado vojaštva, k mašami in streljanjem iz topov, V Ljubljani je sam Škof Jeglič držal mašo. Smrtna koaa. V Krašnji je umrl v 87,'fetu starosti Gregor Maaelj; gospodar domačije In rojstne hiše pisatelja Podlim-barskega. — V Celju so umrli v času od 13. do 16. docombra: V javni bolnici; Josip Žiobrovec, 18 let stari pekovski pomočnik iz Rogatca, Iv. Feldin, 69 letni delavec iz Škofje vasi, uslužben pri hudinjski regulaciji in Ma rija Stopar, 28 let stara kuhari W Iz Celja. V mestu je umrLBl let stari mestni ubošček Štefan Godec. I Tez RIckard, boksarski msgnat, umrl. Mišmi, Fls, — Tex Rlcksrd, znani kralj boksarskega športa in milijonar, ki Je aranžiral tak me med Dempseyejn in Tunney em zadnja leta, je v nedeljo u mrl za vnetjem slepiča. VAŽNOST IN POMEN DIHA NJA SKOZI NOS. Mladinski zločinci. Chicago. — Veleporota člka-Škegs munlcipalnega sodišča je v letu 1928 obtožila 9484 oseb polnoletni. Ogenj v premogovniku. Wheeling, W. Va. — V Pult-ney premogovniku na oni strani meje blizu Bellsirs, O., Je iz-bruhnil ogenj. Prvo poročilo ne pove, če je ksteri delavec ostal pod zemljp. Otrok umrl rsdl opeklin. New Vork, N. Y. — Robert Horn, »tar 9 mesecev., je umrl valed opekUo, katere je dobil, ko ga je njegova mati okopala v prevroči vodi, misleč da bo s tem odpravila otrokov kašelj. Plin usmrtil pet oaeb. Kresno, Csl. — VVilliam Brookii, njegova lena In trije otroci ao bili najdeni mrtvi v njihovem atanovanju. Zadušil Jih Je plin, ki Je uhajal s pokvarjene plin»ke cevi. Kanada dober odjemalec. Ottawa, Ont. — Kanada je v preteklem letu importirala raznega blaga Iz Združenih držav za $815.000,000, to je za sto milijonov več kakor v letu 1927, raznih prestopkov. Mod obtoženci Je bilo čez dvajset odstotkov mladeničev, ki Še niao bili J dihanju skozi noa tudi vonjamo. Nam vsem je znano, kako važna je zunanjost nosu zu izraz našega obličja: znana nam je tudi tipična formacija nosa pri različnih narodih, saj še danes govorimo o grškem, rimskem itd. nosu. Mnogo važnejša kot zunanjost nosu pa je njegova notranjost, njegova funkcija, ter težke posledice, ki nastanejo žara-di njegovega slabega delovanja odnoano nedelovanja. Ce hočemo rasumeti normalno delovanje nosa, si moramo biti vsaj v glavnem na jasnem, kako izgte-da njegova notranjost. Oglejmo ai torej na kratko njegovo anatomsko sliko. Notranjost deli srednja nosna stena, ki ae nahaja vzdolž nosil in sestoji deloma iz hrustanca, deloma iz koatl — v dve sitno-trični nosni polovici V levo ln desno. Na stranski steni vsako polovice se nahajajo tri, ena nad drugo razvrščene hrustan-časte školjke in med njimi tri takozvane nosne vodllnlce. Notranjost nosu, ki je pokrita s služnico, delimo v dva dela: 1.) regio respiratoria (dihalni del nosu), ki se razprostira od nottnega vhoda navzgor do sredine, srednje školjke in 2.) regio olfactoria (vonjalni del nosu), ki sega od sredine školike navzgor do nosovega stropa. Sluznične celice v dihalnem delu noaijo majhne dlakice, ki spravlja aekret, produclran od sluzničnih žie« proti nosne mu vhodu. V vonjalnem delu se nahaja vonjalni živec, ki se razprostira razcepljen v drobne nitke, na površini celic sluznice. Na spodnjem kakor tudi na o-nem delu Školjk, ki je obrnjen proti srednji noanl ateni, je v sluznici nebroj majhnih ln večjih krvnih žilic, ki tvorijo kaver-nozno tkivo. Normalno vdihavamo zrak z zaprtimi usti akozi noa. Zrak. ki ga vdihavamo skozi noa, pride skozi dihalni del v vonjalni del, nato v žrelo ter sapnik in pljuča. Skozi nos vdlhan zrak se v nosu ssgreje, očisti prahu in druge nesnage tur napoji t vlago. Nadalje pridejo pri dihanju skosi nos v zraku a« nahajajoče, vonjajoča primesi do vonjslnega žives, a katerim vo* a jamo. Noana duplina daje pri pravilnem dihanju glasu pri govorici ali petju specifično zvočnost (Klangfarbe), med tem ko ima slab nos za posledico noaljanje; tembolj ae pa poana ta posladka pri petju, katerega alab noa več sli manj onemogočujs, Vsakdo, kdor ne more dihati skozi nos, mora dihati skozi u-ata. Ce pomislimo na risčlatl zrak v različnih tovarnah in o-bratih, na mreri zrak poclml in v visokem gorovju, na suhi zrak v poletju ter v stanovanju s centralno kurjavo, ki se v nosu očisti, ogreje ter napoji s vlago, vidimo, kako važno Je dihanje skozi nos zs človeško zdravje. Nadalje z vonjalnlm živcem pri Znano je, da nam prijetno diše C* snovi nudijo pri vonjanju u-žitek, nasprotno pa nas vonj o-posori ns nevsrne in strujHtne pline, ki ao v zraku ter a tem prepreči njih nadeljno vdihavanje, odnoano nas od njega odvrne. Nasprotno pa mrzel, skozi usta vdihsni srak, zniža tempe, raturo sluznice dihalnih organov, lomi odpornost proti vdiha-nlm bakterijam, zaradi, tega najdejo bakterije v tej man J odporni sluznici, prav povofjna tla za svojo rjttmnožitev in povzroče obolenje. Na eni strani akutna In kronična vnetja mandeljnov, akut* na in is teh naetala kronična vnetja-žrela Jabolka, kakor tudi globlje ležečih dihalnih organov, sapnika in pljuč, zadnjih dveh organov, posebno pri otrocih na drugi strani pritisk v glavi, po* ssfeno v čelu, glavobol, vnetja obnosnih duplin, nervositets, večkratni, dolgo trajajoči na hodi, pogosto krvavi jen Je iz no»a, pri otrocih mokrenj« poatelje, alab telesni in duševni razvltek, vse to so često poaledke dihanja akozi usta. NadaJjpa po»|e dica je medicinsko manj važna,. zato pa družabno neprijetna; tc je nosljanje pri bdeče m, smrča nje pri spečem ustnem "dihaču". Katere so ovire dihanja skozi nos? Največkrat so vzrok zlasti pri otrocih adenoidne vegetacije, po domače bezgavke. Normalno tvorijo bezgavke, Tti s« nahaja jo v sluznici stropa žrela, ne znatnu ploskev v obliki blazinice in vdihavanja in izdihavanja skozi nos zaradi svojega malega obsuga ne ovirajo. Te adenoidne vegetacije so posebno pri otro cih jako povečane in sicer tako, da zapirajo baš zavoljo svoje obsežnosti nos od zadaj. Približno tri četrtine otrok ima abnormalno velike patološke vegetacije, ki ovirajo dihanje akozi nos in imajo vodno posledice, časih lažje časih težje, Razen že navedenih posledic dihanja skosi usta omertjšm Še naslednje specifične posledice adenoidnih vegetacij; pri otrocih se izjavlja trajna smnkavost, nemirno spanje, kašljanje, Ako vegetacije nosno dihanje delj časa ovirajo dobi izraz lica gotovo formo, ki se imenuj* typus adenoidea. Pod tem razumevamo top izraz lica. ki se stopnjuje do izraza idiota. Mamica zmerja otroka Jn ga o* (Mizarja naj zapro usta', oče se jezi ker otrok v šoli ne kaže napredka: mali bolnik nima a|>etl-ta, je slaboten. Vsa mogoča letovišča se obiščejo, na mizi Je pol lekarne kapljic in mazil u vae skupaj ne pomaga, ker iščo-Jo vzroka često tam, kjer ga ni. Vzrok tiči namroč vodno v adenoidnih vegetacijah, ki ne spadajo v notranjost nosu. Na tem mestu se moram dotakniti snovi, ki so je prav za prav nisem hotel, namroč razmerja mod adonoidniml vegetacijami in ušesnima trobljama. Ušesni troblji, ki vodita od srednjega ušesa, končavata na straneh stropa Žrela. Abnormalno velike vegetacije, ki se nahaja jo na stropu žrela, |>a zapirajo vhod v to troblji. Poplodl ga so katarji obeh tronclj in ka tar srednjega ušesa, akutna vnetja srednjega ušesa, ter iz njih pri nestrokovnem zdravijo nju nastalak ronična vnetja. D14 se iz akutnega ali kroničnega vnetja srednjega ušesa razvije vnetje možganske mrene, ali-scoh moJtgan itd. s smrtonosnimi |HJsledlcami, je splošno znano, Kot iiadsljno oviro normalnega dihanju omenjam znatno skrivi jonost srednjo nosne ata ne. Hredn/a' ndrfna stana je lah ko v celoti pomaknjena, recimo no levo stran, tako da je cela leva ji osna polovica ožja kot pa desna ali obratno. Skrlvljenost pa je lahkti ddna in to, v hru-slsiičaatein ali v kostnem dolu. Prav tako ovirajo prsvilno in normslno dihanje skozi no«t različni izrastki na srednji nosni steni, ki so koničaste ali pa to|>e oblike. Vae te anomalije so prirojene ali pa pridobljen« Ijodisi vslod udarca ali imdca na nos. Ulk bi mislil, da toliko, kolikor dobi manje zraka akozi zoženo polovico, toliko več ga dobi skozi drugo širšo nosno fx»-lovieo. Je pa aivar drugačna; zrak, ki ga normalno vdihavamo skozi nos i ravno ali samo malo skrivljeno srednjo nosno steno do vonjslnega dala in od tu v ftrelo, zadene pri nosu z asimetrično nosno steno ob njeno kote kavlteto ter preide v vrtince, tako, da Je nadsijno dihanje tudi skozi širšo nosno polovico Jako naporno. Navajen tudi sicer ravno, ampak abriormslno srednjo nosno steno v hrustančaitlem ali v kostnem delu sli |»a v celoti tako, ds se školjke direktno doti-ksjo srednje nosne stene. Nsrsv-na izsledka tega Je, da postane dihanje akozi ium nemog'iče ali vsaj težko. l*rativno. Pomniti pa je, da je operativno zdravljenje poli-pov, ki izvirajo iz obnosnih duplin, povsem drugačno nego |x>-lipov, ki izvirajo iz nosne sluznice. Zadnji se enostavno z zanko odstrižejo, medtem ko je treba polipe iz obnosnih votiin iztrebiti, kot pravimo s korenino. t. j. treba je odstraniti bolno sluznico obnosnih duplin in polipe; če se namreč konec teh IKilipov, ki molijo v noa, samo z zanjko odstriže, se s tem ne deseta ničesar, ker inilip zopet na-rase in se prejšnje stanje povrne. Kot nadalj ni vzrok otelkoče-nega dihanja omenim tako zva-no rhinitis hypertrophica. Pod tem imenom razumemo patološko povečanje sluznice školjk. Tudi to se moi'a operativnim potom odstraniti. Školjke.,,ki ao pomaknjene proti srednji noanl steni in se je dotikajo, Imajo iste |M>aledice. Takozvana ozoena (Stinkna-se), ki vodi v poznejši dobi do uničenja sluznke celo hrustanca, Ima za posledico istotako o-težkočeno dihanje in sicer zato ker se delajo v nosu velike kraste strnjenega sokreta. Imamo pa še eno bolezen, ki JI pravimo rhinitis vasomotorln. Na tej bolezni trpeči se pritožujejo, r. Janko Hafner. KNJIŽEVNA MATICA SNPJ. Cenjeni bratje In sestre! Zims in dolgi večsri so sedaj tu, v potek čaaa, za pouk in zabavo so najboljše sredatvo poučno in zabavne knjige. Take knjige je izdala pred Čaaom Slovenska narodna podporna Jed-nota In jih imamo še precej ns razpolago za noše čitateljs, oziroma za člane in članice S.N.P.J, Glavni upravni odbor K.N.PJ. Je razpravljal na eni svojih sej tudi o tem problemu In sicer kako bi ae razp«čalo knjige Iz zaloge Književne Matice M.N.P.J. ln da bi se obenem tudi ustreglo našim članom' oziroma čltate-IJem, Upoštevajoč alabe delav-ake razmere In da IJudatvo nima veliko denarja na razpolago, amo smatrali, da Je edina pot, da ae zopet znita cena knjigam in aker toliko, da 1)0 lahko vaak, ki želi knjige, si nabavil eno ali več teh knjig ali pa vae, to Js vsakih po eno. Glsvni upravni odbor ja znižal ceno tako nizko, da sedaj nI govora, da ao predrage in aker ae-daj je cena le toliko, da ae bo pokrilo a to ceno eno z drugim po-šiljstvene stroške in iioštnlno, Rrstje in sestre, sezite |>o knjigah sedaj, ker so fkoro ms-lomsnj kot ŽAHTONJ, Naročile si knjige potom vsšegs društvenega tajnika, sli pa kar sami pišite koliko in katere knjige želite, da se vam jaišljejo. Cenik knjig Je mi časa do časa prlob-čen v "Proavetl." Upajoč, da bodete upoštevali to priporočilo In tsko pomagali razširiti dobre knjige med IJud-atvom, z bratskim pozdravom za Književne matico H.N.IU.i Pili,* Godlna, upravitelj. NAZNANILO. Ifcattvenl« UlaJfaHa la Ujafeasi m <«» pmi»w aa«*««!». še »mk«i« e««aaaMI «m »prta^lM MSaev, <*r Immm la »*•!•«• lik, trum* la l««W«al* «laae* aa* •»•alti «nrafRlllf« |*r«a««U, ša m lahko tmimm *r«4l ImmIIi M s»MI)»a|» tteU Prw«*». Immm la sa«la*», ka-Ur« gl»v»e«» lajaika, mu- m»b lam 9 »rdiva la |lli »pravalllv« a• SkM T«v»| |» mU tiki*, 4» vselil |m»I)h* aa mI»M mI< prlsrav« ata feOMfc m «*•!•«• »sršeni* M v« Pr m«»M. t*rl fMbl »mM m*hs* »prstalMva Pr»»»»<> piMhi). I*H vaafci ISMMIM aaatovs ia| m mli| «■*•! »Url la aavt aa-•!•» |>r«*iiUtv« »IMaa »seNra. 4» *r«tt»r»J I • miki la Ujafc« U epe* Jleval«. 1*111» (MIm. «»e»vtteU. I TOREK, 8, JANUARJA. POJASNILO DKIJSTVENim TAJNIKOM IN POŠILJATE. LJEM RAZNIH NAZNANIL Kadar pošljeU Usta Prosv* t* kakoršnakoll naznanila in zahvale a smrti, tedaj vselej povej. U v pismu, sli iettU imeti Pu. Can oglas sli kot navadno vest Ako js priobčsno kot navadit vest, as izpusti is naznanila v* osebne zahvale in imena po«* meznikov, ter se tsko naznanil priobči brezplačno. Kadar M hočete imeti priobčeno celo vrsti pa to oglas, za katerega ae mori plačati, to velja sa člane in za b« raznih imen in drugih stvari, ji člana. Nsdsljs valja isto tudi a razne prireditve, vesslke, shodi itd. Vsslsj Js treba povedati aH hočsts testi plačan oglas *] samo navadno čsssdkarsko vest t odi v takem slučaju se a navadno vest, naredi atva bolj na kratko ia as pove 1 važnejši dsL Cs ps naročiti da aa j bo plačan oglas, s priobči vse, kar zahtevate. Ist tako valja sa vsa druga nazaa nila, šs ss koga išče, isnitves ponudbo, prodaje, itd. Za vi taks stvari as msra vodno dati, da naj bo to oglaa, koliki krat naj ss isti priobči In da bi dete sanj plačalL To pojasnil » dajem radi toga, ksr js to slik konvencije, da ss potem rsvsi mo vsi, društva, člani, narott ki in upravništvo Usta. Prosi« . da to npofttsvats In ss po ta , ravnate. — FiMp Godina, upn » vitdj. , Durych sto $1.20. Naročnico lahko tudi aaml Hišljets na naslov: UPRAVNIfiTVO " PRO SVETA" 2657 & Lawndale Avs. CHICAGO, ILL. veter od zsdsj. Ej, čudo velikegs pssstnika! Vozili amo vsa dan in vao noč, drugi dan in naslednji dsn, dan za dnevom; imeli amo veter vedno od zadaj, ki je vlekel trajno in močno. Ladijs ae je sams vozila. Nobenega vlečenja in nstszsnjs jsdsr in vrvi ni b«o, nobenega premikanje vrhnjih jsder; mornarji niso imeli drugega posla kot pri krmilu. Ponoči, ko Je solnce zsšlo, ao nekoliko zrahljali jadrs; zjutraj, ko ae je izpuhtela sopara roee, ao jih zopet napeli — to Ja bilo vse. Deset vozljsv, dvanajat vozljsv, enajst vozljev, (spremenljivo od čaea do čaaa, je brzina, a katero vosimo. Venomer pa pleše vrli veter od severovzhoda, ki nas Žene po nsši poti kskih dvestoinpetdeset milj ns dan. Žalosti me, veseli ta hitrost, s katero puščamo Ban Franc lečo sa s*boj ln s katero drvimo proti tropičnim krajem. Vsak dan je občutno toplejši. Pri drugi popoManaki straži pridejo mornarji rasgaljeni na krov in se polivajo drug drugega z vodo. Prikazujejo se leteče ribe in ponoči se splazi gornja straža na palubo ln pobira one, ki padejo na krov. Zjutraj je kuhinja polna prijetnega vonj*, ko as pražijo, seveda potom, ko je bil Mugrfckge primerno podkupljen. iSidi delflnovo meao dobimo, kadar Johnaon ujame lepo žival ob ladljlnem rilcu. Kakor js vidsti, prebije Johnson ves svoj prosti čas tamkaj aH pa agoraj na dragih, kjer gleda, kako reže Duh pod pritiskom js« der vodo. V njegovih očeh je strsst, dbeže-vanje, po lsdiji stopa kakor samaknjen, gleda zavzet napenjajoča ae jadra, psnsčo ladijlno sled. njeno dviganje, njen tek preko tekočih gora, ki ae v protestnem sprevodu premikajo s nsml. Dnevi in noči ao prsvo čudo; dssi imam pri svojem ldavernem delu malo čaaa, ai vseeno ukrsdem tu pa tam ksk trenutek, ds strmim in zrem ns neskončni sijaj in vsličsstvo, o katerem se mi niti sanjalo ni, da ga svež Ima. Nad nami ja nebo brezmadežno ainje, ainje kot morje, ki Ima pred rilcem barvo ln aijaj ažurnega satina. Obzorje obrobljajo okroginokrog bledi, volneni iMak^ ki se ns spreminjajo, ne gibljejo, podobni srebrnemu okladu breznu-dežnoga zelenkasto modrega nebesi. Ns* morem posabtti, ko ssm nsko noč, ko bi bil morsl spati, ležal na aprsdnjsm koncu lsdlje in etrmečsri V Valovčke pen, ki jih Je Duhov rilsc metal v stran. Slišati so bili kot žuboronje potoka po mahovitem kamenju v mirni dolini in njihovi šumači glasovi so ms tako premanili, da se mi je sdslo, da nissm več ksbinakl streže Klada, niti Van Wsyden. tisti človek, ki je petintrideset Ist prsaaajsl med knjigami. Is tega sanjaranja me js prebudil neki glsa ss menoj, nedvomno glas Wotfs Laraena, močan v nepremagljivi gotovoatl tega moža in mahak v upoštevanju bsasdi neka pesmi o troplčnlh krsjih, kater« Je ponavljsl. "Hej, Klada? Kako eo ti všsč?" js vpra-šsl po primernem premoru, ki so gs zahtevale besede in njih izražanje. Pogledal aem mu v obraz. Zarsl je od svetlobe kakor morje In oči eo se mu iskrile v avitu zvezd. "Nekaj prav podobnega Je to. da rečem najmanj, da kažete neko navdušenje." sem odgovoril hladna "Hej, človsk. to je življenje, življenje!" je vzkliknil. "KI je poceni in brez vrednosti.'* Te besede som ksr tsko izrekel. Nasmejal ae je In to po« sem prvikrat slišal pošteno voaslost v njegovem glasu "Ej, ne moram ti dopovsdsti. ne morem ti Ntepati v glavo, kakšna atvar je to tivljsnje Življenje je kajpada brea vrednosti, rasen aa-mo sebi. In jaz ti povem, da je pravkar moje življenje prav dragoceno — mani. Neprecen-Uivo. Dejsl boš. da ga »trsšsnako prečenju. Jem. ampak ne morem za to. kajti življenje. I Jack Londont I MORSKI VRAG I (Ia aaglsSttae preval L M.)_ j "Zs včeraj svs se menils o tem," je dejsl. "Rekel sem, ds je življenje kvssje, nelcsj kvs-aovitogs, ksr požirs življenje, ds živi, in da ie življenje zgolj uepsšna svinjsrijs. Veš, med v aem, ksr ae ns svetu nudi In zshtsvs, je življenje nsjbolj cena stvsr. Vode je ssmo toliko, zemlje ssmo toliko, zrsks ssmo toliko, kolikor gs js, tods življenje, ki hoče biti rojeno, Je brezmejno. Nzrsvs je rszslpnics. Poglej ribe ln milijone njihovih jsjec. Sedaj pa poglej sobe ln mene. V nadih ledjih ao možnosti za milijone življenj. Da bi samo mogli najti čaaa ln prilike in izrabiti poslednjo mrvlco in vsako mrvlco nerojenega življenja, ki je v nas, bi mogli poatati očetje celih narodov in bi obljudili cele celine. Življenje? Paši l Nobene vrednosti nims. Msd cenimi stvsrmi je nsj-cenejše. Narava ga raztresa z razsipno roko. Kjer je prostora zs eno življenje, vzeje ns ti-aoče življenj, in življenje žre življenje, dokler ne ostane najjačje ln nsjbolj svinjsko življenje." . t "Darwina ste brali," sem rekel. "Vendar ste ga napak rasumeli, če sklspate, da boj sa obstsnsk opravičuje vaše samopedno uničevanje življenja" Skomignil je s ramo. "Sam veš, da meniš, to samo s ozirom ns človeško Življenje, kajti štirinošnlh živali, ptic in rib uničiš toliko kot vaak človek. In človeško življenje ni na noben način rasllčno, dasi Čutiš, da Je, In misliš, ds sklspaš, z^taj Js. Zakaj naj bi Jss Medli s tem življenjem, ki Je po ceni in brez vrednosti? Mornarjev je več, kot Je ns morju ladij ss nje, delsvcev več kot Je tovsren in atrojsv ss njs. Ej. ti, ki Živiš ns auhsm, dobro vsš, ds nsstsnjstc avoje revno ljudstvo po meatnlh brlogih in luknjah, ps »puščate nad njs lskoto ln kugo, pri vsem tem ps šs vsdno ostane več ravežev, ki umirajo, ksr ntmsjo skorjice kruha, koščks mesa (ki Js zopst uničeno žlvljsnjs), ds asm ne vsš, kaj bi ž njimi. Ali al kdaj videl londonske pristaniške delavce, kako se bore kot divje zveri, da bi dobili priložnost za delo?" Odšel Je proti kabinakim stopnicam, a je r.brnil glavo, da pove še poslednjo beaedo. "Ali veš, da je edina vrednost, ki jo življenje ima. tista, katero el življenje samo daje? Naravno se življenje precenjuje, ker ga potrebno napačno sodijo v njegovo korist. Vzemi tistega mornarja, ki sem ga imel gori na jambori. Držal se je, kakor da bi bil nekaj drogocene-ga. zaklad, ki Je več vreden kot vsi diamanti in rubini. Za tebe? Ne. Za mene? Nikakor ne. Sam zaae? Da. Ampak Jaz ne sprejmem te njegove cenitve. On se brkiko precenjuje. Vse polno je drug«go življenje, ki hoče biti rojeno. Da bi bil padel ns krov In si razbil glavo, bi svet nič ne izgubil. Za svet nI imel nobene vrednosti. Dobava je preobilna. Vrednost je imel samo za sebe; In da pokažem, ka. ko namišljena je celo ta vrednost, ae ne zaveda kadar je mrtev, da je Izgubil namega »obe. On sam ae Je črnil nekaj več kakor so diamanti in rubini. Diamantov in rubinov ni več, raz-atreali so se po palubi, da jih uplave vedre mor-ake vode. in on niti ne ve, da diamantov in rubinov ni več. l*ri tem %m ne iagubi ničesar, kajti z iagubo *amaga »ebe izgubi saveet izgube. Ali ne razuma! ? No, kaj imaš na to povedati T "Da ate vaaj doaledni," je bilo vae. kar aem mogel reči in pomival aem dalje poeodo. Sedme poglavje. Po tridnevnem ispremenljivrm vetru amo naposled vendarle dobili nevernovzhodni pa-satnik. Ko Msn prišel na krov po dobrem po-čiktu, »c bolnemu kolenu, nem videl, da je Duh plal t vsemi jadri, ki jih je napenjal svet Člani in članice 8. N. P. J. - M Sedaj lahko dobite ^ list Prosveta vaak dan sa eno leto in knjigo J AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00-ako M nam pošljete brez odbitka svoto $6.30. JH Ali ps tri knjigs: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna «2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna $1.50, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skopaj vrednost $6.00 In dnevnik ProsveU sa sno lsto^^H za svoto $6.30. (e^t/Hi To velja za člane S.NJPJ. za vss TgjteVJM stara in nove naročnike. Ne člani pla» L/^f/SJm čajo $7.50. fc&T' J Lahko dobite pol IsU dnevnik ProsveU In sknpns vrednosti sa $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE In HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljete svoto $3.90. Nečlsni pošljejo $4.60. AR pa sa $2.90 pol IsU list ProsveU in knjigo JIMMY HIGGINS. NsOanl $3.50. _ To vss velja sa stare in novo naročnike. Vaak mora poslati celo svoto brez odbitka. Denar in naro81s pošljite ns upravnlštvo na nsslov: PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, HL Pošiljam $......-................ Žena mu je umirala in mož jo je vprašal: "Zdaj, preden stopiš pred tron (božji, povej mi odkrito, kolikokrat si se ki izneverila, kolikokrat si me ogoljufala za ljubezen?" 2ena nato: "Dragi, naj se v grobu tolikokrat obrnem, kolikokrat sem'si ti izneverila." In umre... Kmalu nato je tudi mož umrl in ko je prišel k sv. Petrp, ae pri njem informira, kako Je z ženo. Sv. Peter mu pravi: "0 poznam jo tvojo sUro, seveda." "Kje pa je?" "Za ventilator Jo imamo v ne-bealh." . Naročita Mladinski Ust, najboljši mesečnik m SPREJEMA VSA* V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, kole-v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ*JPJ„ DA TISKOVINE ^ NAROČA V SVOJI TISKARNI Csns zmerne, unljsko delo prvo vrsta. Vsa pojaanlla daje vodstvo tlskarns S. N. P. J. PRINTERY 2«67-59 So. Lanmdale Avenue CHICAGO, ILL. « Sef vajencu: TI, včeraj mi je zmanjkalo iz blagajne 10 dinarjev. Ali kaj vsš o tem?" "Gospod šef. jas plačam 6 dinarjev, vi plačajte pa pet dinarjev. konec besede. tam se dobe ifa zeljo tudi vsa u8tmena pojasnila