C. kr. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Brauhausgasse 84.
KO STA Dl POTK SVOBODI!
ZELEZHICrR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV
nrninimmimmm«
tu jMiiniuiHiuniiiini
»niniOiniiiiHMHiiiuiniiimtiliH
UREDNIŠTVO
se nahaja v Trstu ul. Madonnina 15. Telefon 1570. UPRAVNIŠTVO . Dunaj V. — Bržiuhausgasse 84.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina: za celo leto .	...	4'40	K
za pol leta...............2'20	K
za četrt leta..............1T0	K
Posamezna številka 18 vin.
Štev. 12.
V Trstu, 15. junija 1914.
Leto VII.
Kapitalizem kot revolucionar.
7,t več časa se pojavljajo v kapitalističnih in drugih meščanskih listih vesti, ki vzpodbujajo k novim izjemnim zakonom proti socialni demokraciji in strokovnemu gibanju. »Revolucionarne« tendence delavskega gibanja so oplašile te rešitelje države. Nepoučljivi kakor so že ti ljudje, menijo, da bodo s starimi nasilnimi sredstvi potlačili ali pa ovirali boj delavstva za osamosvojitev, ne glede na to, da so že v raznih kapitalističnih državah pogoreli v tem oziru. Vso kapitalistično ozkosrčnost preveva misel:	ko	bi se
nam posrečilo le tem par hujskačem zabraniti njih delo, potem bi velike mase delavskega razreda zopet krenile na pot mirnega podvrženja pod nasilna sredstva kapitalističnega gospodarskega načina.	 '	.
Ce bi se res posrečilo udejstviti vse pobožne želje predstaviteljev kapitalizma ter iz njih ustvariti zakonodajna in policijska dejanja, bi se le-ti niti za las ne približali svojemu cilju, po katerem tako vroče hrepenijo. Doživeli bi kmalu še večje ogorčenje, kot ga že itak ustvarja naravni gospodarski razvoj. Z elementarno silo bi se osvobodilno gibanje proletariata razlilo čez nove jezove ter bi jih odplavilo. Kar temu gibanju daje nepremagljivo moč, ni delo mož in žen, ki izražajo hrepenenje kvišku stremečih mas in se vsled tega uživalcem kapitalizma zde nemir vzbujajoči hujskači. Resnično revolucionarni ele-
ment je sam kapitalistični razvoj. Vsak, ki je v njegovi službi, ki sodeluje na izpopolnitvi proizvajalnega razvoja, je revolucionar, seveda skoz in skoz nezaveden revolucionar.
Na dveh pojavih se posebno jasno kaže, kako revolucionarno učinkuje kapitalistični razvoj, kako si sam ustvarja predpogoje za nadomestitev kapitalizma po socializmu, ter s tem povzroča neizogiben prevrat obstoječega državnega in družabnega reda v interesu človeštva. Ena teh kapitalističnih razvojnih tendenc sili na združevanje posameznih obratov v velike industrijske zveze, kartele in truste, ki se morajo končno steči v ogromni obrat z enotnim vodstvom in enotnim nastavljanjem cen. Druga razvojna tendenca je diferenciranje dela do izurje-nja delavca na en posamezen, vedno se ponavljajoč prijem, vsl*ed česar postane delavec samo še velik sestaven del stroja.
Združevanje posameznih obratov ene obratne panftge v podjetje z enotnim vodstvom izključuje popolnoma najprej preveliko večino prvotnih podjetnikov kot samostojne, razpolagajoče osebe iz proizvajalnega razvoja. Iz njih napravlja samo prejemalce rent, v kolikor niso postali samostojni na kakem drugem polju. Še več: indu-strijelna zveza z enotnim vodstvom popolnoma izključuje vsako tekmovanje, ki se ga vedno hvalisa kot veliko prednost kapitalističnega obratnega načina, kot vzvod vsakemu opravilnemu in tehničnemu napredku. Zboljšanje stroj-
nih naprav v takem velikem obratu, ki ga more sedaj en konkurent vsiliti drugemu, pride v zastoj. Tako prihaja razvoj kapitalističnega obrata do svojih najskrajnejših posledic naravnost v razdobje relativnega zastoja, ki bi bil popoln, če ne bi drugi činitelji od svoje strani silili na izpopolnitev obratnega načina. Odločilno za cenitev kapitalizma pa je, da ravno on v svojih, najvišje razvitih oblikah vsekakor sam odpravlja njemu lastnega činiteija napredka. Z združevanjem industrije v trustih odpade torej tudi zadnji vzrok, ki ga zagovorniki kapitalizma sedaj še navajajo kot njemu koristnega.
Ko pa bo socializem stopil na mesto kapitalizma, bodo vsi obrati — veliki in majhni — prešli v last skupnosti. Potem bo naraščajoči individualni interes vseh obratnih članov, ki so obenem kot družabniki tudi uživalci obratnih proizvodov, v višji meri nadomestil tekmovanje kot činitelj napredka. Torej že združitev v trustih revolucionarno pripravlja socializem.
Druga, v isti smeri učinkujoča tendenca kapitalizma je stremljenje po vedno dalje id oči delitvi dela. V vseh ogromnih obratih najrazličnejše vrste, v vseh deželah, zlasti pa v Zedinjenih državah je delitev dela že toliko napredovala, da je delo posameznih delavcev omejeno že na edine prijeme. Za podjetnika, ali bolje rečeno, za dividende požirajočega delničarja ima to veliko prednost, da mu pride delo ceneje
LISTEK.
Vest.
Kitajska pravljica.
Zgodilo se je v starih, zelo starih časih, ko sc še ni pisalo zgodovine. Sicer so tudi v teh davnih časih ljudje že počenjali neumnosti, toda takrat se jih ni zapisovalo. Morda ravno zaradi-tega smatramo svoje prednike za prebrisane in modre.
V tistih starih časih se je narodila vest. Prišla je na svet v tihi noči, ko je vsakdo imel opraviti s svojimi mislimi. Kadar vse misli. Misli potoček, ki se svetlika v srebrni mesečini, misli trst, misli voda, nebo. Zato je v§e tako tiho.
Po dnevu je vse živo ter dela ropot — po noči pa vse molči in misli. Gosenica premišljuje, v katerih pisanih' barvah bo odpustila metulja. Cvetlice premišljujejo o svojem vonju, slavček o svoji melodiji, o zvezdah — o bodočnosti.
V neki taki noči, ko je bilo vse tiho, se je rodila vest. Imela je velike oči kot nočna ptica. Z bledim sijajem je luna obsevala njeno obličje. Zvezde so prižigale platnček v globini njenih oči.
In vest je pričela svoje potovanje po zemlji. Živela je napol dobro, napol slabo. Živela je kakor sova.
Po dnevu se nihče ni hotel zabavati ž njo — nihče ni imel časa. Tu se je gradilo poslopje, tam kopalo prekop. Če je prišla vest h komu, je krilil z rokami in nogami:
»Ali ne vidiš, kaj se tu godi? Eden prinaša kamenje, drugi vali debla, tam peljejo konji breme. Tu je treba paziti, da ga kaj ne stisne. Kje naj vzamemo čas, da se s teboj razgovarjamo?«
Zato pa je vest po noči mirno hodila. Šla je v bogate, velike marmorne palače in v majhne, revne ilovnate bajte. Narahlo se je dotaknila spečega. Le-ta se je zbudil, videl v nočni temi žareče oči ter vprašal:
»Kaj hočeš?«
»Kaj si danes storil?« mu je vest narahlo odgovorila.
»Kaj sem storil? Zdi se mi, da nič posebnega.«
»Pomisli nekoliko.«
»Ce bi morda bilo . . .«
Vest je odšla k drugemu. Človek se je zbudil, zaspati pa ni več mogel do jutranjega svita. Vedno je premišljeval, kaj je čez dan storil. In mno-gokaj, kar je preslišal v šumu dneva, mu je živo in jasno stopilo pred oči v nočni tišini.
Le malo jih je moglo nemoteno spati. Skoraj vsi ljudje so trpeli vsled nespanja.
Celo bogatim ni pomagal ne zdravnik ne opij.
Tudi modri Li-han-džu ni poznal sredstva proti nespanju.
Ali Li-han-džu je imel več denarja kot vsi drugi, več zemlje, več hiš. Zato so ljudje mislili: če ima več denarja kot vsi drugi, ima gotovo tudi več razuma.
In Li-han-džu se je imenoval modrijan. Ali modri Li-han-džu je trpel vsled te bolezni še bolj kot vsi drugi, ter si ni znal pomagati.
Vsi so mu bili dolžni. Marsikateri je delal vse svoje življenje, da plača svoj dolg. Tako modro je uravnal Li-han-džu. Če je kak dolžnik enkrat pri njem kaj ukradel in so ga zalotili, ga je Li-han-džu po vseh pravilih modrosti pretepel tako, da drugim ni več prihajalo na misel, da bi kradli.
Po dnevu se mu je to zdelo zelo bistroumno, ker drugi so se res bali.
Po noči pa so mu prihajale druge misli.
»Zakaj je mož kradel? Ker nima kaj jesti? In zakaj nima kaj jesti? Ker nima časa, da bi dovolj zaslužil: ves dan mora delati zame, da plačuje svoj dolg.«
Modri Li-han-džu se je moral zasmejati:
»l'o bi bilo se lepše! Iz tega bi izhajalo, da se mene okrade in da nimam prav, haha!«
Smejal se je, ali zaspati ni mogel več.
Noči brez spanja so ga mučile tako, da je vkljub vsej bistroumnosti nekega dne izjavil:
»Vrnem vsakemu njegov denar, njegovo zemljo, njegovo hišo!«
in da vsled tega raste nadvrednost. Kajti človek, ki izvaja vedno le en prijem, postane končno v tem tako izurjen, da ga izvrši z manjšo močjo v najkrajšem času. Vsled tega se torej pomnoži najvišja izmera njegovega dela v gotovi dobi. Četudi vsled tega narastejo delavčevi prejemki, naraste še v mnogo večji meri dobiček podjetnika ali delničarja.
Do sem bi se še moglo spraviti v skladje potek razvoja z interesom napredka človeštva sploh. Toda naraščanje zmožnosti posameznih za posamezne primljaje ima svojo slabo nasprotno stran. Človek, ki uro za uro, dan za dnevom in leto za letom opravlja vedno isti prijem in to ob vedno napeti pozornosti, mora nujno končno poneumniti. Polagoma neha biti misleč človek ter postane samo sestavni del stroja. Na tem kaj malo izpre-minja možnost duševnega ukvarjanja v dobi odmora. Skupni učinek večnega ponavljanja enega prijema se ne more popraviti v kratkih odmorih. Zato bi bili potrebni čisto drugačni odmori ter pogosta menjava v načinu zaposlenja, oboje pogoji dela, ki jih kapitalistični obrat ne bo dovolil.
Ni treba posebej poudarjati, da tudi v tem slučaju prihaja interes kapitala v nerazrešljivo nasprotje z i nteresi človeštva, kar istotako sili v nadomestitev kapitalizma po socializmu.
Torej, naši cenjeni nasprotniki lahko iz tega črpajo nauk, da so razmere, ki revolucionarno učinkujejo, da se kapitalizem po svojih lastnih razvojnih tendencah poganja dalje, tako, da mora končno z naravno nujnostjo preiti v socializem. Mi socialisti samo pojasnjujemo ta proces, ter ga skušamo z zavednim in smotrnim delom pospešiti in spraviti do dobrega konca v prid človeštva.
Obzor.
Nov resen spor pri vzhodnih železnicah Se-veroameriških Zedinjenih držav, po katerem je bilo prizadetih 85.000 železničarjev, je poravnan po razsodišču na podlagi Newlandskega zakona. Slo je za razlago dogovora, odnosno razsodbe, ki je pretečeno jesen storila konec velikemu železničarskemu gibanju.
*
Konferenca zastopnikov angleških zvez rudarjev, železničarjev in transportnih delavcev, ki štejejo okoli 800.000, 300.000 in 250.000, skupaj torej
1,350.000	članov, je sklenila sestavo komisije, ki ima v bodoče pripravljati trdno skupno delovanje. Za angleško gibanje je brezdvomno velike vrednosti, če se te tri najvažnejše skupine združijo v trajnem skupnem delu. Za ostale neštete
Tu pa so kriknili in stokali sorodniki Li-han-džuja:
»Vse to povzroča nespanje . . . mož je zblaznel!«
Zdravniki so trdili isto. Po deželi se je dvignil krik:
»Vest je vsega kriva! Če je že modri Li-han-džu izgubil um, kaj bo šele z nami reveži?«
Vse je navdajal strah in vsi so jadikovali: »Tudi jaz ne morem spati!« — »Mene strašno muči nespanje!« — »Mene tudi!«
Reveži so se prestrašili še bolj nego bogatini: »Predvsem imamo manj, torej tudi manjši razum. Kaj bode?«
Bogatini pa so govorili:
»Glejte, kako ta bolezen muči ubogo človeštvo; zavzeti se moramo za reveže ter jih varovati.«
Piičeli so misliti, kako bi se znebili vesti. Ali nihče ni vedel svetovati.
Isti čas pa je v Nankingu živel učenjak Ah-pu-o. .
V celi Kitajski ni bilo človeka, ki bi bil njemu enak v modrosti in učenosti. Ljudje so sklenili, da si pri njem poiščejo nasvet. Nihče drugi ne bi mogel pomagati.
Piipravilo se je odposlanstvo, ki je neslo darila učenjaku Ah-pu-o ter se pred njim globoko priklonilo:
strokovne organizacije bi tvorile obenem posnemanja vreden vzgled.
.) i i ,i'„
*
72 sekcij angleške železničarske zveze je sklenilo pri svojem zveznem načelstvu zahtevati odločno akcijo za izvojevanje najmanj 36 kron plače na teden ter uvedbo osemurnega delavnika. *
Po letnem poročilu delavske unije švicarskih transportnih zavodov (železničarji) je število nje članov naraslo od 13.886 na 14.698. Poročilo kon-statira potrebp ustvaritve enotne organizacije vseh železničarjev, ki so sedaj še razdeljeni v mnoge stanovske' skupine. Poskus ustanovitve »krščanske« železničarske organizacije ni mogel škodovati uniji.
• *■' . *
Tudi letno poročilo švicarske zveze strojnega osobja poudarja potrebo ožje združitve obstoječih zvez. Organizacija je štela začetkom tega leta 2501 članov v 34. sekcijah.
*
Konferenca za češko-nemško spravo. V četrtek 4. t. m. popoldne je bila na Dunaju pod predsedstvom drja. Sylvestra konferenca nemških in čeških političnih voditeljev s Češkega. Konferenca naj bi bila izde|ala pogoje za spravna pogajanja, ki naj bi omogočila upostavitev ustavnih razmer na Češkem in sklicanje državnega zbora. Konferenca je potekla brez uspeha. Ves uspeh je sklep, da se skliče še eno predposvetovanje 15. junija v Prago. To so dosegli po štiriurnem posvetovanju! Tako bodo menda sklicevali konferenco in pred-posvetovanja do jeseni in še dlje.
VI	*
§ 14. Uradna »Wiener Zeitung« prinaša zopet tri dokumente kršitve ustave. Na podlagi § 14 uveljavlja vlada tri naredbe: 1. Naredbo glede izpre-membe postopanja v državljanskih pravnih zadevah ; 2. naredba o delitvi katastralnih parcel in vknjižbi naTd/fia nepremičnin i malo vrednostjo; 3.'naredba o izpremembi zakona z dne 23. maja 1883: o evidenci katastra zemljiškega davka. — Zanimivo je, da stopi v veljavo prva naredba šele s 1. januarjem 1915. S tem je hotel gospod Stiirgkh pač povedati, da državnega zbora ne bo. Sicer je zatrjeval v delegacijah večkrat, kako da želi zopet delazmožnost parlamenta, a sedaj uveljavlja s §14 naredbe, ki bodo v veljavi šele čez sedem mesecev!
♦
V blagajno progovzdrževalne sekcije državne železnice so vlomili pred kratkim tatovi in odnesli
»Pomagaj nam, učenjak vseh učenjakov, reši nas nespanja!«
Ah-pu-o si je dal natančno poročati o trpljenju ljudstva. Premišljeval je nekoliko, se nasmehnil ter rekel:
»Pomoč je mogoča! Lahko se uravna celo tako, da vest ne bo imela nobene pravice priti.«
Odposlanci so napeli ušesa. Ah-pu-o se je nasmehnil ter dejal:
»Ustvariti hočemo zakone. Odkod pa naj ve ubogi človek, kaj sme storiti in kaj ne? Vse hočemo popisati na zavitkih, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno. Mandarini se bodo tega naučili na pamet. Poznali bodo zakone; drugi ljudje pa naj potem prihajajo k njim ter vprašajo: »Ali se sme to storiti? Ali je ono dovoljeno?« Potem bomo videli, če se bo vest ganila. Kaj sem danes storil? . . . Kar je po zakonih dovoljeno in zapisano na zavitkih. Seveda se mora mandarinom plačati. Od njih se vendar ne more zahtevati, da zastonj natlačijo svoje možgane z zakoni?« Vsi so se zelo razveselili.
Mandarini — ker je ložje brskati v knjigah, nego morda v zemlji.
Drugi ljudje — ker je vendarle zložnejše mandarinu plačati njegovo plačo in z njim nekaj minut na dan govoriti, nego celo noč z vestjo.
In tako se je vse popisalo, kaj se sme zgoditi in kaj ne.
45.200 K v gotovini. Pobasali so le papirnati denar, srebrni denar so pustili. Policija je aretirala Riharda Luisa, pri katerem je dobila 5300 K v gotovini. Luis je znan vlomilec. Priznal je, da se je udeležil tatvine, a sokrivcev ne pove.
*
Na zadnji seji avstrijske delegacije je vložil sodrug dr. Ellenbogen interpelacijo na ministra za zunanje zadeve glede znižanja carine na žito. Interpelacija poživlja ministra, naj v soglasju z obema vladama izposluje začasno odpravo žitnih carin.
*
Varšavsko sodišče je izreklo strahotno sodbo nad 82 sodrugi samo zato, ker so bili pristaši bojne organizacije socialno demokratične stranke. 24 obtožencev so obsodili na težko ječo od 4 do 15 let, 30 je obsojenih v pregnanstvo, 14 je oproščenih. Inštruktor organizacije, Sukenik, je bil obsojen na 121etno ječo.
Boj proti draginji.
Dr. Oton Bauer:
Draginja zmanjša stvarno mezdo delavcev. Prvi odgovor delavskega razreda na dviganje cen je zato vedno zahteva po višji denarni mezdi, da se vzdigne stvarno mezdo zopet na prejšno višino. Mezdne zahteve delavcev niso vzrok, temveč posledica draginje.
V zadnjih letih se je zahtevalo, naj se dela proti posledicam draginje potom izpopolnitve tarifnih pogodb, sklepanih med strokovnimi organizacijami in podjetniki. V tarifne pogodbe naj se sprejema določba, da se poviša denarno mezdo delavcev avtomatično, če rastejo cene najvažnejših živil. Na ta način bi se odvalila bremena draginje od delavcev na kapitaliste. Toda če tudi bi bila taka izpopolnitev tarifnih pogodb jako koristna, je vendar malo upanja, da bi se take tarifne pogodbe dale doseči tudi za le znaten del delavstva. S karteli in s trusti, katerih cenovna politika je eden izmed vzrokov draginje, postanejo tudi podjetniške organizacije močnejše, katere stavljajo strokovnim organizacijam združeno podjetniško moč nasproti. Delavci si bodo torej vedno še le v trdih žrtvepolnih bojih morali priboriti povišanje mezd, ki naj jim poravna podražitev živil. Prva posledica draginje je silovito poostrenje razrednega nasprotstva med podjetniki in delavci, ki najde svoj izraz v poostrenju strokovnih bojev.
Prva vseh nalog, katere nam nalaga draginja, je okrepitev naših strokovnih organizacij. V znameniti akciji so avstrijske strokovne organi-
Ah-pu-o pa je bil imenovan višjim mandarinom.
Ljudje so pričeli izvrstno in zložno živeti.
Če je kdo hotel kaj početi, je takoj tekel k mandarinu, ter mu predložil svojo zadevo:
»Bodi pozdravljen, učenjak! Razvij zavitke zakonov in mi povej, kaj naj storim v moji zadevi.«
Če sta se dva prepirala, sta takoj tekla k mandarinu:
»Glej, učenjak, v zavitke — kdo ima prav?«
Samo popolnoma revni, ki niso imeli niti toliko denarja, da bi mandarinu plačali za njegov nasvet, so še nadalje trpeli vsled nespanja.
Drugače pa so bili vsi zadovoljni. Če je prišla vest po noči k njim, so takoj zavpili nad njo:
»Kaj hoče tu? Ravnam se po zakonih! Poberi se!« In obrnili So se, ter znova zaspali.
In modri Li-han-džu, ki je več kot vsi drugi trpel vsled nespanja, se je smejal, če je prišla vest k njemu:
»Dobrodošla, lepa deklica! Česa želiš?«
»Saj si hotel vrniti vse premoženje?« ga je vprašala vest ter ga gledala z velikimi očmi, iz katerih so odsevale zvezde.
»Ali imam pravico do tega?« je odgovoril Li-han-džu. »Kaj pa stoji v zakonih?« Premoženje vsakega posameznega spada njemu in njegovim potomcem. Kako morem torej oddati premoženje, če se dediči s tem ne strinjajo? Bil bi
zacije jeseni leta 1909 spomnile podjetnike in delavce na ta pomen draginje.
Toda delavski razred se ne zadovoljuje v svoji akciji samo z mezdnim bojem. Z vstanav-ljanjem konzumnih zadrug si skuša ustanoviti krepko organizacijo, katera naj odstrani posred-njo kupčijo in ki naj gre v neposredni boj za od-ločevanje cen proti organizacijam producentov. Meščanski svet se vže boji ojačenega nasprotnika. Danes že zahtevajo kupčevalci na drobno, jutri bodo udi veletrgovci zahtevali izjemne zakone proti konzumnim zadrugam. In če se danes čmerijo pekovski mojstri na pekarne konzumnih zadrug, se bodo mogoče prav kmalu zbali karteli bogatih tovarnarjev nevarne konkurence tovarn, katere so last naših konzumnih zadrug. Tudi razvoj konzumnih zadrug poojstri razredna nasprot-stva.
Istočasno se bori delavski razred tudi potom politične akcije proti draginji. V Avstriji se od širokih plasti prebivalstva previsoko ceni možnost, nastopiti proti draginji potom naredb zakonodaje in uprave. Naše prebivalstvo je navajeno, se dati na povoden voditi od pred kratkem že zelo mogočne birokracije; radi tega misli, da je birokracija vsemogočna, da je v njeni moči, določiti cene. Določitev cen blaga potom oblasti je bila v resnici mogoča, dokler se je gospodarsko življenje doigralo v okviru majhnega mesta ali majhnega okraja. Danes pa je ves svet sam en trg. Na cene blaga uplivajo cene inozemskih si-rovin na svetovnem trgu, cene tekmujočega inozemskega blaga in vsakdanje izpreminjanje svetovne konjunkture. Proti temu vrvenju, ki se vrši na vsej zemlji, odpove moč birokracije. Najboljša volja uradnikov ne pomaga napram kompliciranim kalkulacijam prebrisanih trgovcev in producentov. Ob tem dejstvu se razbijejo vsi poizkusi določitve cen od strani oblasti; samo v razmeroma redkih slučajih so bile uspešne. To velja seveda tudi za malo trgovino. Država ne more narekovati tovarnarjem, kmetovalcem in veletrgovcem ceno; mala trgovina pa sploh ne bi kupčevala z blagom, za katero bi oblast določala nizko ceno. Samo tam, kjer se potom dogovora po načinu kartelov povzdignejo cene v mali trgovini visoko nad cene veletrgovine, je določitev maksimalnih cen za malo prodajo mogoča. Samo za ta slučaj se je zahtevala poraba § 51 obrtnega reda v predlogih Schrammela in Hanuscha. Ravno tako brezuspešni kakor določitev maksimalnih cen od strani oblasti so tudi drugi poizkusi, preprečiti potom posebnih zakonov nastanek kartelov. Arnerikanska primera kaže, da zakoni, ki naj bi preprečili ali otežkočili zvezo samostojnih pod-
tat, ki ukrade dedičem, kar je njihovega. Ali pa celo blaznež, ker sam sebi kradem. In zakon pravi: »Tatu in blazneža se zapre.« Pusti me torej pri miru! Pojdi ,-aje spat, nego da tu okrog laziš!«
Li-han-džu se je obrnil ter spal nadalje.
In kamorkoli je prišla vest, je slišala:
»Kaj jaz vem! Storim to, kar zapovedujejo mandarini. Pojdi k njim ter jih vprašaj. Živimo po zakonih.«
Vest je šla k mandarinom:
»Zakaj nihče več noče slišati?«
Mandarini so se smejali:
»Zakaj pa so zakoni tu? Ali je mogoče, da bi ljudje tebe ubogali? Marsikdo te ne razume ter stori ravno nasprotno. S črnim tušem simo vse natančno zapisali na rumenem pergamentu. To je bilo delo! Ah-pu-o, ki je to izmislil, ni zastonj višji mandarin.«
Vest je šla torej k modremu Ah-pu-o samemu.
Nalahno se ga je dotaknila. Višji mandarin se je zbudil:
»Kako si predrzneš po noči brez naznanila priti v tujo hišo? Ali poznaš zakone? Kdor pride na tihem po noči v tujo hišo, je tat in mora v zapor.«
»Saj vendar nisem prišla krasti! ... jaz sem vest!«
■ ’!; ] a ■".
jetji potom kartelnih pogodb, le pospešijo popolno spojitev teh podjetij v trustih.
Četudi so poizkusi, cene urediti potom nepo-srednje državne zapovedi, brezuspešni, ostane vendar državi sredstev dovolj, da upliva na cene posredno. V to svrho moramo Wed vsem odstraniti kartelne zaščitne carine iti agrarne carine, pregledati in premeniti brodarst^vene in železniške tarife, staviti vse panoge našega davčnega sistema in upravnega prava v službo gospodarske politike, ki bi povspeševala plodnost dela. Vsak poizkus delavskega razreda, na ta način doseči uspehe, zadene ob' trdovraten upor na draginji interesiranih razredov. Tudi politični boj proti draginji vodi k poojstrenju razrednih nasprotstev.
Dolgo bo trajalo, predno bomo mogli pribo-jevati na tem polju uspehe. Okvir naše carinske zakonodaje je določen potom nagodbe z Ogrsko in potom trgovinskih pogodb do leta 1907. Naši viski cenovniki so posledica, starih grehov prometne politike. Naš davčni sistem se ne da pre-uravnati, dokler se nam ne posreči, vzgojiti militarizem k zmernosti. Zato ne smemo pričakovati, da nam prinese politična akcija proti draginji takoj čutnih uspehov. Saj smo se vendar za vsak napredek demokracije in zakonodaje, tičoč se delavskega varstva, morali boriti leta in leta. Izdatnih uerdb proti draginji si bqmo mogli priboriti še le v dolgoletnem političnem boju.
Toda kakorkoli veliki so tildi uspehi, katere nam more prinesti tako delo, je vendar njim stavljen mejnik. Najbolje, kar moremo priboriti, je vendar le to, da se cene blaga v tuzemstvu ne vzdignejo potom vmešavanja države čez cene na svetovnem trgu. Visoke cene na svetovnem trgu pa docela odtegnejo vpliv zakonodaje. Njih uzroki se nahajajo v temeljnem bistvu kapitalističnega družabnega reda. Kakor izkoriščanje človeka po človeku, kakor berzposelnost jn gospodarske krize, tako bodo tudi periodične obnovitve draginje izginile še le z zasebno lastnino na delavnih sredstvih. Čim več trpimo radi draginje, čim jasneje spoznavamo, da je,.bistvo kapitalističnega razreda postavilo mejnike,, uspehu v vseh panogah proletarskega gibanja, strokovnemu in zadružnemu, kakor tudi političnemu gibanju; čim bolj se poojstrujejo v boju proti draginji razredna nasprotstva, tem očitneje spoznavamo, da delavski razred ne more živeti pod gospodstvom kapitalizma, da ne more prenašati kapitalizma.
Boj za malenkostne vsakdanje predmete se bo končal v velikem odločilnem boju, v katerem bo na razvalinah meščanske i družbe oživel nov svet. Boj proti draginji se bo končal v socialni revoluciji.	Prevet:	R. T.
»Po zakonih si vlačuga. Tam stoji čisto jasno: »Dekle ali ženska, ki pride po noči k tujemu možu, je vlačuga, ki se jo zapre.« Ce torej nisi tatica, si gotovo vlačuga?«
»Kaj ti pride na um! Kakšne priimke mi daješ? . . .«
»Ti torej nisi ne tatica, ne vlačuga, temveč se enostavno nočeš ravnati po zakonih. Tudi za to je predpis: »Kdor se ne ravna po zakonih, se pregreši proti njim in mora v zapor.« He, stražniki! Vkovajte to dekle v verige ter jo spravite pod ključ za vse njeno življenje. Vlačuga je, ki je sumljiva tatvine in se vrhutega noče ravnati po zakonih.«
Zvezali so vest ter jo odvedli v zapor.
Od tistega časa pa vest seveda ne pride k nikomur več ter nobenega človeka več ne moti v spanju.
Le od časa do časa zareži kak zarobljenec, ki z mandarini ni zadovoljen ter pravi:
»Vi nimate vesti!«
Takoj pa se mu pokaže papir, da je vest pod ključem:
»Torej je tu, mi jo imamo!«
Zarobljenec pa mora molčati: uvidi, da imajo mandarini prav.
In od tistega časa sem žive ljudje mirno, zelo mirno.
/~\ p« ••••	v	i	•	v	••
Oticirji m zeleznicarji.
Gospodje meščanski poslanci imajo vedno' polne koše obljub za ijudstvo ko ga potrebujejo ob času volitev. Ko so pa enkrat izvoljeni, pa pozabijo na vse svoje obljube in opravljajo vladi hlapčevsko službo. Za ljudske potrebe pa nimajo smisla. Še manj pa imajo smisla za lajšanje bede in pomanjkanja. — Tu bi pa bili gospodom kmalu storili krivico. Oni namreč imajo smisel za lajšanje bede in pomanjkanje, teda — ne za delavsko ljudstvo. Šele pred kratkim je poslanec dr. Mtihlvverth dokazal na delegacijah, da imajo gospodje meščanski poslanci mehko srce, ki ga ganejo skrbi — oficirjev. Na delegacijah je dr. Miihlwerth hvalil veselje avstrijskih oficirjev do službe, njih skromnost in treznost. Poudarjal pa je obenem, da se na vsak način mora dobiti denar, da se oficirje primerno plačuje in se jim olajša pritisk draginje živil. Končno je predlagal resolucijo, ki od vojnega ministra nujno zahteva, naj »č i m p r e j uredi oficirske gaže, zlasti pa one stotnikov in majorjev in se nato ozira v prihodnjem proračunu.«
Sedaj pa naj še kdo pravi, da gospodje nimajo smisla za lajšanje pomanjkanja. Celo to vedo, da je draginja. Železničarji bi jim bili prav hvaležni, če bi se bili ti gospodje tudi zanje z enako odločnostjo zavzemali, kakor se zavzemajo za oficirje. Toda takrat, ko je šlo za izvedbo železničarskih zahtev, ni bilo denarja, kakor vselej, kadar železničarji česa zahtevajo. Za oficirje pa se na vsak način mora dobiti denar, da se jih boljše plača. Zlasti pa so drju. Miihhverthu stotniki in majorji prirastli k srcu, da se zanje tako toplo zavzema, da je treba v prvi vrsti zanje poskrbeti.
Kako pa je bilo takrat, ko se je v parlamentu opisalo resnično bedo železničarjev in ko se je zanje zahtevalo, naj se postavi v proračun tisto svoto, ki je potrebna za zboljšanje železničarskih mezd in plač? To pa se je zgodilo ne samo enkrat, temveč večkrat. Dne 11. decembra 1911 je zbornica v enoglasnem sklepu pozvala vlado, da izda 38 milijonov za zboljšanja železničarjem. Ker pa je vlada le deloma ugodila tej zahtevi in je veliko večino železničarskih želj pustila neizpolnjenih, je po leti 1912 poslanec sodr. Tom-schik v proračunskem odseku stavil predlog, da se potrebni znesek postavi v proračun. Meščanska večina pa je odklonila ta predlog, ter zopet sklenila resolucijo, s katero se poživlja vlado, da izvede sklep zbornice iz meseca decembra 1911. Da se vso komedijo pokaže v vsej njeni podlosti, se je namesto pokopanega predloga za vpostavitev potrebnih sredstev v proračun, zopet sklenilo resolucijo, s katero se vlado »pooblašča«, da izda potrebne svote za izvedbo železničarskih zahtev. Na vse ugovore proti temu izdajstvu hrabrih gospodov raznih nacionalnih in klerikalnih strank so le-ti vedno imeli isti izgovor: »Ni denarja, in predno se dela te izdatke, se mora poskrbeti v proračunu za pokritje.
In kako stoje stvari danes, ko gre za plače oficirjev? Ne le, da so cenjeni gospodje meščanski poslanci dovolili ogromne izdatke, ki presegajo več stotin milijonov, za militarizem, ne da bi trenili z očesom ter se vprašali: odkod bo ta napol bankrotna država vzela denar za pokritje, zahtevajo sedaj še zvišanje oficirskih plač. Za te se mora dobiti denar na vsak način, ne glede na to, kje se naj ga vzame. Razlika pri tej hitri iz-premembi glede naziranja o pokritju je seveda ta, da je decembra 1911 in pri poznejših proračunih šlo za potrebne in bedne železničarje, dočim je šlo sedaj na delegacijah za potrebe s predpravicami obdarjene oficirske kaste.
Kako pa izgleda stiska oficirjev? Vzemimo za primer samo poročnika (lajtnanta), torej ponajveč mladega gospoda, ki mu ni treba za nikogar skrbeti. Vrhutega pa za njegove zelo svojive življenske zahteve skrbi povečini dobri, bogati papa. Mlad mož, ki se nahaja šele v starosti, ko morajo drugi umrljivi, ki so si izbrali kak meščanski poklic, po večini še posedati po šolskih klopeh, ali pa že trdo delati za svoj kruh, do-
biva že danes na Dunaju letnih 2000 kron čiste plače, 1012 kron stanarine in najemnino za pohištvo 104 krone, k čemer pridejo še druge beneficije. Tako znašajo letni dohodki takega mladega fantka daleč preko 3000 kron.
Primerjajmo s temi dohodki letne prejemke ubogega železničarja, premikača, čuvaja ali prožnega delavca, ki mora po večini vzdrževati še družino. Prejemki mladeniča, ki je šele komaj pričel svojo karijero in ki ima vse časti in svojo gospodarsko bodočnost še pred seboj, so mnogo -višji, nego državi in družbi koristnega delavca.
In o tem, da je zadnji prožni delavec v državi ; najmanj tako koristen kot gospod lajtnant, ne more biti dvoma niti v najbolj zakrknjenih možganih meščanskih glav!
Toda gospodje meščanski poslanci in njih podrepniki sc seveda zavedajo, da morajo skrbeti ne samo za oficirje, temveč tudi za železničarje. To pa seveda samo na shodih, kjer svojim backom nasujejo peska v oči, samo da bi ti ne izpregledali ter jim s svojimi glasovi vred pri prihodnjih volitvah ne odplavali. Zato pa morajo farbati železničarje in javnost, samo da zakrijejo svoja dejanja v škodo delavskega ljudstva. Saj pa tudi ni mogoče, da bi se zastopniki kapitalizma in ž njim tesno združenega militarizma resnično zavzemali za resnične ljudske interese. Morda bo pa le marsikateri zapeljan revček začel razmišljati o narodni zvestobi in krščanski ljubezni »svojih parlamentarnih zastopnikov« in voditeljev ter uvidel, da imajo le-ti zanj samo papirnate resolucije in nič drugega. Pa je tudi dobro tako, da se vedno bolj razkriva izdajalska vloga nacionalnih in klerikalnih voditeljev z najbolj kričečimi dejstvi. Ljudje bodo vendar enkrat izpregledali, da jih vsi nacionalci in klerikalni voditelji vodijo le za nos, ter se ne bodo več bali ne narodnega ne klerikalnega hudiča, s katerim se jih sedaj še straši. Gospodom pa našo zahvalo, da tako vneto skrbe za izpreobrnitev zaslepljencev!
Občni zbor naše organizacije.
(Dalje.)
Sodr. Toinschik poroča: Centrala je topot z ozirom na visoke stroške izdala poročilo v nekoliko skrajšani obliki. Sliko veliekga dela nudijo številke rešenih vlog. V glavnem se hočem pečati s taktiko centralnega vodstva. Veliko število železničarjev nam očita, da smo premalo radikalni. To pa zaradi tega, ker ne trobimo vselej v boj, ker ne poživljamo železničarjev k pasivnemu odporu kadar se zahteva. Bili pa smo mnogo radikalnejši nego ti železničarji menijo. Povsod smo pozvali so-druge, da izgradijo organizacijo, da jo naredijo veliko in vplivno, ker le taka nam je porok za uspehe. Hoditi to pot, zahteva često več poguma nego radikalno vpitje po pasivnem odporu.
Izid nabornega tedna je bil pridržanje članov in zmanšanje fluktuacije.
Ozirali smo se na razne želje glede sklicanja državnih konferenc povsod, kjer se je izkazala potreba. Potrebno pa je, da se izvede sklepe konferenc, zlasti iste glede na izgradbo zaupniškega sistema. Treba je obračati tudi večjo pozornost izobrazbi železničarjev potom predavanj kot doslej.
Sodrug Kopač je poročal za tržaško tajništvo. Natančno je navedel število organiziranih po posameznih krajevnih skupinah in plačevalnicah.
Iz njegovega poročila je razvidno, da je spadalo v področje tržaškega tajništva 1. januarja 1913. 36 krajevnih skupin in vplačevalnic s 3336 člani, 31. marca 1914 pa 37 skupin in vplačevalnic s 4022 člani. Izmed teh je bilo 2654 Slovencev, 1151 Nemcev, 183 Ivalijanov, 63 Hrvatov, 4 Čehi in 1 Poljak. V vseh skupinah in vplačilnicah tržaškega tajništva je bilo 484 shodov in sej, na katere je tajništvo poslalo poročevalca 286krat. Iznied teh poslednjih je bilo 69 javnih, 143 društvenih shodov, 43 shodov po § 2. ter 31 sej. Vrhutega se je vršilo 7 sej izvrševalnega komiteja železničarskih skupin tržaškega tajništva. Nadalje je bilo tajništvo zastopano na 7 državnih in 15 pokrajinskih konferencah ter 20 sejah strokovne komisije. Intervencij je tajništvo v tej dobi izvršilo 248, po veliki večini
z ugodnim uspehom. Le majhno število intervencij je bilo brez uspeha, kar pa je ponajveč pripisovati dejstvu, da pirzadeti niso natančno informirali tajništva. Pisem je v poročilni dobi dospelo 626, odposlalo pa se jih je 648. Razpustilo se je med tem časom dve vplačevalnici. ozir. se jih je združilo z drugimi bližnjimi, ustanovilo pa se je eno krajevno skupino in dve vplačevalnici, ki izvrstno delujejo in napredujejo.
V splošnem je organizacija v vsakem oziru dobro napredovala. Boj imamo na jugu hud zlasti proti nezavednosti mas. Toda za separatizem pri ; nas niso tla. Naša taktika je povzročila, da so se nacionalci sami ubili.
Kar se pa tiče slovenskega strokovnega lista, imamo res primanjkljaj. Temu pa je v prvi vrsti vzrok, da mnogo slovenskih sodrugov raje naroča nemški list, dasiravno ga ne razumejo zadostno. Če bi vsi slovenski sodrugi čitali svoje slovensko glasilo, bi število odjemalcev vsled tega poskočilo vsaj na 3000. To pa bi omogočilo večkratno izdajo lista.
Pri nas vladajo zlasti jezikovne težkoče, s katerimi moramo računati. Dočitn zadostuje drugod znanje dveh jezikov, moramo v tržaškem tajništvu poslovati v štirih jezikih. V našem področju srno storili vse, kar je bilo mogoče in lahko trdimo, da delo ni bilo brezuspešno. Treba se je pač ozirati na posebne razmere na jugu.
Nato so poročali tajniki drugih tajništev o delovanju v svojih področjih.
Sodr. Lili je poročal kot urednik »fiisenbah-nerja«. Povdarjal je med drugim: Našemu strokovnemu časopisju je posvečati posebno skrb. Nahajamo se v težkem obrambnem boju in je torej jasno, da nam je premagati velike težkoče. Moramo pa se omejevati glede na prostor, ki nam je v listu na razpolago. Za splošnost so poročila o majhnih shodih lokalnega značaja. List mora biti zrcalo celokupnega gibanja. Glavna naloga našega časopisja je prosvetno delo in temu se moramo v prvi vrsti posvetiti. Skrbeti pa se mora tudi za to, da čita naše liste tudi občinstvo.
Nato se je razvila debata o poročilih. Pav-darjalo se je tudi potrebo ustanovitve lista za organizirane italijanske železničarje, katerih je okoli 600.
Drugi d a n se je nadaljevala debata o poročilih v kateri sc je med drugim povdarjalo, da pravovarstveni stroški ogromno naraščajo. Vzrok temu je ponajveč napačna varčljivost železniških uprav, kar veča možnost raznih nevarnosti.
Sodr. M ii 11 e r je v zaključni besedi povdarjal, da se ne more ogrevati za predlagano stopnjevanje članskih prispevkov. Predlog za ustanovitev italijanskega lista pa se naj odkaže centrali.
Sodr. T o m s c h i k je v zaključni besedi povdarjal, da je priklopitev članov v južni Tirolski tržaškemu tajništvu nemogoča stvar, ker ima lc-to že itak zelo obsežno področje.
Sodr. Rudolf Miiller je nato poročal o »železničarskem domu«. Posrečilo se je poceni zidati. Za železničarje pa ima njih lastni dom velik pomen, ker bo iz njega izhajalo mnogo izobraževalnega dela. Železničarji so lahko ponosni na svoje delo. Koncem svojega poročila je stavil sledeči predlog: »Vsakemu članu naše organizacije, ki je obenem član društva »Železničarski dom«, (prispevek zanj znaša 1 krono na leto in se ga lahko plača v dveh obrokih) se nudi zanj in za svojce prenočišča po K l:20\za osebo. Tistim članom organizacije, ki niso člani društva »Železničarski dom« se nudi pernočišče po znižani ceni 2 kron za osebo.«
Izventega apelira vodstvo organizacije kot upravitelj doma na solidarnost krajevnih skupin in vplačevalnic, da tudi še nadalje od-računajo po 3 vinarje od vsakega člana za stavbinski sklad. Kjer pa to še ni uvedeno, se naj nemudoma uvede vočiglcd dograjeni stavbi, da se more vršiti prevzete dolžnosti.
S tema odredbama, ki pa ne tvorita prisilnega razmerja, lahko darno zagotovilo, da bomo mogli izvrševati svoje dolžnosti ter po plačilu dolgov oddali dom organiziranim železničarjem kot dedščino.
Predlog je bil soglasno sprejet. Nadalnje izpo-polnilne predloge se je odkazalo centrali.
V debati so delegatje izražali veselje nad dovršenim delom, ki bo moglo odgovarjati vsem zahtevam.
Tretji da n. Sodr. S o v a je poročal za kontrolno komisijo. Kontrolo se je vršilo redno vsak mesec dvakrat, po pokrajinski kontroli pa štirikrat na leto. Našlo se je vse v popolnem redu. Poročevalec predlaga absolutorij. Predlog je bil soglasno sprejet.
Sodr. P r o h a s k a je poročal za češko upravno komisijo, ki je bila tudi redno pregledana.
Nato je prišla na razpravo 2. točka dnevnega reda: »Organizacija in. taktika, zavzemanje stališča n a p r a m stremljenju ločitve centralne organ iz a c i j e v poklicne skupine.« Poročal je sodrug T o m s c h i k.
Govornik opozarja predvsem na sklepe drugega avstrijskega železničarskega zbora, po katerem je v interesu vseh avstrijskih železničarjev nujno potrebno, da se vse kategorije združijo v skupni bojni organizaciji. Nadalje izvaja: Opraviti imamo s celo vrsto kategorijskih društev, ki so jih poklicali v življenje osebni in včasi tudi politični nagibi. V teh društvih še često prevladuje mnenje, da je lažje izvesti zahteve za posamezne kategorije, ker se tiče manjšega števila ljudi in torej manj stane. Ne manjka pa jim docela čut solidarnosti za solidarnost. To dokazuje dejstvo, da je mnogo teh društev prosilo za sprejem v koalicijo, z nami. Seveda je tudi mnogo osebnih nagibov, ki igrajo pri tem svojo vlogo. Vedno jasneje pa postaja, da kategorijska društva niso v stanu doseči zboljšanj. To dovede do samodelnega uničevanja teh društev, in nam ne preostaja opraviti drugega kot nastop proti tem društvom, ki škodujejo celokupnosti.
Pa tudi v naši organizaciji se nahajajo razna stremljenja, s kterimi se je centrala morala pečati. Predvsem je poiav, da hočejo posamezne kategorije tvoriti svoje posebne skupine. Ti pojavi pa se niso toliko pojavili na deželi, temveč na Dunaju. Tvorbe sekcij v okvirju poedinih krajevnih skupin pa ne služijo namenu.
Na želje posameznih kategorij glede na konference in samostojna posvetovanja smo se v čim največji meri ozirali.
Naloga delegacijskega zbora je, da podpira centralo v njenem stremljenju proti vsaki vrsti separatizma. Centrala priznava potrebo, da se uveljavijo želje vsake posmezne kategorije v okvirju celokupne organizacije. Vselej pa mora sodelovati celota in vselej mora priti v ospredje interes celokupnosti. Odločno hočemo nastopiti proti vsem, ki stavijo vselej svojo osebo nad stvar. Zato vam predlagam sledeči predlog:
Delegacijski zbor nalaga centrali, da z vso vnemo nadaljuje izgradbo zaupniškega sistema, da za posamezne kategorije sklicuje konference kakor doslej, če je to potrebno ter deluje na to, da se v posameznih skupinah uvede naprave, ki ob potrebi omogočajo posameznim kategorijam njih strokovne razprave posebej. O splošnih zadevah v skupinah in vplačilnicah pa se mora vselej skupno posvetovati' in skupno sklepati.
Delegacijski zbor poživlja centralo, da najodločnejše nastopa proti vsakemu stremljenju po ločitvi, ki bi se pojavilo v centralni organizacij na škodljiv način. Ce nastanejo v posameznih skupinah ali vplačevalnicah vzroki sporov, katerih podlaga je pritožba, da se na to aji ono kategorijo v skupini ni oziralo nje interesom primerno, mora centrala poravnati spor kakor je navedeno v prvem delu tega predloga.
Delitev skupin v manjše skupine itd., kar se vsled sporov često zahteva, je kolikor mogoče zabraniti, nasprotno, kolikor je praktično mogoče, naj se manjše skupine in vplače-valnice združi v večje. Izgradbo centralne organizacije je v interesu železničarjev ■pospeševati z vsemi namenu primernimi sredstvi. Sedaj pa pridem k delu, ki nam hudi možnost za izvedbo tega sklepa. In to je izgradba Zaupniškega sstema. S pomočjo centrale se je že za celo vrsto kategorij oživotvoril zaupniški sistem. Tu pa so se zopet pojavile težkoče. Zaupni-
ški sistem ima predvsem nalogo, da v področju postaje ali pa na določeni progi podpira organizacijo v vsaki kategoriji. Z lokalnim delokrogom pa marsikateri niso zadovoljni. Toda tudi tu se je treba držati gotovih mej, ki jih nudi obstoječa organizacija. Centralno vodstvo pa mora biti vrhovna instanca za vsa vprašanja kategorij in -za celokupnost. Zaupniški sistem mora biti povsod in predvsem krajevno omejen in le centrali je za vsak posamezen slučaj pridržano, da ustvari zvezo med zaupniki cele države. Pospeševati hočemo zaupniški sistem, toda vsled tega ne sme nastati nikak-šna škoda za celokupnost.
(Konec prihodnjič.)
Veselijo se, da smejo dovoliti!
Kdo?
* Seveda meščanski poslanci, pa ne morda za ljudske potrebe! Kaj še! Ljudstvo naj bo zadovoljno, da sme doprinašati žrtve za militarizem in marinizem. Molči naj in plačuje. Za vse drugo naj se ne zmeni. To je skrb drugih. Gospodje meščanski poslanci se veselijo, da smejo vojni upravi dovoliti vse, kar zahteva, tudi če ljudstvo ob tem gladu pogine.
V torek 26. m. m. je bil na razpravi vojni proračun. Za poročevalcem Rosnerjem je govoril češki separatist Nemec. Vsebina njegovih izvajanj je sledeča: Socialnim demokratom očitajo še vedno popolnoma po krivici, da so sovražniki države, ker niso zadovoljni z armado v njeni sedanji obliki. Socialni demokratje zahtevajo ljudsko armado in to, da bodi tudi vojak državljan z vsemi državljanskimi pravicami. Izdatki za armado postajajo od leta do leta silnejši, a vzporedno s temi izdatki ne gre narodnogospodarski razvoj Avstrije. Glede povišanja prejemkov oficirjev pravi Nemec: Gotovo je, da močno vpliva sedanja draginja na prejemke oficirjev, ali pomisliti je treba tudi na to, da življenjski pogoji vojakov po vojašnicah nič več ne ustrezajo današnjim zahtevam časa. Končno izjavi, da bodo glasovali socialni demokratje proti vojnemu proračunu, ker ne prinašajo izdatki za armado prav nič onega, česar potrebujemo: Blagostanja, omike in svobode. — Delegat Klofač pravi, da so Čehi zato proti zahtevam armade, ker je armada glavna opora centralističnega in Slovanom sovražnega sistema. Izjavi, da bo glasoval proti vojnemu proračunu. :— Na popoldanski seji je govoril sekcijski šef grof Forgach o zmedah v Albaniji. — Na seji v sredo je govoril delegat sodrug Leuthner, ki je pokazal najprej, kako da si nasprotujeta izjavi grofa Forgacha in italijanskega zunanjega ministra di San Giuliana. Potem je silno ostro kritiziral nastopanje avstrijskih častnikov, ki hočejo igrati po vsej sili zadnji čas politično vlogo v državi. Na podlagi pisave dveh vojaških listov »Danzers Armee-Zeitung« in »Mili-tiirischc Rundschau« dokazuje, da se širi med avstrijskimi častniki duh, kakršen je vladal v Turčiji, ko so upropastili častniki v mladoturški stranki državo. Končno je prav krepko pokazal na razmere, ki vlftdajo pri 6. stotniji 17. pešpolka v Celovcu. —- Ministrski predsednik grof Stiirgkh je nato govoril in dejal, da se mora na vsak način dobiti pokritje za zvišanje oficirskih plač. (Kako energično zna govoriti Stiirgkh, kadar ne gre za ljudske zahteve.) — Grof Forgach je nato branil postopanje zunanjega ministrstva. (Pač nehvaležno delo!) — Na popoldanski seji je govorli dr. Krek in zahteval preustrojitev pouka po ka-detnih šolah. Mladi oficirji bi se morali zanimati tudi za socialna vprašanja. Končno je govoril ostro proti dvoboju. —- Dr. Kramar pravi, da je izvedel, da hoče Avstrijsko-Ogrska mobilizirati proti Rusiji. Svari vlado pred tem korakom. Na četrtkovi seji je bil sprejet redni in izredni vojni proračun. Potem je bila razprava o mornariškem proračunu. Delegat sodrug Leuthner je pokazal, kako da ne-.zmiseltio povečavamo našo vojno mornarico. Izdatki za vojno mornarico so narasli trikrat višje, kakor pa se je dvignila naša zunanja trgovina. (Poročevalec o mornariškem proračunu je hotel namieč dokazati, da pospešuje vojna mornarica našo zunanjo trgovino.) — Delegat Schlegel (krščanski socialec) je dejal: Veselimo sc, ker lehko dovolimo res visoke zahteve mornarice (!!) —
Mornariški proračun so seveda ravno tako navdušeno sprejeli vladni podrepniki kakor prej vojni proračun.
Delo delegacij je končano. Brez obotavljanja so odobrili meščanski delegatje velikanske izdatke za armado in mornarico in tudi nič se jim ni zaletelo, ko so pritrdili izrednemu kreditu za zgradbo štirih novih dridnotov. Vedno predrziiejše se igrajo meščanski delegatje z blagostanjem avstrijskega ljudstva. Ko je šlo leta 1910 za zgradbo prvih dridnotov, so imeli meščanski delegatje še nekaj pomislekov, in udali so se le, ko jim je bi! obljubil vojni minister, da ne bo do leta 1916. nobenih izrednih izdatkov za armado in mornarico. In popolnoma so se umirili, ko je prišel finančni minister v delegacije in izjavil, da ne bodo prikrajšani izdatki za povzdigo narodnega gospodarstva vsled velikih stroškov za vojno in mornarico. Besede obeh so bile seveda prazne obljube, a meščanski delegatje se niso spomnili letos prelomljene besede, ni jih motilo gospodstvo s § 14. in povišanje rekrutnega kontingenta, ne veliki mobilizacijski stroški, ampak z navdušenjem so pritrdili naravnost blaznim zahtevam vojnega ministra in mornariškega poveljnika. Zato jih je pa tudi pohvalil po glasovanju mornariški šef, admiral llaus, rekoč: »Nikdar še ni noben mornariški poveljnik lažje prodrl s tako velikimi zahtevami, kakor jaz v tej delegaciji. To pa so mi omogočili skoraj vsi gospodje govorniki, ki so nastopili. Zahvalim vse govornike, ki so govorili z besedami priznanja o mornarici.« Lehko delo je imel gospod mornariški poveljnik, ker so mu zgladili pot vsi meščanski delegatje. Edini, ki je govoril proti zahtevam mornarice, je bil sodrug Leuthner. Admiral Haus je odgovarjal Leuthnerju, ali tako površno in s tako cenirni frazami, kakor znajo pač taki visoki gospodje. Sodrug Leuthner je zlasti pokazoval na kričeče razmerje med stroški za vojno mornarico in onimi za trgovsko mornarico. Admiral Haus je nato dejal, da prav očitno pokaže trdosrčnega birokrata, ki vitli samo do roba zelene mize — da ni njegova naloga, spuščati se v narodna gospodarska razmotrivanja! — Zopet je imelo ljudstvo priliko, spoznati] svoje škodljivce, ki mu odjedajo košček kruha za sebične namene. Na kolenih pred vlado so složni vsi: Nacioualci vseh barv, klerikalci vseh narodov, radikalci in naprednjaki
Dopisi.
Trst južna železnica. (Nacionalna go-n j a.) Ker narodnjaška gonja med osobjem in delavki več ne vleče in je večina slovenskih uslužbencev spoznala, da je ta gonja samo zato, da gotovi narodnjaški hujskači v kalnem ribarijo, so se te korifeje »milega naroda« morale ogledati za kakim drugim predmetom svoje gonje. Sedaj napadajo in blatijo narodnjaki po svojih zloglasnih listih kakor »Edinost«, »Dan« itd. vse tiste, ki ne obvladajo dobro slovenskega jezika. Predvsem jim je v želodcu železniški zdravnik dr. Dufek. In ravno ta zdravnik je vsled svojega izvrstnega strokovnega znanja in človekoljubnosti med osobjem splošno priljubljen. Ker pa ta zdravnik samo za silo govori slovenski, se je silno zameril narodnjaškim bogovom. Zahtevajo slovenskega zdravnika, četudi je zelo sirov in oduren napratn uslužbencem. Ce se jim že ljubi napadati zdravnike, bi imeli pri dr. Martinisu zato vzroka dovolj, saj je dal že vse preveč povoda za pritožbe. Ali je morda zavist povod te gonje? Ce pa je s tein pomagano osobju in potnikom, pa je drugo, zelo veliko vprašanje. Železničarji pa so že spregledali narodnjaške pajacade ter jih ni prav nič volja prenašati posledice narodnjaških oslarij. Menimo, da se razumemo!
Grobelno pri Celju. Dne 10. maja so imeli železničarji v Grobelnem svoj shod, na kateerm je bilo mnogo železničarjev. Od tedaj nimajo nekatere osebe nobenega pokoja več. Razsajajo in razbijajo ter klepečejo, da se kar kadi. Najbolj še pa odlikuje v tem poslu žena nekega prožnega obhodnika, ki jo kličejo Krampel. Njo organizacija tako grozovio peče, da kriči kar po progi, kako so železničarji neumni, če plačujejo v organizacijo, in pa če bi bili vsi tako pridni, kakor je njen mož,
bi se jim prav dobro godilo, in imeli bi jih gospodje radi, kakor imajo take kakor je ona. Njo imajo res nekateri gospodje tako radi, da so morali njo in njenega moža zaradi tega prestaviti. O, vemo še nekatere stvari! Gospa Krampel, le prenehajte s svojim jezičkom, da se nam ne bo treba braniti z drugimi stvarmi, ki bi dokazovale, kdo je priden, kdo pa ni.
Lep posel. (Dopis iz Celja.) Pred mesecem je imela tukajšnja železničarska organizacija shod, na katerem so ožigosali po zasluženju so-drugi, a tudi neorganizirani delavci, razmere na naši progi in postaji in pa navade nekaterih »višjih« gospodov kakor Flug in Hermann. Seveda ni tem gospodom yšeč, da se upajo delavci javno nastopiti proti njihovemu početju. Ker pa ne morejo vsega izvedeti, kar so govorili delavci na shodu, so si najeli človeče, v osebi ogibnega čuvaja Jurija Čretnika ki opravlja lefc)i posel denun-eiantstva. Čretnik ne opravi pri postajenačelniku ničesar — ta ga že predobro pozna — zato si ;e pa izbral za svojega »zaupnika« prožnega mojstra Hermanna. Seveda je popadel vse marne Čretnikove g. Hermann kakor lačen pes kost. Kmalu nato je pričel Hermann izpraševati delavstvo telefonično, če je kdo truden, da naj pride na postajo, kjer mu preskrbi lažje delo itd. Ker so pa delavci popolnoma pravilno ocenili to nenavadno usmiljenje gospoda prožnega mojstra, ni bil nobčn »truden«. G. Hermann je ves žalosten konštatiral, da so delavci toliko prebrisani, da ne gredo na njegove cukerčke. Organizirane delavce sovraži g. prožni mojster, kolikor le more. Pred kratkim je opazil, da govori delavka, ki ruje travo na progi, z organiziranimi železničarjem. To ga :e tako razburilo, da je prepovedal delavki, govoriti s tem sodrugom. Končno svetujemo gospodu prožnemu mojstru, da naj prihaja na naše shode. Tako bo zvedel popolno resnico in ne bo se mu treba zatekati k denunciantstvu. Čretniku pa čestitamo, da si je izbral tako čedno opravilo, naj ga le opravlja še nadalje prav vestno. Upamo, da se bomo še večkrat pečali na tem mestu z njegovim judeževim delom. — Rdeča straža, ki vse vidi.
Iz Jesenic. Ravnatelj Galamboš je izdal poseben ukaz, da se mora nastavljencem izjemoma izplačati njih zaslužek že 30. 5. Delavci pa so imeli posebno izjemo, da so dobili svoj zaslužek tri dni pozneje nego nastavljenci. To pa je zasluga kanclista gospoda P., ki je popolnoma pozabil na delavce. On je seveda dobil svoj denar že poprej in je čakal potem z izgotovljenjem plačilne liste toliko časa, da se je svojega denarja poprej iznebil. Želeli bi temu gospodu samo, da bi on najzadnji dobil svojo plačo, ker potem bi gotovo ne pozabil na druge. Morda bi se mu to ne zdelo posebno prijetno, ali zdravo bi pa bilo. Upamo pa, da se bo poboljšal in da bo vsaj takrat normalen, kadar bo treba izdelati plačilno listo. Svetujemo mu, da se naj za pivo pobriga šele tedaj, ko bo s svojim delom gotov, ker delavce pač ni volja prenašati posledice njegovih navad. Ali se morda boji, da bi drugi pivo prej izpili nego pride on do njega? Od njega zahtevamo samo, da v redu izvrši svojo službo, da ne bodo drugi prizdeti po njegovi nemarnosti, sicer pa naj dela kar hoče. Nismo pa voljni čakati na naše trdo prislužene vinarje samo zaradi njegove nemarnosti. Tudi delavci bi radi prvega vsacega meseca dobili svoj denar, ker so ga že zaslužili.
Pa še na nekaj moramo opozoriti tega gospoda. namreč, da naj nikar ne pozabi napraviti plačilnih listkov. Te absolutno zahtevamo, ker so za nas važni. Napraviti pa se jih mora za vsakega. ker je to že po uradnem listu zapovedano.
Ob tej priliki pa opozarjamo še g. Cepelnika, kontrolnega čuvaja in vnetega zvezarja, naj raje pometa pred svojim pragom, kjer ima smeti dovolj, druge pa naj v miru pusti. Ce mu pa žilica le ne bo dala miru, pa tudi njemu lahko posvetimo nekoliko več prostora. Menimo, da smo se razumeli!	Prizadeti.
Zvezarjem v album. (Dopis iz Jesenic.) Tržaška giftna krota, imenovana »Jugoslovanski Železničar«, nima drugega nujnejšega opravka, nego udrihati po posameznih sodrugih. Vsa duševna revščina zvezarjev zija v predalih tega li-
Stran 6
„ZELEZNICAR“
Štev. 12.
stiča. Nikdar se tam ne more najti kakšnega poučnega spisa, pač pa zato temveč udrihanja po nasprotnikih. Pa kakor so že narodnjaki sploh, nimajo na vsem božjem svetu drugega namena, nego zastrupljati javno mnenje in sejati razdor med osobje. Pa je tudi umevno. Kjer ni argumentov, tam služi kol. Tako pa je pri zvezarjih še vselej bilo. Posebno se šopiri tu neko zvezar-sko človeče, ter hoče vse spraviti v »blaženost« majke Zveze. Toda kšeft mu ne gre predobro, ker zaslepljenci pridejo že do spoznanja, kakšnim mešetarjem z narodnostjo so padli v kremplje.
Ce že ti ljudje hočejo boj, mi se ga ne bojimo. Vajeni pa smo bojevati se s poštenimi sredstvi. Na gotove svoje člane pa je »zveza« lahko ponosna, zlasti pa na tiste, ki ne vedo, da morajo opravljati svojo službo, tudi če so člani Z. J. Z. Upamo, da bo to zadostovalo, če ne še lahko kaj več povemo.
Domače vesti.
Potrebščine državnih železnic. V državnem proračunu za leto 1914/15 je vpostavljen znesek 120milijonov kron za investicije. Ta znesek zaostaja za deset milijonov napram državnemu proračunu za leto 1913. Razliko se pojasnjuje s tem, da je iz kreditov za leto 1913 preostal še znaten znesek, ki se ga prenese za nadaljnjo vporabo na leto 1914. (Ali niso morda to »prihranki« pri »regulaciji« plač?) Kar se tiče zlasti vozil, je koncem leta 1913 še preostalo na kreditu 9,2 miljonov kron; za isti namen je bilo v prvem polletju 1914 na razpolago 19'5 milijonov kron. Za leto 1914/15 se zahteva 40 milijonov. Za dobo od 1. januarja 1914 do 30. junija 1915 je torej skupno določeno skoraj 69 milijonov za vozila.
Nameravana poslabšanja turnusov pri južni železnici. V tej zadevi so bili 25. aprila t. I. državni poslanec sodrug T o m s c h i k , sodrugi \Veigl, Hondi in Kasperbauer pri prometnem ravnatelju N e s s 1 e r j u ter so tam zastopali stališče vlakospremnega osobja glede na poslabšanja turnusov zlasti pa glede odvzetja prostih dni iz turnusov.
Južno železniška uprava, odnosno ravnatelj Nessler je izjavil, da se ne more govoriti o odvzetju prostih dni, temveč, da se jih vzame samo iz turnusov in se jih bo dalo, če bodo dotični zanje prosili. Zastopniki organizacije pa so poudarjali, da osobje pod vsemi pogoji vztraja na določitvi prostih dni v turnusih, ker je prepričano, da pogostoma tudi pri najboljši volji uradnikom ni mogoče ugoditi prošnjam za proste dni, vsled česar bi nastali spori med uradniki in uslužbenci, kar bi pogostoma povzročilo kazni.
Inšpektor Bračič, ki je tudi bil navzoč, je povdarjal razlike, ki izhajajo iz tega, če se obdrži proste dneve še nadalje v turnusih, ker bi turnusi z malim številom skupin (partij) imeli mnogo več prostih dni nego turnusi z velikim številom skupin.
Sodrug Tomschik je opozarjal na svoječasno izjavo železniškega ministrstva, po kateri se ne sme poslabšati turnusov, ter povdarjal, da pomeni črtanje prostih dni poslabšanje turnusov. Sodrug Weigl je opozarjal na nujnost zadeve z ozirom na sklepe, ki jih je storilo mnogo shodov vlakospremljevalcev.
Po daljšem razgovoru, ki so se ga vdeležili vsi sodrugi, je gosp. ravnatelj Nessler obljubil, da bo potrebno ukrenil. Zastopniki osobja so po nastopu ravnatelja prišli do naziranja, da se utegne ta zadeva rešiti ugodno za osobje.
Na podlagi tega izida prosimo vlakospremno osobje, da počaka nadaljnjih ukrepov.
Nadalje še navajamo, da se je na zadnji seji personalne komisije vlakospremljevalcev stavilo trditev, da je osobje itak zadovoljno, da ga pa hujskajo izven osobja se nahajajoče osebe, ki od tega žive! Prepuščamo osobju, naj samo razsodi, če ta trditev odgovarja resnici.
Avstrijski proračun za 191415. Ministrstvo razpošilja proračun za leto 1914/15, ki mu je pri-dejano naslednje pojasnilo: »Vlada je predložila poslanski zbornici državni proračun in načrt finančnega zakona za proračunsko leto 1914/15. Ta J,
korak je storila v nadi, da omogoči sklicanje parlamenta v doglednem času. pgoden razvoj po iniciativi predsednika ppslanske zbornice drja. Syl-vestra uvedene akcije, za zopetno upostavitev normalnih razmer v deželni upravi kraljevine Češke in za delazmožnost državnega zbora.« Iz tega vidimo, da razume naša vlada tudi šale. Državnega zbora ni pikjer, a vendar mu je predložila vlada proračun, to se pravi, poslala ga je predsedniku Sylvestru, ki ga je lepo varno zaklenil v miznico, In Jiedaj je predložen gospodom poslancem proračun! Dalje to! Vlada govori o sklicanju parlamenta y doglednem času, a prav tisti dan razglaša tri naredbe po § 14, ki bodo veljavne šele s 1. januarjem 1915! Ce je vlada res tako trdno prepričana, da prične državni zbor z delom v doglednem času, čemu potem še vedno § 14? Najbrže misli gospod grof Stiirgkh gospodariti s § 14. tja do novega leta. Proračun izkazuje 3.460,987.902 K dohodkov, 3.460,726.156 K stroškov, prebitek 310,397 K. Ta prebitek se pa izkaže takoj za veliko »farbarijo«, ker je vlada upostavila med dohodke tudi posojilo 222 milijonov 800 tisoč K. Torej gospodarimo s prav poštenim deficitom.
Na ljubljanskem južnem kolodvoru je skočil s tira v soboto 30. m. m. zjutraj en železniški voz
1.	in 2. razreda dunajskega brzovlaka. Brzovlak je imel 10 minut zamude in zadnji vozovi brzovlaka, so zavozili v gorenjski vlak, ki je bil pripravljen za odhod in v katerem so bil že potniki. Resnih poškodb ni dobil noben od železniških uslužbencev, čeprav je ravno ob tem času vse polno pre-mikalnega osobja na tiru, in tudi noben potnik. Prestrašili so se seveda potniki močno. Materi-elna škoda je pa seveda precejšnja, zakaj voz, ki je skočil s tira, je zdrobil vse naokolo. Nesreča je posledica zloglasne štedljivosti uprave južne železnice.
V Avstriji imamo res preveč denarja. Dr. Pa-
gen je potoval po Crni gori in opisal to potovanje. V opisu pripoveduje prav zanimive reči o subvencijah avstrijske ivlade črnogorski avtomobilni pošti. Dr. Pagen piše; »prav dober vtisk napravlja obrat avtomobilne pošfe, s katero lehko prepotujemo velik del Črne gore. Prvotno so bile avtomobilne vožnje zasebno podjetje akcijske družbe Laurin in Klement iz Mlade Boleslave na Češkem. Pred približno šestimi leti je prevzela črnogorska vlada sama avtomobilni obrat in vzdržuje redno avtomobilno zvezo med Kotorom in Cetinjem, Cetinjem in Podgorico in Podgorico in Nikšičem. Nedostatek so Visoke vozne cene, ki ovirajo, da bi se posluževali avtomobilne vožnje slabeje situirani ljudje; tako velja n. pr. dveinpol-urna vožnja s Cetinja v Podgorico 8 K. Ali črnogorska pošta mora nastavljati tako visoke cene, če hoče le nekoliko !pokrivati stroške. Ko je prevzela črnogorska vlada avtomobilni obrat od češke tvrdke, je bila sklenila prav nezmiselno pogodbo: Tvrdki Laurin in Klement mora plačati za vsak prevoženi kilometer eno krono. Vlada bi se seveda rada otresla te težke pogodbe, a pogodba velja 10 let, od katerih ni potekla niti polovica. Razen tega pa ima tvrdka še neke posebne funkcije v Crni gori: Vsako leto dobi namreč od avstrijske vlade subvencijo 40.000 K in od trgovske zbornice v Pragi 20.000 K. Avtomobilna pošta spada sicer v področje poštne uprave, a je kljub temu popolnoma samostojna, ona je država v državi. Vodi jo nek bivši avstrijski železniški uradnik. — Tako dr. Pagen. Avstrijska vlada ima res denarja v izobilju:	Subvencionira albanskega
kneza, subvencionira črnogorsko pošto, avstrijsko ljudstvo pa strada. Kakšen »plemenit« povod ima avstrijska vlada, da plačuje kapitalističnemu podjetju po 40.000 K na leto, v desetih letih torej
400.000	K? Za železničarje seveda ni denarja!
O Vojni, voditelju »češkoslovanske Zveze železničarjev« piše »Zarja« sledeče: Glasilo mlado-čehov »Narodni Listy«, ki so razkrinkali šviho, prinašajo novo senzacionelno razkritje in sicer tudi o odličnem članu ravno iste stranke, ki jej je pripadal Šviha. Jan Vojna, predsednik izvrše-valnega odbora narodno socialne stranke, predsednik deželne zveze železniških nastavljencev in državni poslanec, je izrabljal organizacijo železniških nastavljencev v najgrše sebične namene.
To mu očitajo »Narodni Listy«. Tudi s policijskim komisarjem Klimo je bil v zvezi. Dokler ni bil Vojna predsednik izvrševalnega odbora narodno socialne stranke, je igral opozicionalca nasproti vodstvu in nastopal proti vsakemu vmešavanju stranke v delo organizacije železniških nastav-ljenccv. Opozicionalnost je pa vrgel takoj v staro šaro, ko je prišel v vodstvo stranke in ko je bil izvoljen tudi za državnega poslanca. — Vojna je po poklicu oficiant z letno plačo 2800 K. Živi pa zelo luksurijozno, samo za stanovanje izdaja 1200 K.
Na shodih železničarjev je predlagal vedno' silno ostre resolucije proti vladi in sicer zato, da ustreže želji dr. Klime. Klima ga je prosil za to,, da lehko poroča vladi o opozicionalnem stališču organizacije, čeprav člani niso soglašali s tonom resolucij. Za karijero dr. Klime so morali torej igrati narodno socialni železničarji revolucionar-* ce. Da Vojna ni napravljal kakih uslug Klimi samo za »božji Ion«, to je pač precej verjetno.
»Narodni Listy« objavljajo pismo Vojne nekemu železniškemu nastavljencu. Od tega na-stavljenca zahteva Vojna 350 K za uslugo, ki mu jo je izposloval Vojna pri odboru deželne zveze železničarjev, katere predsednik je Vojna sam!! Pa še druge čedne kupčije razkrivajo »Narodni Listy«. Vojna je tudi zaupnik zavarovalnice zoper nezgode. Pri tej zavarovalnici si je bil zaračunal dijete za delo, ki ga sploh ni bil napravil. Od graditelja hiše, ki je last železniških nastavljencev je dobil Vojna dvakrat po 300 K! — Železničarska organizacija, katere predsednik je Vojna, ima 16.000 članov.
Ce je vse resnično, kar razkrivajo »Narodni Listy« zadnje mesece o narodno socialni stranki, tedaj ne moremo dovolj obsoditi voditeljev, ki tako brezvestno in za tako sebične namene diskreditirajo veliko stranko pred vsem svetom. Pristaši narodno socialne stranke pač niso odgovorni za umazane kupčije svojih voditeljev, ali trpeli bodo vsled tega povsem nedolžno, ker pade vsled nemoralnih dejanj njihovih voditeljev težka senca tudi nanje, ki so iz čistega prepričanja v stranki.
Inozemstvo.
Veiika nesreča na morju.
Na reki sv. Lovrenca v Kanadi je v noči od 28. na 29. maja t. 1. vsled goste megle trčil velikanski parnik kanadske železniške družbe »Em-press of Ireland« ob danski parnik za premog »Storstad«. Le-ta je zavozil v prvega ter ga pri sredi razbil. Pri tem pa je zmečkal več potnikov. V desetih minutah se je potopil velikanski parnik na dnu reke, ki je tam zelo globoka in široka. Potegnil je s seboj stotine ljudi. Po novejših poročilih je utonilo 937 oseb. Na ladji je bilo 1463 oseb, katerih se je rešilo samo 525. Med temi je bilo potnikov prvega razreda 22 možkih, 11 žensk, drugega razreda 27 moških, 15 žensk, tertjega razreda 150 moških, 16 žensk. Moštva ladje se je rešilo 283 oseb. Otrok se je rešilo dvoje iz tretjega razreda. Ko se je pred dobrimi ftlvemi leti potopil parnik »Titanic«, je bilo število žrtev 1505, torej je sedanja katastrofa za »Titanicovo« največja v zadnjem času.
Strahotna nesreča se je pripetila okolu treh zjutraj, takrat so odposlali tudi zadnje brezžično poročilo z nesrečne ladje. Parnik »Storstad« je tako močno zavozil v »Empress of Ireland«, da je takoj vdrla voda vanj. Vsi potniki so bili v trdem spanju. Kdor je le mogel, je pribežal po strahotnem sunku na krov, kjer je vladala največja zmešnjava. Na pomoč je prihitel kanadski vladni parnik »Eureka«. Na ta parnik se je rešil tudi kapitan potopljene ladje, ki pripoveduje: Ob dveh zjutraj sem zagledal ob strani naše ladje ve|iko ladjo in sem takoj ukazal, naj obrnejo naš parnik. Ali bilo je že prepozno. Prihajajoči parnik je zavozil z veliko močjo v stran naše ladje, ki ie bila naenkrat prerezana v dva dela. Ukazal sem odpeti rešilne čolne, a naš parnik se je že pričel potapljati. Žal, da se niso mogli rešiti vsi potniki na čolnih. Deset minut potem, ko se je zgodila nesreča, se je bil že potopil moj ponosni parnik. Grozni prizori so se odigravali v teh minutah. Mnogo potnikov, ki niso dobili prostora v re-
silnih čolnih, je poskakalo v valove, da si rešijo življenje.
Moje moštvo je pokazalo vzorno disciplino. Skušalo je, da spravi najprej ženske in otroke v rešilne čolne. Ali strah med potniki je bil nepopisen. Divji prizori obupa so se odigravali, tako da ni moglo niti moštvo niti oficirji vzdrževati reda pri rešilnem delu potnikov. Vedno bolj se je pogrezal »Empress«. Med zadnjimi, ki so stopili na rešilni čoln, smo bili oficirji in jaz. V gosti megli smo poizkušali določiti smer vožnje proti bregu. Med vožnjo smo potegnili v čoln več kakor 30 ljudi, sicer še živih, a že brez zavesti. Okolo pol šestih nas je sprejel parnik »Eureka«.
Kapitan vladnega parnika »Eureka«, ki je bil prišel prvi na kraj nesreče, je pripeljal v Father-point 50 trupel in 60 živih ljudi. Med rešenimi ;e zelo malo žensk in otrok. Rešeni potniki pripove--dujejo, da je bil sunek tako močan, da so odleteii s postelj. Nato so takoj bežali na krov in poskakali v rešilne čolne. Oni potniki, ki so se zadrževali z oblačenjem, so vsi ob življenje. Utonili so 'V sobicah.
Takoj nato, ko je trčil parnik »Storstad« ob »Empress« in je prišla voda do kotla, se je pripetila tudi eksplozija. Stroji so prenehali in na parniku je bila popolna tema. Potniki, ki so stali na krovu, je odplula voda. Moški in ženske so kričali v smrtnem boju, nekateri so se borili za prostor v rešilnih čolnih. Parnik se je potapljal z nepopisno naglico.
Na potopljenem parniku je bilo seveda največ Kanadcev, a tudi mnogo Angležev, Ircev, Norvežanov in Nemcev. Med potniki je bil tudi en Avstrijec: Jožef ZebuJak iz Oderberga v Šle-.ziji.
»Empress« ie bil zavarovan pri različnih zavarovalnicah za ladje na Angleškem za 8 milijonov mark. Blago, ki se je potopilo s parnikom, je vredno 3 milijone. Danski parnik »Sorstad«, ki je zadel ob »Empress«, je dobil le neznatne poškodbe in je priplul v montrealsko luko.
Socialno demokratični poslanci v nemškem državnem zboru. Ob zaključitvi zasedanja nemškega državnega zbora obsedeli socialno demokratični poslanci, ko je pozval predsednik poslan-•ce, naj zakličejo cesarju »Slava«. Zaradi tega je bilo seveda ogorčenje na vseh straneh in v gosposki zbornici je zahteval grof York od justič-nega ministra, naj kazensko postopa proti vsem 111 socialno demokratičnim poslancem. Justični minister je nato odgovoril, da bi bilo tako postopanje opasno, ker bi bili socialno demokratični poslanci skoraj gotovo oproščeni in to bi bil Ie triumf zanje. Takrat, ko kličejo poslanci cesarju »Slava«, uživajo še poslaniško imuniteto in zato je tudi odklonil državni pravdnik kazensko postopanje proti socialno demokratičnim poslancem. (Prejšnja leta so zapuščali ob takih prilikah socialno demokratični poslanci dvorano.)
Razdelitev balkanskih dolgov. Visoka Porta je francoski vladi že predložila pregled, iz katerega je razvidno, kakšen znesek javnega dolga in drugih dolgov Turčije pride na posamezne balkanske države. Po tem pregledu, ki bo razdeljen med člane tujezemskih delegacij mednorodne komisije za financijelna balkanska vprašanja, ima prevzeti Orška 14,315.000 turških funtov (1 turški funt — K 21-80), Bolgarija 4,076.000, Srbija 4,452.000, Albanija 1,090.000 in Črna gora 151.000 turških funtov. Komisija bo 15. junija zopet pričela s svojim delom. Otomanski delegatje so predložili tudi seznam zahtev otomanskih (turških) zasebnikov za škodo, povzročeno po balkanskih državah med vojno.
O združevalnem stremljenju francoskih železničarjev. Na 25. zveznem zboru francoskih železničarjev, ki se je vršil meseca aprila, je bilo zastopanih 174 skupin po 131. delegatih. Kongres je sklenil odločno akcijo za zopetno nastavljenje tovarišev, ki so bili odpuščeni leta 1910 povodom takratne stavke. Za zvišanje varnosti na železnicah se je zahtevalo še tertjega moža na vsako lokomotivo, ki bi imel nalogo opazovati progo, dokler se ne uvede zanesljivo delujoče repeticij-ske naprave. Nadalje se je zahtevalo nastavljanje železničarjev za nadzorovanje varnostne službe. Članski prispevek vbodoče ne sme zna-
šati manj nego 75 centimov na mesec. Od teh naj se 40 centimov odračunava* centralni blagajni (dosedaj se je odračunavalo 17 in pol centimov). Najvažnejši sklep se peča z enotno organizacijo, ki je v interesu železničarske organizacije nujno potrebna. Zvezno načelstvo je moglo poročati o razveseljivem napredku organizacije, ki bo kmalu zopet dosegla svojo moč, kakor jo je imela pred nesrečno stavko leta 1910.
Raznoterosti.
Rekord v železniški hitrosti. Pred kratkim je odšel iz Moskve prvi ekspresni vlak v Vladivostok, ki je na skrajnem vzhodu Sibirije. Progo je vlak prevozil v osmih dneh v dolžini 11.000 kilometrov. Nikjer se ne ustavi več časa. Pozneje nameravajo napraviti zvezo s pariškim ekspresnim vlakom, vsled česar bo mogoče dovršiti ogromno pot iz Pariza v Vladivostok v eni vožnji. Na ta način bo potovanje iz Pariza v Tokijo, glavno mesto Japonske, skrajšano za tri četrtine.
Iz organizacije.
Sosmrtno odpravninski sklad.
Od 29. marca do 7. maja 1914 se je izplačalo podpore za sledeče smrtne slučaje:
72. Čerovsky Emil, Pardubice	200	K
73. Koch Josip, Saalfelden	200	«
74. Potokar Anton, Maribor II.	100	«
75. Schmid Urša, Maribor I.	100	«
76. Lohner Anton, Neuleugbach	100	«
77. Červeny Josip, Vysočan	100	«
78. Patek Marta, Lunderiburg	100	«
79. Vazač Anastazija, Favoriten II. 100	«
80. Kozel Josip, Liberec	100	«
81. Totzauer Josip, Sporlč	200	«
82. Ortner Josip, Wels	100	«
83. Miksa Karolina, Peneig	50	«
84. Moik Ana, Gradfec TI. ’100	«
85. Zeih Karol, Homutov' 10	:	200	«
86. Schmutzer Fran, Favoriten II. 100	«
87. Pytlik Roza, Ottakririg	100	«
88. Ruttner Karol, Dunaj III.	100	«
89. Pokorriy Ivan, Iglava	100	«
90. Gritzner Ivan, Celovec	200	«
91. Walter Friderik, Napagedl	200	«
92. Gasperčič Ivana, Trst I.	50	«
Izplačan ?nesek	2700	«
Umrlo je 14 članov in 7 žen.
Izpreniemba naslova.
Poklicno zadružna zavarovalnica zoper nezgode na avstrijskih železnic^!) naznanja ponovno, da ima sedaj svoje urade na Dunaj u VI./l, Linke Wienzeiie 48/52, ter prosi, da se ji vse poštne pošiljatve pošilja rja ta naslov.
Pozor člani! Z ozirom na notico, objavljeno v 9. številki našega lista z dne 1. maja t. 1. še naznanjamo, da nudi g. dr. W e 11 m a n n v Pi-styanu 50 odstotni popust za zdravljenje (stroške za zdravnika) skozi celo kopališko sezono.
Gospodarski pregled.
Občni zbor Južne železnice. Dne 30. maja se je vršil na Dunaju občni zbor južne železnice. Predsedoval mu je dvorni svetnik vitez pl. Eger, navzočih pa je bilo 503 delničarjev za 443.870 delnic z 9121 glasovi. Najprej se je odobrilo računsko poročilo za leto 1913. Izstopajoče gospode upravnega sveta in nadzorstvenega kolegija se je na novo izvolilo. K znanim sanacijskim načrtom je poudarjal predsednik, da pomenijo isti kompromis, ker ne zadovoljijo nobenega dela. Vkljub temu pa lahko zagotavlja, da je uprava storila vse, da čim najodločriejše varuje interese delničarjev. Razvila se je živahna debata, v kateri je delničar Marburg stavil samostojne predloge za sanacijsko akcijo. Dr. Heymann (Maribor) je zahteval sklicanje izvenrednega občnega zbora, ki bi imel voliti zaupno komisijo delničarjev za pregledanje predlogov uprave ter pozneje poročal na občnem zboru, ki bi se ga določilo.
Naslanjaje se na predloge delničarjev Walltucha, Marburga in Heymanna se je potem sprejelo predloge uprave in obenem s sanacijo združeno izpremembo pravil. Uprava je po tem upravičena najeti 4 in pol odstotno obligacijsko posojilo v nominalnem znesku 150 milijonov frankov ali 121-5 milijonov mark ter znižati delniško glavnico od 364,098.000 frankov s tem, da prepečati delnice od 500 na 200 frankov. Po glasovanju je predsednik z zahvalnimi besedami zaključil občni zbor.
Poročila o shodih.
Nabrežina. 15. maja t. 1. se je vršil prav dobro obiskan železničarski shod. Na dnevnem redu je bilo: Železničarske razmere in občinske volitve.
Shod je otvoril in mu predsedoval predsednik tukaijšnje skupine železničarjev, sodrug Jan, ki je podal takoj besedo sodr. Kopaču iz Trsta. Le-ta je poročal o zvijačnosti železničarske uprave, kako hoče poslabšati delavni čas in druge stvari. Priporočal je utrditev organizacije, ki je edino uspešno obrambno sredstvo, s katerim delavstvo še razpolaga v boju za bolj dostojno in človeško življenje.
Predsednik poudarja, kako narašča draginja v Nabrežini in kako hišni posestniki zmerom dražijo stanovanja	in da	je že sedaj vse	za 120 %
dražje	kakor v	Trstu.	Obžaluje, da se	vse kate-
gorije enako ne zanimajo za delovanje in boje organizacije.
Nato prečita zahteve železničarjev v Nabrežini, ki so bile enoglasno sklenjene in so sledeče:
1. Zvišanje stanarinske doklade od 70 % na 90 %.
2.	Zvišanje	kraške	doklade od 10 %	na 20 %.
3.	Zvišanje	začetne plače kurilniškim postaj-
nim in skladiščnim delavcem za 30 vin. in zraven 30 % draginjskih doklad, brez da bi se kaj smelo oškodovati pri plači.
4. Delavcem vseh strok, ki so dosedai pri akordnem delu, naj se odpravi akord in zato določi višjo dnevno plačo.
Opomniti mora.no južnoželezniško ravnateljstvo, da naj upošteva te točke in naj nas reši te neznosne draginje v Nabrežini. In če se zde te zahteve železniški upravi pretirane, naj se sama prepriča o tukajšnji draginji.
Predsednik poudarja, da je v železniški službi nekaj kategorij, ki se vkljub odporu uprav priborijo nekaj pravic, medtem ko se druge zapostavlja.
Zavedne kategorije železničarjev bodo vedno itnponirale upravi ter ji vsilile svoje zahteve. Nato je zaključil svoj govor, poživljajoč navzoče na neumorno delo v prid organizacije, in pravi, da se jih je sto podpisalo, ki se strinjajo z zahtevami, samo uradniki na postaji se niso hoteli podpisati.
Potem se je prečitala sledeča
resolucija:
Dne 15. maja 1914 v Nabrežini na železničarskem shodu zbrani železničarji vseh strok protestirajo proti nameravanemu poslabšanju delavnega in službenega reda na južni železnici kakor tudi akordanto.n, da bi se jim zmanjšalo akordni zaslužek; zahtevajo takojšnjo spremembo določb v zmislu svoječasno predloženih predlogov.
Nadalje izjavlja shod, da današnje začetne in končne plače ne odgovarjajo več razmeram. S to plačo kurilniških, postajnih in skladiščnih delavcev smo v Nabrežini zaostali do 1 krone. Z ozirom na to dejstvo zahtevajo zbrani delavci vseh strok, da se jim zviša začetna plača za 30 vinarjev in temu naj se doda 30 % draginjske doklade, brez da bi se kaj smelo oškodovati pri plači, in vrhstavbeni delavci zahtevajo tudi, če pridejo na delo, naj se jim plača dnino tudi če kasneje dežuje.
Nastavljeni uslužbenci vseh strok v Nabrežini zahtevajo zvišano stanarinsko doklado in zvišanje kraških doklad, in to s 1. junijem t. 1.
Vzrok, da železničarji v Nabrežini zahtevajo boljšo plačo, je ta, da je življenje kakor tudi stanovanje za 120 % dražje, kakor v Trstu, na Op-
činah in v Gorici. Opomniti moramo pa še, da kakor nekaj časa ne dežuje, moramo vodo posebej plačevati. Zatorej zahtevamo, da te točke južnoželezniška uprava upošteva.
Opomniti moramo južnoželezniško ravnateljstvo, da te zahteve niso pretirane, ker nam je že to zdavnaj obljubila, kar sedaj zahtevamo. Zahtevamo pa tudi, ako se upravi južne ■ železnice zde te zahteve pretirane, naj se sama prepriča, če je to res ali ne.
Shod pooblašča tajništvo splošnega in pra-vovarstvenega strokovnega društva v Trstu, da dogovorno s centralnim vodstvom vse potrebno ukrene, da se bo mirnim potom rešilo to zadevo in da bodo končane draginjske razmere v Nabrežini.
Ta resolucija je bila, soglasno sprejeta.
Sodrug Deisinger poroča o pomenu občinskih volitev v Nabrežini, ki se bodo v kratkem vršile in pravi, da se naj vsi poprimejo dela in agitacije za delavske kandidate, ki jih je socialno-demokratična stranka postavila v tretjem razredu. Razloži, koliko dela zaostane v prid delavstvu, ker ni opozicije v občinskem svetu.
Predsednik Jan se nato zahvaljuje navzočim za obilno udeležbo ter zaključi shod.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Jesenice: Dopis glede vožnje na Bled ni pripraven za objavo. Zato ga nismo uvrstili.
Pragersko. Dopis smo poslali vodstvu ia-mošnje krajevne skupne. Za objavo je potrebno, da ga potrdi vodstvo skupine, ali pa kak zaupnik, ki nam je znan. Po tem se je vselej ravnati.
Zadružništvo.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto od 1. julija 1913 do 30. junija 1914.
Mesečni račun.
Razpečano blago.
Zadružna doba 1913/14	1912—1913 stopnjevanje.
Julij	K	261.590-35	117.75585	143.834-50
Avgust	„	280.064-71	122.047-42	158 017-29
September	„	295.665 65	142.382-06	153.283-59
Oktober	„	351.25935	201.921*76	149.337-59
November	„	345-033-23	210.598-68	134.434-55
December	„	410 881 75	213.325 53	197.556-22
Januar	„	384.812-27	201.433 93	183.37834
Februar	„	338 30802	200.02936	138.278-66
M;irc	.	393.516-60	263.489 12	130.027-48
April	.	406.034 85	247.248-25	158.786-60
Maj	492.977-78	265.437~85	37.539 93
3,87'.144-56	2,185.669 81 1,684.474-75
Člansko gibanje.
Vpisanih udov do 31. maja	1914	....	10630
„	„	„ 30. junija 1913 .... . 8056
Narastek v 11.	mesecih	.	. . 2575
Hranilni oddelek.
Stanje vlog «’	31. maja 1914	.	.	K	557.977.37
,	30. junija 1913.	.	.	„	310 966-58
Narastek v 11. mesecih	.	.	K	247.010-79
Od 1. julija 1913 do 31. maja 1914 razdelilo se je v slučajih bolezni ter
vdovam in sirotam .........................K	15.365-60
Od 1. julija 1913 do 31. maja 1914
se je izdalo dividend......................K	39.985.28
Izkupiček skladišča oblek
(obsežen že v razgledu blaga od 1. julija 1913 do 31. maja 1914).
Oddelek konfekcija	K	168.123-04
„ manufaktura.........................................  128.332-07
„ obuvala.........................j „ 88645-17
„ pokrivala.........................„ 37.684-21
Skupno . . K 422.784-49 Trst, dne 31. maja 1914.
VSEBINA ŠT. 11 Z DNE 1. JUNIJA 1914.
Članki:	Draginja. Obzor. Nobenih izdatkov
brez pokritij. Zavarovanje železničarjev zoper nezgode v socialnozavarovalnem odseku. Občni zbor naše organizacije. Delavniškim in kurilni-škini delavcem. Iz provizijskega sklada za sluge in pomožne uslužbence c. kr. državnih železnic.
Listek: Morje.
Dopisi: Iz jeseniške proge. Žvižaj-Schwischai. Iz Poljčan.
Domače vesti: Naši državni dolgovi. Bilanca južne železnice za leto 1913. Tri milijone za zvišanje. oficirskih plač. Keilingov slučaj pred najvišjim sodiščem. Žrtev poklica. »Zastopnik« iti »rešitelj« železničarjev.
Inozemstvo:	Železničarsko	gibanje v Nizo-
zemski. Prednja Azija.
Raznoterosti: Krst lokomotiv. Denar premoti tudi svete može. Socialistično časopisje na Ruskem. Majska proslava v devetih jezikih. Kako je razdeljen kapital. Kinematograf v službi cerkve. Zračna pošta.
Iz organizacije.
Poročila o shodih:	Ljubjanski profesijonisti
obeh železnic. Poljčane. Trst, drž. žel. Zborovanje skladiščnih mojstrov in nadzornikov v Trstu.
Naznanilo shodov. Vrhstavbeni delavci, pozoi;.
Gospodarski pregled:	Kako	kapitalisti gra-
bijo. Koncentracija kapitala. Kapitalistični zločini. Književnost.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Učiteljska tiskarna* v Ljubljan1.
Kavarna „Unione“
TRST ^
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca. Napitnina je odpravljena.
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
 -----------------------------------------     C
Adalbert
Kassig
Ljubljana,
Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Čepice zimske in letne za strojevodje,- kurjače itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. - Postrežba točna.
Narcča|te in podpirajte delavsko časopisje!
/f^40 letni uspeh
---------
N? Želodčna
ki ga potrjuje na } tisoče priznanj.
tinktura
lekarnarja Piccolija v Ijubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je 1 > odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. !
jerna lekarna
G. PiCCOlf, Ljubljana
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Peter Kozina & Ko.
Ljubljana na Bregu št. 20
-------- (Cojzova	hiša).	-----
Varstvena	znamka.
Cene za	moške	K 14’—,	17’—,	20—.
„	ženske	„ 12-—,	15—,	18—.
„	dečke 36/39	K 10-—,	12 - .
„	otroke št. 22	25 26-28	29 31	32 35
K 5'-, 6 -, 7-, 8-.
<3-a,ra,n.tir£ina, Isa-lsoTrost
Cenejše vrste od K 1*50 naprej*
Koder prebivajo Slovenci povsod je razširjen fj
„Slov. Ilustr. Tednik"
Vsakdo ga rad čita.
Naročite si ga in pridobivajte mu no- y ::	vih	naročnikov.	::	ifi
Rezervni skladi K 15.000.
Deležni kapital KJ80.000.
Splošno kreditno društvo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
= v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 3. =
Eskomptuie:	menice,	devize,
fakture. Oskrbuje inkasso za svoie člane. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago v javnih skladiščih. — : : :	Osebni kredit. : : :
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice. Vloženi denar obrestuje po
mt s% -m,
od dne vloge do dne dviga. — Rentni davek plača iz svojega.
Obratuje le s svojimi člani. Član postane, kdor vzame en opravilni delež v znesku K 20. Glavni deleži po K 200. Zaveza enkratna, omejena. Članov 700.
Živahna zveza z Ameriko; v vseh krajih Združenih držav ima svoje zastopnike — zato oskrbi lahko vse potrebne informacije iz teh krajev.
Za varčevanje ima
llčza-e d.c330.a,če is. ra, 33. II33. Ilc e.