Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 JU., aesečna naročnina 5 Šilingov Letnik XVIII. Celovec, petek, 3. maj 1963 Štev. 18 (1093) Slovenska prosvetna zveza Nedeljske volitve zveznega prezidenta: f i Prepričljiva zmaga dr. Adolfa Scharfa Scharf: 2,473.694 (55,41%) - Raab: 1,813.787 (40,63%) - Kimmel: 176.649 (3,96%) glasov Kratko po deveti uri v nedeljo zvečer je notranji minister Olah kot predsednik glavne volilne komisije v navzočnosti ponovno izvoljenega zveznega prezidenta dr. Scharfa po radiu in televiziji sporočil skupni rezultat letošnjih prezidentskih volitev: dr. Scharf (kandidat Socialistične stranke Avstrije) je dobil 2,473.694 glasov, to je 55,41 odstotka vseh veljavnih glasov; ing. Raab (kandidat Avstrijske ljudske stranke) je prejel 1,813.787 ali 40,63 % glasov; dr. Kirn-m e I (kandidat Evropske federalistične stranke Avstrije) pa je dosegel 176.649 odnosno 3,96 % glasov. S tem je bil sedanji zvezni prezident dr. Scharf za nadaljnjih šest let izvoljen za najvišjega predstavnika republike Avstrije. Dobil je tako večino glasov, kot je doslej še ni zabeležil noben kandidat: namreč o-koli 660.000 glasov več kot njegov neposredni protikandidat Raab in celo za dobrih 480.000 glasov več kot oba nasprotna kandidata skupaj. Zmaga dr. Scharfa pri teh volitvah pa je še posebno prepričljiva, če upoštevamo, da je leta 1957 vodil pred takratnim CiVP-jevskim kandidatom, več ali manj neznanim dr. Denkom le za 98.000 glasov, medtem ko se je sedanja razlika napram ing. feaabu, bivšemu kanclerju, ki ima nesporne Usluge za povojni razvoj Avstrije, povečata na okroglo 660.000 glasov. Čeprav sta si torej pri letošnjih volitvah stali nasproti dve profilirani in v najširših krogih prebivalstva enako znani osebnost), so se volivci v tako nedvoumni večini odločili za dr. Scharfa, da predstavlja izid volitev za nasprotno stran — morda ne toliko osebno za ing. Raaba, marveč predvsem za njegovo stranko — občuten poraz, ob katerem se bo morala OVP zelo resno zamisliti. Ta poraz imenujmo ..pravo presenečenje" in ..politično senzacijo" celo desničarski listi kot na primer Kleine Zeitung, ki gotovo ni naklonjena socialistom. Dejstvo namreč je, da je 'OVP-ievski kandidat dobil v nedeljo za okoli 211.000 glasov manj kot dVP pred petimi meseci pri državnozborskih volitvah, dočim jo bilo za socialističnega kandidata tokrat oddanih okoli 378.000 glasov več, kot pa sta jih lani dobili SPCf in KPČf skupaj. Očitni poraz dVP pa ne vabi k zanimivim primerjavam le v državnem merilu, marveč je celo še bolj značilen, če si ogledamo Posamezne zvezne dežele odnosno volilna okrožja. Pri lanskoletnih državnozborskih volitvah je imela dVP večino še v sedmih zvez-n>h deželah (Niž. Avstrija, Zg. Avstrija, Sol-tograška, Tirolska, Predarlska, Štajerska in 'gradiščanska), medtem ko je SPd vodila le to Dunaju in na Koroškem; po nedeljskih v°litvah pa je ta slika ravno obratna, kajti CiVP je po svojem kandidatu obdržala večino le še na Tirolskem in Predarl-|kem, vendar je SPO tudi v teh dveh deže-th močno povečala število svojih glasov 'ta Tirolskem za 28 % in na Predarlskem c«lo za 33 %), OVP pa Je tudi tam zgubila 9 t*iroma 2 % glasov. Precej sličen je razvoj >u. Njen poziv na neveljavno glasovanje se je namreč izrodil v strankarsko-politični samomor, ki bo gotovo imel posledice, saj je ravno ta odločitev že pred volitvami povzročila huda nasprotja v okviru stranke same, poleg tega pa je FP’G s svojo negativistično potezo zapravila še zadnje upanje, da bi jo kdajkoli priznali za državnotvorno silo. Če pomislimo, da je bilo pri nedeljskih volitvah po vsej Avstriji oddanih skupno le nekaj nad 190.000 neveljavnih glasov, od katerih pa jih je treba po izkušnjah prejšnjih volitev vsaj 90.000 prisoditi tistim volivcem, ki neveljavno niso volili na poziv FPČf, potem pridemo do zaključka, da je tokrat ohranila zvestobo FPd komaj pičla tretjina njenih lanskoletnih volivcev. Ostali dve tretjini pa sta proti sklepu strankinega vodstva oddali veljavne glasovnice in glasovali za enega od treh kandidatov, čeprav je FPd-jevski tisk le-fe skozi vso predvolilno dobo najostreje napadal. Za stranko, ki je tako ponosna na disciplino svojih privržencev, je to dejstvo še posebno boleče. Komentarji nedeljskih volitev so seveda precej različni, posebno z ozirom na poraz, ki ga je doživela OVP. Nekateri pravijo, da je v nedeljo prejela »plačilo”, ker pri zadnjih vladnih pogajanjih še ni bila dovolj odločna in dosledna; drugi ugotavljajo, da je toliko zgubila ravno zaradi tega, ker je preveč stremela po samovladi. Eno pa je gotovo: v razliko od drugih volitev tokratni izid ne dovoljuje običajne igre s številkami in raznih kombinacij, kajti zmagovalec je samo eden — dr. Schdrf, kateremu je velika večina avstrijskega prebivalstva ponovno izrekla zaupanje in s tem priznanje za njegovo dosedanje vzorno izpolnjevanje dolžnosti na odgovornem položaju najvišjega predstavnika republike Avstrije. To je v svoji izjavi tako| po razglasitvi volilnega rezultata poudaril tudi zvezni prezident dr. Schiirf, ki je zagotovil, da se bo tudi v bodoče, zvest načelom, kateri so ga vodili pri dosedanjem delu, z vsemi močmi prizadeval bili dober zvezni prezident vseh Avstrijcev. Slavnost V POČASTITEV ŽRTEV NACIZMA 1943 — april — 1963 v nedeljo, dne 5. maja 1963 Celovec, Dom glasbe, ob 10. url Nastopijo pevski zbori SPZ Vstopnice po 10 do 20 šilingov pred prireditvijo pri blagajni. Volitve v Italiji: Zmaga naprednih strank Istega dne, ko smo v Avstriji volili novega zveznega prezidenta, so bile v sosedni Italiji volitve v senat in v poslansko zbornico. Te volitve so bile zanimive zlasti zaradi tega, ker so predstavljale nekak preskusni kamen za sedanjo vlado tako imenovanega »levega centra«, v kateri vodi krščansko-demokratska »trank.a s pomočjo nekaterih manjših političnih grupacij, vendar brez sodelovanja levičarskih strank. Izid italijanskih volitev predstavlja očitno zmago naprednih sil in občuten poraz desnice, vendar so si stranke levega centra kljub temu obdržale večino (59,6 °/o), pač pa so napram zadnjim volitvam leta 1958 zgubile skoraj 3 % svojih glasov. Največji poraz je utrpela krščansko-demokratska stranka, glavni zmagovalec pa je komunistična partija. Za senat so dobile posamezne stranke naslednje število glasov: KD 10,2 milijona (prej 10,8 milijona) in je njen delež padel od 41,2 na 37,2 °/o; KP 6,7 milijona (prej 5,7 milijona) in je svoj delež povečala od 21,8 na 25,5 odstotka; Nennijevi socialisti 3,8 milijona (3,6); liberalci so število svojih glasov povečali od enega na dva milijona; socialdemokrati so pridobili okoli 600.000 glasov, medtem ko so monarhisti zgubili okroglo 900.000 glasov in so s tem postali popolnoma nepomembni, kakih 300.000 glasov pa so pridobili tudi neofašisti. Precej podoben je izid volitev tudi za poslansko zbornico. Letošnje volitve v Italiji so zanimive tudi z ozirom na dejstvo, da so bile to prve volitve, odkar je bila ustanovljena avtonomna pokrajina Furlanija-Julijska krajina, ki obsega ozemlje, na katerem živi slovenska narodna manjšina. Tudi na tem področju je KD utrpela občutno zgubo 4 odstotkov glasov in je s tem zgubila dosedanjo absolutno večino. Napredovali sta zlasti komunistična in socialdemokratska stranka. Na Tržaškem samem pa so napredovale socialistična, socialdemokratska in komunistična stranka, medtem ko je krščansko-demokratska stranka zgubila. Tako imenovana »Skupna slovenska lista« je dobila 5679 glasov, ker je večina tržaških Slovencev glasovala za slovenske kandidate na listah naprednih strank. Če pogledamo volitve v luči poslancev, potem vidimo naslednjo sliko: V novi poslanski zbornici bo imela KD le še 260 sedežev (doslej 273), čeprav je bilo skupno število poslancev povečano od 594 na 640. KP bo imela 166 (doslej 140) poslancev, socialdemokratska stranka je povečala število svojih poslancev od 22 na 33, socialisti od 84 na 87, liberalci od 17 na 39 in neofašisti od 24 na 27 poslancev; nasprotno pa so monarhisti od dosedanjih 15 obdržali le še 3 poslanska mesta. Po zopetni izvolitvi je bil dr. Schdrf deležen številnih čestitk in slavljenj. Čestitala mu je tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, v zavesti, da je tudi ona po svojih močeh prispevala k njegovi izvolitvi. Volitve zveznega prezidenta v številkah prezidentske volitve 1963 državnozborske volitve 1962 prezid. volitve 1957 Scharf Raab Kimmel nevelj. glasovi S PO OVP F PO’ KPO Scharf Denk KOROŠKA 171.735 95.026 8.012 19.555 137.283 94.639 34.544 8.911 156.947 117.584 Dunaj 741.489 330.449 67.656 47.856 599.158 388.088 70.051 62.758 689.047 464.452 Gradiščanska 91,324 72.217 4.023 4.038 76.389 80.456 6.602 1.715 85.431 81.460 Niž. Avstr. 465.158 412.318 22.562 22.912 368.287 461.794 29.917 23.069 433.483 469.615 Predarlska 50.516 71.165 5.315 8.276 36.459 72.914 19.637 1.645 43.645 75.646 Soinograška 106.318 90.015 6.968 15.394 79.013 94.674 28.185 3.625 88.202 109.915 Štajerska 378.685 288.367 29.384 28.476 304.809 328.032 48.035 24.201 351.329 333.275 Tirolska 108.817 155.844 9.134 11.373 82.409 170.194 17.925 2.691 93.380 159.436 Zgor. Avstr. 358.522 297.681 23.516 32.025 280.679 330.071 54.486 12.351 316.791 348.221 AVSTRIJA 2,473.694 1,813.787 176.649 190.534 1,960.590 2,024.579 314.586 135.842 2,258.255 2,159.604 KorOŠkd. V luči Izid v°l'tev P° Občinah južne Koroške volitev Občina prezidentske volitve 1963 na- prezid. volitve 1957 Kakor smo zapisali že na prvi strani, Scharf Raab Kimmel velj. 1962 FPO Scharf Denk Bekštanj 2.208 994 52 129 135 2.005 1.081 zavzema Koroška v luči nedeljskih vo- litev posebno mesto in se v marsičem razlikuje od ostalih zveznih dežel. Bela 997 309 47 31 53 995 388 Bilčovs 424 305 15 22 53 386 346 Najboj očitna in na prvi pogled via- Bistrica na Žili 203 148 16 17 23 168 198 na razlika je nedvomno v tem, da se je Bistrica pri Pliberku 693 343 20 26 56 679 368 OVP edino na Koroškem izognila porazu, kakor ga je sicer doživela po vsej ostali Avstriji. Vendar pa to ne pomeni, da bi bila koroška OVP s tem dosegla kak poseben uspeh, kajti njen kandidat Raab je v primerjavi z lanskoletnimi državnozborskimi volitvami pridobil le 387 glasov, kar predstavlja poveča- Bistrica v Rožu 786 301 22 28 55 710 398 Blače 112 171 7 29 36 130 179 Blato 390 349 32 30 11 353 399 Borovlje 2.637 904 98 115 235 2.371 1.096 Brdo 461 238 31 38 46 473 322 Čajna (prej Smerče) 843 350 21 84 214 769 512 Djekše 327 263 16 20 60 365 277 nje števila OVP-jevskih glasov za ko- Dobrla vas 1.584 937 63 108 118 1.492 971 maj pol odstotka, medtem ko je socia- Galicija 523 299 21 37 62 511 326 listični kandidat Scharf dobil za 25.341 Globasnica 326 344 47 45 41 322 409 ali 17,5 °/o glasov več, kot sta jih imeli Goriče 222 105 4 5 12 218 112 lani S PO in KPO skupaj. Grabštanj 711 492 27 58 146 670 459 Druga značilnost izida volitev na Ko- Grebinj 737 745 63 118 118 644 818 roškem se pokaže, če si nekoliko bliže Hodiše 525 229 29 27 35 446 250 ogledamo rezultate po občinah južnega Kostanje 324 154 9 94 146 297 244 predela dežele, ozemlja, ki velja za slovensko odnosno dvojezično. Na celem Koroškem je dr. Scharf dosegel 62,5 °lo glasov, na južnem Koroškem pa je bilo zanj oddanih 64,5 °/o glasov; nasprotno pa je dobil Raab na celem Koroškem 34,5 °/o glasov, medtem ko znaša njegov delež na južnem Koroškem samo 32,8 Kotmara vas 763 296 23 56 70 659 346 Ledince 466 266 23 36 60 431 287 Libuče 474 209 22 21 44 443 226 Lipa 618 229 27 45 94 564 241 Loga vas 890 307 49 104 211 803 353 Marija na Zilji 807 388 27 68 84 754 398 Medborovrrica 428 157 6 27 23 423 195 odstotka. To se pravi, da sta na južnem Medgorje 266 167 16 19 33, 309 169 Koroškem dobila Scharf več in Otmanje 209 118 9 34 54 213 137 Raab manj glasov kot v deželnem Otok 302 283 23 35 34 317 327 merilu. Ali v konkretnih številkah: v primerjavi z lanskimi volitvami je Scharf na južnem Koroškem dobil za 5255 glasov več, kot sta jih imeli lani 'SPO in KPO skupaj, dočim je Raab na istem ozemlju — v razliko od Koroške kot celote — zgubil 97 glasov. Pliberk 312 309 9 31 48 302 378 Podklošter 2.832 886 109 141 275 2.618 1.007 Pokrče 522 - 307 26 60 115 571 349 Radiše 134 74 10 30 31 109 165 Rožek 233 131 7 30 50 210 147 Ruda 501 286 25 30 82 509 308 V tej zvezi je zanimiva tudi primerjava Sele 309 174 18 22 7 334 178 s prezidentskimi volitvami leta 1957. Slovenji Plajberk 159 88 9 24 9 170 114 Takrat je dobil Scharf na južnem Ko- Straja vas 338 185 7 24 23 316 221 roškem 61 °/o glasov in se je torej delež Suha 372 303 16 36 37 349 353 njegovih glasov tokrat povečal na 64,5 °/o, nasprotno pa je delež OVP-jevskega kandidata od takratnih 38 °lo zdaj padel na 32,8 °/o. Svetna vas 327 145 9 37 13 312 190 Skocijan 1.064 683 38 88 112 931 681 Škofiče 691 232 29 16 45 642 261 Šmarjeta v Rožu 363 279 10 27 24 336 305 Pri teh primerjavah pa moramo upoštevati še eno »posebnost«: neveljavni glasovi znašajo na Koroškem 6,6 ... . Knjižna proizvodnja v Sovjetski zvezi... iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Slovenska filharmonija bo gostovala v Celovcu V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo v ponedeljek, dne 6. maja 1963, gostoval v Veliki dvorani celovškega Doma glasbe simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Pod vodstvom mednarodno znanega dirigenta Sama Hubada, ki je že večkrat tudi v Celovcu navdušil s svojim visokim znanjem, bo orkester izvajal simfonično delo „Mu-siques funebres" slovenskega komponista Primoža Ramovša, 2. koncert za klavir in orkester Sergeja Rahmaninova (kot solistka bo sodelovala mlada slovenska pianistka Dubravka Tomšič, katera uživa mednarodni sloves) ter IV. simfonijo Petra I. Čajkovskega. Vstopnice za koncert Slovenske filharmonije, ki obeta spet edinsten kul-iurno-umetniški užitek in vzbuja zato med celovško publiko veliko zanimanje, ima v predprodaji Deželni potovalni urad. ' imiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiNHiiiiiiiii Izšla bo knjiga o znanih osebnostih Evrope Belgijska založba „Editions de Feniks" v Bruslju se trenutno bavi s pripravami za izdajo zanimive knjige, ki bo v francoščini izšla pod naslovom „WHO 'S WHO IN EU-ROPE" (po našem bi to pomenilo Kdo je kaj v Evropi). To bo biografski leksikon, ki bo vseboval podatke o približno 30.000 znanih osebnosti političnega, kulturnega, gospodarskega, verskega, športnega in drugega javnega življenja iz 24 držav Evrope. Podobni leksikoni so v Ameriki znani že nad 60 let in posredujejo zanimive podatke o osebnostih, ki igrajo v Ameriki pomembno vlogo na kakršnem koli področju javnega življenja. Za Evropo pa bo napovedani leksikon vsekakor novost in važen dokument današnjega časa, ki bo tudi bodočim rodovom posredoval važne podatke o Evropi in njenih vodilnih osebnostih v našem dvajsetem stoletju. Uredništvo tega leksikona je že razposlalo vprašalne pole v posamezne države Evrope in se prizadeva, da bi pri izboru osebnosti, ki pridejo v poštev, dosegla čim bolj popolno sliko današnje evropske „e!ite". Prav tako pa tudi zagotavlja, da založba pri izdaji leksikona ne bo štedila s sredstvi, zato smo lahko prepričani, da bo knjiga „WHO 'S WHO IN EUROPE" res zanimiva dokumentacija sedanjega javnega življenja v Evropi. za efektivno povečanje prometa za 9,5 %, njegova vrednost pa je dosegla okoli 765 novih frankov. V letu 1961 je izšlo v Franciji 11.878 novih knjig, in sicer 5.580 novih izdaj ter 6.298 ponatisov. Skupna naklada je dosegla 178,667.000 izvodov, kar je za 12 odstotkov več kot leta 1960. Nekaj misli o rasizmu Kako je z rasizmom po strmoglavljenju hitlerjanskega režima, ki je ‘z rasizma napravil doktrino vladanja, a se je ta doktrina izrodila v iztrebljanje milijonov ljudi? Kako je z rasizmom v današnjem svetu? Ugotovitve, do katerih prihajamo pri proučevanju raznovrstnih razprav, hjyse ukvarjajo s tem vprašanjem, niso preveč optimistične. Razvoj na to-r‘sču čustev in idej je počasnejši od razvoja tehnike. Hladno premišljeni Pokol milijonov ljudi ni bil tak, da bi se zaradi tega docela spremenili tasni predsodki, ki živijo od nezaupanja in hudoželjnosti do nekaterih et-^cnih in verskih skupnosti, to pa samo zaradi tega, ker se te skupnosti °cijo po zunanjem videzu, mnogokrat pa samo po načinu življenja in Mišljenja. Združeni narodi so sicer sprejeli deklaracijo o človekovih pravicah, ha tudi protirasistično gibanje je pognalo korenine; dodati je treba Še °sVoboditev kolonialnih dežel, kar pomeni spodbudo v boju proti rasiz- Kljub temu pa si ne smemo delati lepih upov: rasni predsodki ne °do iztrebljeni prej, preden vse človeštvo ne bo prišlo do zavesti, da se-stavlja eno samo veliko skupnost. zaprav verovanje v vzvišenost svoje rase, to pa v bistvu ne pomeni nič drugega kot obrambni refleks in sred stvo, s katerim hočejo ti ljudje opravičiti svoja dejanja. V takšnih razmerah je nujno treba ustvariti sistem pravil, ki podpirajo rasno razlikovanje v prid vladajoči skupini. V kolonialni vladavini postavljajo med pregraje med osvajavci in podjarmljenimi zato, da bi zavarovali oblast osvajavcev; kolonialna uprava lahko uspeva edinole za takšnimi pregra-jami. Pariški časopis »Le Monde Diplo-natique« ' ii.i- i • • v pred kratkim objavil »kt0- tankov, napisanih na temo asizem po svetu pot letu 194S«. tis — fw svetu po( letu 1945«. temi članki je najbolj zanimiv taP®Vek pomožnega direktorja bri-nskgga ;njjt;tuta za rasne odnose lajnstopkerja Hilla, ki piše, da je Uj-L sPrenieniti vedenje ljudi kot pa te 0v° zakoreninjeno mišljenje. Iz clanka povzemamo nekatere skw ljucjeb, ki so podjarmili drugo P‘n° ljudi, pomeni rasizem prav- Za človeka, ki mora imeti pod svojo oblastjo veliko število drugih ljudi, je skoraj nemogoče, da bi to oblast opravljal samo s silo. Zaradi tega mora ustvariti simbole, s katerimi naj bi pri tistih, ki jim vlada, okrepil vtis superiornosti. Zaradi tega polkovnik pač nosi vojaška znamenja, kajti ta znamenja pomenijo, da je nad tistimi, ki so mu dolžni poslušnosti; te poslušnosti pa ne doseže kot človek, temveč kot simbol oblasti in hierarhije. Prav lahko je kakšen duhovnik moralno slab, toda kljub temu je zmeraj nedotakljiv, to pa zavoljo zakramentov, ki jih je bil dobil pri svoji posvetitvi. Prav tako je lahko kakšen polkovnik nesposoben, kljub temu pa zahteva, da ga poslušajo, ker pač nosi zunanja znamenja svoje oblasti. Ko ena rasa vlada nad drugo, potrebuje umetno podporo, s katero naj bi prikrila svojo fizično slabost; tako ali drugače gre za zlorabo zaupanja, s čimer skušajo pri podjarmljenih narodih prepričati ljudi, da morajo ostati poslušni svojim osva-javcem in jih spoštovati. Oblast mora biti nekako nekaj neosebnega, kajti človeška bitja se laže podredijo sistemu ali hierarhiji, ki naj bi bila del naravnega reda, kot pa neposredno določeni osebi. Za vladajoče, pa tudi za preproste koloniste so najbolj praktična in najpogostejša znamenja, s katerimi dokazujejo svojo superiornost, v očitnih razlikah, ki se kažejo med rasami. Med takimi razlikami je na prvem mestu barva polti, to pa je tudi znamenje, ki najbolj bode v oči in ki ga je tudi najlaže pokazati. V svoji prvotni obliki se rasno razlikovanje ne pojavlja kot rasni predsodek. Prav nasprotno: rasni predsodki se porodijo pri izvajanju diskriminacije, diskriminacija pa v bistvu ni nič drugega kot sredstvo, s katerim je moč ohraniti oblast. Evropejcev, ki so osnovali prve kolonije, ni bilo samo zelo malo, temveč so v novih deželah naleteli na človeške skupnosti, za katere so menili, da so zaostale, necivilizirane, primitivne in divjaške. Njihove domneve o stopnji teh civilizacij, poleg tega pa še razlike med divjaki in nedivjaki, je mogoče razločiti z družbo, h kateri so ti Evropejci pripadali. Da je bilo tem ljudem vse »tuje«, »drugačno« in »na nižji stopnji«, je prav lahko razumeti, če vemo, kakšne vrste ljudi so nekoč privlačevale kolonije. Sredi svoje družbe so bili ti ljudje vzgojeni tako, da so se čutili vzvišene nad tujimi mno- žicami; ta občutek je narekoval potrebo postaviti pregrade, ki naj bi ločile belce od podjarmljenih; te ovire pa so kmalu pripeljale do zmede, ki se je pokazala tako pri ugotavljanju resnice kot tudi v politiki. Ko so bile odpravljene kolonialne razmere, je tudi rasna diskriminacija zgubila svoj pomen, se pravi, da je odpadla potreba vzdrževati določeno razdaljo med gospodarji in podjarmljenimi kolonialnimi narodi. Zdaj, ko belec nima več oblasti in ko zaradi tega tudi ni več nekaj posebnega, pač ni več potrebe, da bi še naprej vztrajal pri pregrajah. Če želi belec še nadalje ostati v tujih deželah, bo kmalu spoznal, da je zanj najbolj pametno, če napravi vse, da te pregraje zginejo (ne glede na to, kaj pri tem misli sam pri sebi). Glede nekdanjih kolonij sta namreč dve dejstvi nespodbitni: na eni strani je jasno, da si nobena vlada ne more privoščiti (vsaj še nekaj časa), da bi ostala brez belih strokovnjakov, na drugi strani pa je prav tako jasno, da ne bo nobena vlada privolila, da bi kateri koli belec še naprej obdržal poprejšnje privilegije. Tisti belec, ki tega ne razume, se tudi ne more nadejati prihodnosti v teh deželah. (Dalje prihodnjič) Letos gostejši promet na celovškem letališču Poročajo, da bo letos letalski promet na celovškem letališču trikrat številnejši kakor prejšnje leto. Leta 1962 so zaznamovali 186 pristankov letal na celovškem letališču, za letos pa jih imajo v seznamu 538. Največji delež tega prometa zavzema AUA, ki bo letos vzpostavila dnevni letalski promet med Dunajem in Celovcem ter od 18. maja trikrat tedensko na liniji London—Celovec— London z vmesnim pristankom v Innsbrucku. Nadaljnjo letalsko zvezo med Celovcem in Londonom z vmesnim pristankom v Mun-chenu bo vzpostavila BEA. V Beljaku so regulirali odsek Drave Leta 1956 so začeli z regulacijo Drave v beljaškem področju. V zvezi s tem so zgradili nov dravski most. Zagraditev dravskega o-brežja meri na obeh straneh dolžino 1,3 kilometra. Gradbeni stroški so znašali 11,7 milijona šilingov. Skupni čas gradbenega dela je trajal šest in pol leta. K stroškom je ministrstvo prispevalo do 60 odstotkov, 30 odstotkov je dala beljaška občina, ostali znesek pa drugi interesenti. Gradbena dela so izvajali največ v zimskem času, ko je vodno stanje Drave najnižje. Na srečo jč gradnja potekla brez delovnih nesreč, kar bi se pri neugodnih zimskih vremenskih razmerah lahko pripetilo. Na slavnosti v petek prejšnji teden, katere se je razen slavnostnih gostov udeležila velika množica ljudi, je višji deželni gradbeni svetnik dipl.-ing. Schorf obrazložil razvoj 61/s-letnega gradbenega dela. Razen priznanja gradbenemu vodstvu, inženirjem in tehnikom, velja gotovo tudi posebna pohvala in priznanje gradbenim delavcem, ki so pogosto v neugodnih okoliščinah v polni meri izpolnili svoje dolžnosti. Skozi stoletja je poprej narasla voda ob močnem deževju ogrožala beljaško mesto. Znamenja poplav so še danes vidna na starih hišah v takrat ogroženem predelu mesta. Ob močnem neurju so vse zaščitne naprave le malo pomagale. Današnja sodobna in ustrezna regulacija Drave pa zagotavlja prebivalstvu zaščito pred nevarnostmi in škodami poplav. Na slavnosti je beljaški župan Timmerer tudi dejal, da bodo pospešili regulacijo Žile, ki meji na področje Beljaka. Bilčovs Enajst let je trpela za mučno boleznijo Ana M i š k u I n i k , p. d. Mamica v Kajza-zah. Dne 27. aprila je umrla ter je dosegla starost 67 let. Ob veliki udeležbi žalnih gostov smo jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče v Bilčovsu ter položili njene telesne ostanke ob strani njenega že pred leti umrlega moža k večnemu počitku. Kot ljubiteljici naše pesmi in nekdanji pevki našega pevskega zbora, so ji na domu in ob odprtem grobu zadonele v slovo naše domače slovenske žalostinke. Rajna je bila rojena v Svečah, odkoder so se njeni starši preselili v našo vas. Bila je vredna hči zavednih staršev. Vse življenje je ohranila v svojem srcu zavest ljubezni svojemu narodu ter nam je bila vsem lep zgled vzorne slovenske matere. Žalujočim svojcem izrekamo naše srčno sožalje. Mlekarne v nedeljah in praznikih zaprte Z odlokom deželnega glavarja (LGBL štev. 92) bodo v nedeljah in praznikih prodajalne mleka od 1. maja dalje do 30. septembra zaprte. Doslej so bile prodajalne mleka ob nedeljah in praznikih odprte od 7. do 9. ure. Izjema je, če sledita zaporedoma dva praznika, torej nedelja in praznik, ker takrat smejo biti prodajalne mleka drugi praznik odprte do 7. do 9. ure. IN VEDNO SPET: V spomin in opomin! Dvajset let je minilo od krvavega dogodka, na katerega vedno spet in spet obujamo spomin, na izvedbo krvave justifikacije 13 dragocenih žrtev iz Sel, Železne Kaple in okolice. 29. aprila 1943 so nacistični rablji na Dunaju po obsodbi „v imenu nemškega ljudstva”, ki jo je izrekel nacistični sodnik Freissler, obglavili obsojene. Bila je tudi pomlad, cvetoča in sončna, polna upanja in novega porajajočega se življenja, ko je na Dunaju v potoku tekla dragocena kri nedolžnih žrtev iz Sel, Obirske, Lobnika, Suhe, Železne Kaple in Borovelj. Krvavo kruto so usmrtili nedolžne ljudi, ki niso zakrivili ničesar drugega, kakor da so bili zvesti svojemu rodu, se uprli krivici in nasilju v plemenitem stremljenju, da se na naši zemlji ohrani slovensko ljudstvo. Imena junaških selskih žrtev in z njimi vse neštete druge ostanejo našemu hudo preizkušenemu ljudstvu v neizbrisnem spominu, kajti padli so in niso padli — duh njihov živi med nami, na delo nas budi in drami. Žalostnih dogodkov temne zgodovine, ki je takrat prišla nad naše ljudstvo, ne sme zamegliti koprena pozabljivosti, hkrati pa mora biti spomin vedno v opomin in svarilo naši mlajši generaciji, ki sama še ni doživljala grozot one dobe, da storimo vsi vse, dokler je čas, da se podobni časi ne bodo ponovili nikdar več. Telesne ostanke 13 mučencev so iz Dunaja prepeljali leta 1949 na selsko pokopališče, kjer so jih položili v domačo zemljo. Imena žrtev so vklesana v spomenik, ki ga je postavila Zveza koroških partizanov, neizbrisno vklesana pa so tudi v srcih koroških Slovencev. Na dan 20. obletnice mučeniške smrti selskih žrtev je bila v Selah počastitev njihovega spomina. Zjutraj je bila v selski cerkvi maša-zadušnica za žrtve. Zveza slovenskih organizacij pa je po svojem predsedniku položila venec ob spomeniku. Celovški radio je na večer prinesel v slovenski oddaj) globoko in občuteno spominsko komemoracijo selskim žrtvam, hkrati pa posvečeno tudi ostalim neštetim žrtvam nacističnega nasilja, ki je zahtevalo toliko žrtev naše krvi. Masovno pa se bomo koroški Slovenci oddolžili našim dragocenim žrtvam na osrednji spominski slavnosti v nedeljo 5. maja v Domu glasbe v Celovcu. Sele-Kot O prijetnem družinskem dogodku neveste iz našega kraja in ženina, doma v Svečah, nočemo pozabiti na kratko poročati. Pred nedavnim, bilo je na velikonočni ponedeljek, sta sklenila zvezo za življenje Rezika Januš in Oto K e r s c h e. Ženin je doma v Svečah ter je znan kot živahen in prijazen človek. Po naravi marljiv, je priljubljen delavec v tovarni na Bistrici, kjer ga cenijo in imajo radi tudi njegovi delovni tovariši. Nevesta Rezi izhaja iz zavedne slovenske družine. Njen oče je rentnik ki uživa rento po mnogih letih napornega in pridnega dela kot gozdni delavec. Starša sta obema otrokoma, Reziki in Guštinu, vsadila v srce in zavest ljubezen do domače govorice in spoštovanje do lastnega naroda, skupni družini koroških Slovencev. Rezi je takoj z veseljem pristopila k novoustanovljenemu slovenskemu prosvetnemu društvu in navdušeno sodelovala v našem prosvetnem stremljenju. Poroka z veselo svatovščino je bila v Svečah. Novoporočenemu paru iskreno čestitamo z najboljšimi željami za srečno in zadovoljno skupno življenje ter želimo, da bi vzgojila tudi svoj bodoči naraščaj v zvestobi do naših skupnih vzorov. Hkrati čestitamo Francovi Roziji in možu k vselemu družinskemu dogodku, ko se jima je rodila hčerkica. Slovensko prosvetno društvo Bilka" v Bilčovsu Vabilo na MATERINSKI DAN ki ga bo naše društvo priredilo v nedeljo, dne 12. maja, ob V2 3. uri v dvorani gostilne pri Miklavžu. Z našimi najmlajšimi bomo pripravili našim materam primerno proslavo ob dnevu, ki je namenjen prav materam — materinski dan. Nastopijo otroci s pesmimi, deklamacijami in primerno igro. Vse naše mamice in tudi vse druge prisrčno vabi društvo »Bilka " Stiska koroških kmečkih in gozdnih delavcev Na občnem zboru zbornice kmečkih delavcev so razpravljali o perečem vprašanju naših kmečkih in gozdnih delavcev. Predsednik zbornice, deželni poslanec Pansi, je povedal, da se je zimska brezposelnost kmečkih in gozdnih delavcev zelo neugodno odvijala. Konec meseca februarja je bila dobra tretjina kmečkih in gozdnih delavcev brezposelna. Med kmečkimi delavci jih je bilo 28 odstotkov, med gozdnimi pa 60 odstotkov. , Na občnem zboru so tudi ugotovili, da je eksistenčno stanje kmečkih in gozdnih delavcev na Koroškem v primeri s položajem v drugih zveznih deželah in z drugimi go- spodarskimi strokami neugodno. Zaostanek na plačah pri avstrijskih kmetijskih zavarovalnicah zavarovanih je nasproti pri pokrajinskih zavarovalnicah zavarovanih delavcev narastel od leta 1961 na 1962 od 389 na 507 šilincjbv mesečno. Plače koroških kmečkih delavcev so povprečno na uro do 2 šilinga nižje kot na primer na Nižjem Avstrijskem. Brez dvoma je tudi to vzrok, ki vpliva na beg delojemalcev iz kmetijstva in gozdnega gospodarstva. Za zboljšanje stanovanjskih pogojev kmečkih in gozdnih delavcev, predvsem za postavitev lastnih stanovanj, je zbornica prenakazala 4,2 milijona šilingov samo leta 1962. | OBVESTILO 1 Zveze | | slovenskih izseljencev | Zveza slovenskih izseljencev sporo- | | ča, da bo imela svoj letošnji redni občni zbor I v nedeljo, dne S. maja 1963, s pričet- 1 = kom ob 8.30 uri v Modri dvorani Do- | | ma glasbe (Konzerthaus) v Celovcu, i = Vsi člani Zveze slovenskih izseljen- = = cev so prisrčno vabljeni, da se udele- § | žijo občnega zbora, ki je vsakoletna § | manifestacija žive izseljeniške zavesti § | in hkrati izpoved nezlomljive življenj- § | ske volje koroških Slovencev. | Po občnem zboru se bomo na slav- f | nosti, ki bo ob 10. uri v Veliki dvora- S | ni Doma glasbe, poklonili spominu 1 | žrtev nacizma. § Zveza slovenskih izseljencev = § | niiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiij; Zgornja Vesca V zadnjem času je bilo pri nas zelo živahno. Veliki goseničar je brnel ter premikal in odstranjeval zemljo za novo pot. Tega smo vsi nad vse veseli, kajti dosedanja pot je bila že nemogoča. Po prejšnji poti so se mučili vprežene živali in človek, posebno ob slabem deževnem vremenu je bilo hudo. Široka nova pot pa bo pripravna tudi za motorizirana vozila. Temu delu je sledila zložitev zemljišč, čemur pravimo s tujo besedo komasacija. V začetku je že bilo nekaj nevihte in nerazumevanja zaradi tega brez dvoma koristnega podvzema. Ko se bo vse izvedlo in uredilo, vemo, da bodo vsi zadovoljni, ker bo to tudi vsem v korist. Dela vodijo poklicni strokovnjaki, priznanje pa velja tudi uvidevnim sosedom, ki so se za izvedbo tega načrta z velikim razumevanjem tudi zavzeli. Z zložitvijo zemljišč bo odstranjenih več poljskih poti in stez, kar bo tudi koristno, hkrati pa vse bolj pripravno za obdelovanje in izkoriščanje zloženih parcel. Vse to je v našo splošno korist, seve pa izvedbe tega stanejo tudi precej denarja in dobro bi bilo, če bi imeli kakšnega bogatega strica — nekdaj so rekli strica iz Amerike — da bi nam pomagal. Dobimo pa tudi telefon, katerega naprava je že domalega plačana. Tudi telefonska zveza s svetom nam bo koristna. V nujnih potrebah bomo lahko poklicali na primer zdravnika in gasilce, pa tudi rešilni avto. Ne želimo pa seveda, da bi se morali posluževati telefona v ta namen. Bolj bomo veseli in srečni, ko se bomo mogli telefonsko pomeniti in pozdraviti z Rožani, Zilani in vse od Gur dol do Podjune, povezali pa se bomo lahko tudi z vsemi drugimi kraji. A. E. St. Janž v Rožu V Št. Janžu v Rožu je v torek, dne 30. aprila, umrl 88 let stari Janez Muller, pd. Močilnik. Ze od rane mladosti je bil navdušen prosvetaš. Ves spodnji Rož ga je poznal kot požrtvovalnega pevovodjo in vodjo tamburaških zborov. Do zadnjega se je tudi zanimal za vsa dogajanja, ki so v zvezi s slovenskim življenjem na Koroškem in ni je bilo slovenske prireditve v Št. Janžu, ki se je rajni Močilnik ne bi bil udeležil. Njegove posmrtne ostanke smo položili včeraj k trajnemu počitku v grob na pokopališču v Št. Janžu. Bodi mu domača zemlja lahka! Drava spreminja lice južne Koroške Komaj je začela lani obratovati tretja in hkrati največja koroška elektrarna na Dravi — v Kazazah — in se je Drava za njenim jezom spremenila pod Velikovcem in Tinjami v 22 kilometrov dolgo, nad kilometer široko in do 29 metrov globoko umetno jezero, je Družba avstrijskih dravskih elektrarn sredi novembra pričela s pripravami za gradnjo četrte koroške elektrarne na Dravi, namreč elektrarne Bistrica v Rožu. Za letošnjo jesen pa je predviden tudi začetek gradnje pete dravske elektrarne, ki bo nastala pri Rožeku. S tem pa načrti o gradnji elektrarn na Dravi še niso izčrpani, kajti predvidene so še elektrarne pod Humber-kom, v dinjah, v Dulah in v Podgradu ter pri Galiciji, kjer prehaja Rož v Podjuno. Skupni projekt Družbe avstrijskih dravskih elektrarn predvideva namreč na Dravi na 90 km dolžine in 137 m padca med Rožekom in Labotom v celoti 10 elektrarn, ki bodo imele skupno zmogljivost 2115 milijonov kilovatov električne energije na leto ali eno osmino sedanje zmogljivosti vseh avstrijskih hidro- in termoelektrarn skupaj. Od tega velikega projekta so bile doslej uresničene: ■ elektrarna Labot, ki je bila zgrajena proti koncu druge svetovne vojne in je v celoti začela obratovati leta 1949; njena zmogljivost znaša letno 138 milijonov kilovatov; ■ elektrarna Zvabek, najstarejša koroška elektrarna na Dravi, zgrajena v letih 1938—1943 z letno zmogljivostjo 350 milijonov kilovatov; ■ elektrarna Kazaze, dograjena lani kot največja elektrarna na koroškem odseku Drave, njena zmogljivost pa znaša 360 milijonov kilovatov na leto. Izgradnja elektrarn razumljivo močno spreminja lice pokrajine. To se je zlasti pokazalo pri elektrarni Kazaze, kjer je nastalo veliko umetno jezero, ki je preplavilo 1170 hektarov kmetijske zemlje, čez jezero pa je pod Velikovcem v elegantnem loku speljan nov most, po katerem teče državna cesta proti Jezerskemu prelazu. Most na 22 m visokem jezu elektrarne je že deveti most čez dravo med Beljakom in državno mejo pri Dravogradu in hkrati najkrajša prometna zveza med spodnjo Podjuno ter Velikovcem kot sedežem okraja. Kakor je Drava z izgradnjo elektrarne Kazaze spremenila pokrajinsko podobo Podjune, tako bo spremenila tudi sliko Roža, ko bosta dograjeni elektrarni Bistrica in Rožek. Bistrica v Rožu s svojo okolico je zdaj eno samo veliko gradbišče: kot predpriprava za gradnjo elektrarne nastaja dovozna cesta mimo Polane do dravskega obrežja, sredi Drave pa visoki stebri že naznanjajo novi dravski most, preko katerega bo speljana 8 metrov široka asfaltirana ce* sta do Velinje vasi pri Bilčovsu. Kakor pri elektrarni Kazaze deveti bo pri elektrarni Bistrica nastal deseti most čez Dravo, ki bo povezal kraje v Rožu z vasmi na Gurah. Elektrarna na Bistrici v Rožu bo imela 24 metrov visok jez, za katerim se bo Drava spremenila v dolgo jezero, ki bo segalo skoraj gor do Ro-žeka in bo preplavilo na stotine hektarov kmetijske zemlje. Od Rožeka naprej pa bo po izgradnji rožeške elektrarne nastalo drugo veliko jezero v Rožu, ki se bo razprostiralo do izliva Zilje v Dravo v bližini Beljaka. Obe jezeri skupaj bosta imeli predvidoma 30 km dolžine in bosta služili kot rezervoar vode za pogon vseh dravskih elektrarn v dobi poletnega pomanjkanja vode. Elektrarni na Bistrici in v Rožeku bosta enako veliki — vsaka z letno zmogljivostjo 315 milijonov kilovatov — medtem ko bodo imele predvidene manjše elektrarne pod Hum-berkom, v Glinjah, v Dulah, v Podgradu in pri Galiciji le zmogljivost 120 do 138 1 milijonov kilovatov na leto. Ko bodo vse te elektrarne dograjene, bo na področju južne Koroške izčrpana zmogljivost Drave za pridobivanje električne energije. Drava bo dajala letno 2115 milijonov kilovatov, kar ne bo le ena osmina vse trenutno v Avstriji letno proizvedene električne energije, marveč bo postala Drava tudi glavni proizvajalec električne energije Družbe avstrijskih dravskih elektrarn. Gradnja elektrarn pa poleg tega, da bistveno spreminja pokrajinsko sliko, predstavlja tudi važne činlfelje gospodarskega značaja* Mnogim domačim delavcem so zagotovljena delovna mesta, nastajajo nove prometne zveze, nastajajoča jezera pa odpirajo nove pe'* spektive za razvoj tujskega prometa, ki igra v koroškem in sploh avstrijskem gospodarstvu čedalje večjo vlogo. Za južno Koroško pa i® vse to še toliko večjega pomena, ker ustvarja pogoje za rešitev I* splošne zaostalosti, ki jo je povzročilo dolgoletno načrtno zapostav* Ijanje tega ozemlja. Čez šest let ljudje na Marsu? Iz vesoljske čakalnice z ladjo na pot brez zajamčene vrnitve Precejšnji del velike vsote 29 milijard dolarjev, ki so jih Američani namenili za vesoljske raziskave in načrte v prihodnjih 12 mesecih, naj hi pomagal utirati pot k daljnjemu cilju: če bo "slo vse po sreči, bo čez "sest let pristalo na Marsu 32 ljudi. — Vesoljska tehnika se razvija v tempu, ki ga ni nihče pričakoval. Pred dobrimi petimi leti je obrožil Zemljo prvi umetni satelit, od lanskega poletja se prišteva med kozmonavte že več kot pol ducata pilotov, uresničujejo se zamisli o prenosu radijskih sporočil in televizijskih oddaj po posredovanju umetnih satelitov, vse kaže, da bodo k drugim planetom namenjene vesoljske postaje, kakor na primer »Mariner-2* in »Mars-1«, že v bližnji prihodnosti malone vsakdanji pojav. Spričo tako naglega razvoja je treba z drugačnimi očmi ocenjevati napovedi inženirjev za dogledno prihodnost, na primer v zvezi s poletom na Mars, kakor jih je pred kratkim nakazal Chester Haig, glavni inženir letalskih tovarn »McDonnell«. Opisal je polet na Mars brez povratne vozovnice, se pravi, da posadki, ki bo šla na pot leta 1969, še ne ko zagotovljena vrnitev na Zemljo, ker bi bila vesoljska ladja, opremljena z vsem potrebnim, za zdaj še pretežka. Že leta 1966 bodo začeli preizkušati »marsovske ladje«, ki jih bodo nosile rakete »Saturn«. Ker vsake posamezne vesoljske ladje (teža 25 ton) še ni mogoče z eno samo raketo izstreliti proti Marsu, bodo morale ladje, deloma tudi prazne, najprej v »vesoljsko čakalnico«, torej na krožno pot okoli Zemlje, kjer jih bodo dodatne rakete opremile z vsem Potrebnim, tudi s posadko. Vsaka »marsovska ladja« bo tehtala ob startu z raketo »Saturn« 24995 kg in bo dolga 13,4 m, imela pa bo tri ločene celice z umetnim zračnim pritiskom: skladišče hrane in pripomočkov za delo, stanovanjske in delovne prostore ter poveljniško kabino. Na vsakem iz med njenih 6 krakov bo po eno kolo, do možne vrnitve na Zemljo bo vesoljska ladja bivališče posadke in prevozno sredstvo na planetu. V teh vesoljskih ladjah, ki se bodo spremenile v kopenska prometna sredstva, se bo 32-žlanska posadka najprej leto dni počasi pre- more biti, vendar pa je ob ravniku opoldne toplo, medtem ko temperatura takoj po sončnem zahodu zdrkne pod ledišče. Po enoletnem raziskovalnem križarjenju bi se karavana zbrala na primernem področju marsovske površine. Nadaljnje življenje odprave bi mogli vsaj delno primerjati z življenj- V zeleni pasti skimi razmerami na zapuščenem koncu našega planeta, recimo na Antarktiki. Osem marsovskih ladij bi se postavilo v kolobarju podoben tabor, začela bi se menjava podatkov, sledilo bi sestavljanje poročil, ki bi jih zaradi velike razdalje preoblikovali v številke ali posamezne črkovne skupine in jih po radiu poslali na Zemljo. Tabor na Marsu bi se izprva oskrboval sam. Popolnoma suho hrano bi posadke imele s seboj, čez čas bi prispele z Zemlje dodatne zaloge; to velja tudi za posebno opremo, kot so atomski reaktorji (električna energija), drobnogledi, teleskopi, pripomočki za kemične analize, vrtalne naprave za proučevanje geoloških plasti ipd. Udeleženci prve odprave na Mars bi si ob odhodu z Zemlje začasno zaprli vrata vrnitve. Ko bi pristali na Marsu, bi morali vzdržati, dokler jim ne bi inženirji poslali prevoznih sredstev, s katerimi bi se vrnili na matični planet. PODOBNO KOT SO VEGETARIJANCI MED LJUDMI, SO MESOJEDE MED RASTLINAMI PRVI JIH JE OPISAL JEAN-JOACHIM MITCH: • RADAR ZA SLEPE Neka ameriška letalska družba je izumila napravo, ki naj omogoči slepim, da odvržejo palico in se veliko svobodneje gibljejo. To je posebna vrsta radarja, s katerim slep človek lahko odkrije predmete pred seboj in | se jih izogne. | važala po površini Marsa, zbirala vzorce geoloških plasti ter proučevala rastlinstvo, podnebje in morebitne potrese. Med vsemi planeti, lunami in planetoidi, ki Prihajajo v poštev za čisto znanstvene raziskave, je Mars nedvomno najbolj zanimivo nebesno telo. Človek za zdaj še ne ve mnogo o njem, vendar sklepajo, da bi ljudje mogli živeti na tem planetu. Astronomi so odkrili v njegovi atmosferi sledove vodikovih hlapov rn dokazali obstoj' rastlinstva na njegovi površini. Kjer so vodni hlapi, utegnejo biti na Površini in v zgornjih plasteh tudi ledeni krilili torej voda. Po rastlinstvu sklepajo o ogljikovem dvokisu, kar pomeni kisik in ogljik. Mars je bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja, zato je tam hladneje. Vroče potemtakem ne »Nekega foplega julijskega dne leta 1779 je spoštovani dr. Roth, zdravnik hanzeatske-ga mesta Bremen, odšel na kratek sprehod. Hodil je mimo polj in prispel do enega od šotišč, ki jih je polno v tej pokrajini. Utrujen od hoje je sedel pokraj šotišča. Radovedno se je ogledoval okoli sebe, da bi našel kaj zanimivega za ljubitelja narave. Prav pri nogah je zagledal majhno rastlino, ki je imela cvet iz petih listov v obliki žličke in škrlatnordeče steblo z belimi listi. Pogledal je pobliže: cvetni listi s širokimi peclji so segali prav do tal. Bili so okrogli, vzbokli, na robovih so imeli dolge trepalnice z majhnimi rdečimi glavicami, s katerih so visele rosne kapljice. Doktor je izračunal, da je na vsakem cvetnem listu kakih 200 trepalnic, tako da je bil podoben blazinici za bucike. Zanimivo odkritje. Istočasno pa je dr. Roth opazil nekaj še zanimivejšega: rastlina je zaprla cvet, kot bi ubogala na znak. Sonce se je za trenutek skrilo za oblak in predstavnica boginje Flore je odgovorila po svoje. Drugače pa ni kazala posebne občutljivosti, kajti čeprav jo je majal veter, na to ni reagirala. Tedaj se je približala muha: bila je žejna in gotovo se je hotela odžejati z rosnimi kapljicami na rastlini. V trenutku jo je prijela lepka tekočina in trepalnice niso izpustile svoje žrtve. Vsi poskusi, da bi se osvobodila z nožnicami, so bili zaman. Nič bolje ni bilo, ko se je z vsem telesom vlekla nazaj. Medtem se je nekaj trepalnic upognilo k žrtvi, druge so se sklonile in njihove krvavordeče glavice, ki so čedalje bolj izločale lepko snov, so zdaj počivale na muhi. Obilni izloček je žrtev povsem prekril. Še listje je poseglo vmes in se upognilo navznoter, kot se prsti roke stisnejo v pest. Doktor Roth, ujet v svoje misli, je opazoval ta pojav. Je bil priča slučajnemu do- godku? O tem se mora prepričati. Rastlino je zaznamoval in sklenil, da se naslednji dan vrne. Drugi dan so bili cvetni listi še vedno zaprti. Prav tako tretji dan. Šele pri četrtem obisku so bili listi spet odprti in trepalnice so stale pokonci v brezhibnem redu. Doktor je vendarle našel nekaj sledov žuželke, vse mehke dele pa je rastlina posrkala. Veter je kmalu očistil še zadnje ostanke. Se bo ta pojav ponovil? Ponovil se je. Opazovalec je imel tedaj neizpodbiten dokaz, da obstajajo mesojede rastline." Kar zadeva prebavne lastnosti rastline, takole opisuje najboljši tozadevni strokovnjak Stehli »želodec" teh mesojedih rastlin: »Glede prebavnih funkcij lahko rastline roparice primerjamo s katerimkoli živalskim želodcem. Prebavljajo namreč ne le tkivo žuželkinih mišic, marveč tudi goveje meso, 1^jCLuimlM-di © Po mnenju ameriškega zdravnika je nezavest neke vrste hipnoza. Za človeka iz davnine je bila zato nezavest pojav, ki mu je rešil življenje, n. pr. po težki poškodbi. V podzavestnem stanju postanejo namreč procesi v telesu počasnejši, utrip se zmanjša, pritisk pade, krvavitev zaradi tega tudi oslabi in bolj poredko pride do šoka. Zato hipnoza ki je neke vrste nezavest, človeku ni nova. Bila je in je še danes naravna obramba zoper nevarnost. . —OO— % Na dvoletnem otroku je uspela nenavadna operacija. Pes mu je odgriznil palec. Kirurg, ki ga je dobil v roke, se je odločil za transplantacijo, — amputiral je prst na nogi in ga prišil namesto palca — ker je prst na roki bistveno važnejši od prsta na nogi. Poskus je uspel, prst opravlja vse funkcije palca, vendar je ostal podoben prstu na nogi. In kar je najbolj zanimivo: »palec” tudi raste (s hitrostjo enega milimetra na leto)! Tega večina strokovnjakov sploh ni pričakovala in zato nameravajo zdaj — medtem so angleški kirurgi napravili še šest podobnih uspešnih posegov — vpeljati to vrsto transplantacij v splošno prakso, čeprav je izredno zahtevna, saj zahteva šivanje živcev pod mikroskopom. —OO— © Najbrž niste še nikoli ugibali koliko tekočine je v enem samem požirku. Pri poskusih z vrsto ljudi, ki so morali v čim večjih požirkih popiti skodelico hladne vode, so prišli do naslednjih povprečnih rezultatov, štirinajst mililitrov za ženske in 21 tisočink litra s.za moške. Pri otrocih pa so te številke še nižje, saj so izmerili v požirku le pet tisočink litra. surovo, zmlelo ali pečeno. Osfer sir, frd hrustanec, dušična semena, cvefni prah, kostni drobci, zobni emajl se jim fudi ne morejo upirati. Samo močnate snovi, sladkor in kisline ostanejo neprebavljene." V tropskih gozdovih v Aziji in vzhodni Afriki rase nepenthes, ki često doseže višino 50 cm in 2 metra v širino. Sladki vonj, ki ga razširja rastlina, vabi žuželke; če katera sede na rob enega od mehov, zdrsne v notranjost, tako gladke so stene. Pokrov se zapre, nobenega izhoda ni več. Žuželka utone v prebavnem soku. Mesto s plastično streho Člani leningrajske akademije za arhitekturo in gradnjo so pripravili projekt novega mesta, ki zaenkrat razpolaga le z vsega skupaj nekaj hišami. Veliko središče diamantnih rudnikov v Sovjetski zvezi, Mirni, bo z njim dobilo resnega konkurenta. Mesto Ajkal, ki ga gradijo v severni Sibiriji — na področju večnega ledu, ni vzbudilo zanimanja prebivavcev Sovjetske zveze samo zaradi tega, ker leži 500 kilometrov severno od Mirnija, pa tudi ne zaradi novoodprtih rudnikov, ki bodo oskrbovali sovjetsko industrijo z znatnimi količinami diamantov. Vsa pazljivost mu je posvečena zato, ker je Ajkal označen kot eksperimentalno mesto, kjer bodo poizkusil) uporabiti plastično streho. Ta naj bi pokrivala celo mesto in ga ščitila pred slabimi vremenskimi pogoji, kjer doseže temperatura v osemmesečni zimi tudi minus 50 stopinj Celzija. Čez nekaj let bo zgrajenih v Ajkalu že lepo število stolpnic. Mestno središče s parkom, športni stadion in najvažnejši komunalni objekti.bodo pokriti s streho iz plastične mase, kar bi omogočilo prebivavcem, da bi živeli pod povsem normalnimi pogoji. Projektanti domnevajo, da bo taka streha lahko obdržala skozi vse leto stalno temperaturo od 20 do 30 stopinj, kar je za Sibirijo nedojemljivo. Travniška kronika Trikrat so ponovili mučenje in vsakokrat sta nesrečna mirno vstala in pazljivo pomolila vrat pod vrv za k°* * * * vo davljenje, prav kakor bi hotela ustreči in storiti vse, '^r moreta, da bo mučenje poteklo v redu. Oba sta bila rana in mirna kot Cigani in kdor koli od gledalcev, .^o zamišljena in zaskrbljena, tako zaskrbljena, da jima 1 davilni krči niso mogli docela zbrisati z obraza teh °tez daljne in hude skrbi. , K° ju niso mogli obuditi za še četrto davljenje in sta , ežala na hrbtu, so Cigani stopili k njima, brcnili vsa-e9a nekajkrat v trebuh in ju tako pobili do kraja. ^ Cigani so si okrog lakta navijali svoje vrvi in čakali, se ljudje malo razidejo in bodo spet nadaljevali posel. . egajočimi pogledi so v presledku pohlepno in razbur-da° cigarete, katere jim je nekdo dal. Zdelo se je, 50 enako srditi na bedasto drhal, ki se motovili okrog iz ^a^0r na umorjenca, ki sta ležala nepremična in aut>ljena med cepetajočimi koraki radovedne množice. n ^lo kasneje sta bili trupli neznanih mučenikov obešeni jy ,P°Sebnih vislicah na zidu pod pokopališčem, tako da e “'ta dobro videti od vseh strani. Njuni postavi sta se spet potegnili, dobila sta prejšnjo podobo in postala ravna, sloka, podobna si kakor brata. Zdela sta se lahka kot iz papirja. Glavi sta jima postali majhni, ker se je vrv urezala globoko pod brado. Obraza sta bila mirna in bleda, ne pa posinjela in spačena kakor pri tistih, ki so živi obešeni; noge sta imela skrčene, stopala moleča malce naprej kakor v zaletu. Tako ju je videl des Fosses, ko se je popoldne vračal. Eden je imel na rami odtrgan rokav umazane srajce in ta zaplata platna je rahlo frfotala v lahni sapi. Stisnjenih čeljusti, toda trdno odločen, da tudi to pogleda s svojimi očmi, pretresen, toda v nekakšnem slovesno mirnem razpoloženju, je mladi mož opazoval obešeni trupli. To Težko in slovesno razpoloženje mu je ostalo še dolgo. Z njim se je vrnil v konzulat. Daville se mu je zdel majhen, razburjen in preplašen od malenkosti, Davna pa grob in zabit. Vsi konzulovi strahovi so se mu zazdeli otročji in nestvarni, njegove opombe pa brezkrvne, knjižne ali malenkostno in nespodobno kanclijske. Sprevidel je, da o tem z njim sploh ne bi mogel govoriti po vsem, kar je videl na lastne oči in globoko, neizrečeno občutil. Le po večerji je v svojo knjigo o Bosni v tistem razpoloženju vnesel posebno, verodostojno in stvarno poglavje: »Kako se v Bosni izvršujejo smrtne obsodbe nad rajo in uporniki." Ljudje so se privajali ogabnim, krvavim prizorom, takoj so pozabljali stare in samo iskali novih in razno-likejših. Na steptani planoti nad hanom in avstrijskim konzulatom so uredili novo morišče. Tukaj je vezirjev rabelj Ekrem robil glave, ki so jih nato natikali na kole. Pri von Mitfererju je izbruhnil stok in jok. Ana Marija je skakala možu v oči in vreščala: »Josip, za božjo voljo!" v vseh tonih in prelivih, ga zmerjala z Robespierrom, pospravljala in se pripravljala na beg. Potem je pa utrujena In izdivjana padla možu v objem in jecljala kakor nesrečna kraljica, ki mora pod giljotino in jo rabelj že čaka pred vrati. Mala Agata, resnično prestrašena, je posedala v nizkem naslonjaču na motovžu in potiho jokala s potoki solza, kar je von Mittererja bolelo huje kot vse prismodarije njegove žene. Bledi in grbasti tolmač Rotta je tekel od Konaka do muteselina, prosil, podkupoval in rotil, naj pred poslopjem konzulata ne usmrčujejo. Se isti večer so prignali na trg deset krajiških Srbov, kmetov, in jih ob luči svetilk 'in bakel pobili med vri-ščem, tuljenjem, prerivanjem in plesom podivjanih Turkov. Glave umorjenih so nataknili na kole. Vso noč je prav v konzulat odmevalo renčanje sestradanih mestnih psov, ki so se takoj natepli. V mesečini je bilo videti, kako psi naskakujejo kole in trgajo kose mesa z odsekanih glav. Sele naslednji dan, po konzulovem obisku kajmakamu, so pobrali kole in nehali moriti na tem kraju. Daville ni hodil z doma in je le kdaj pa kdaj zaslišal zamolklo in oddaljeno vpitje množice, toda Davna mu je nadrobno poročal o preplahu in morijah v mestu. Ko je zvedel, kaj se godi pred avstrijskim konzulatom, je zdajci pozabil ves svoj strah in ozire. Z nikomer se ni posvetoval, niti za hip se ni vprašal, ali je to v skladu z mednarodnimi običaji in koristjo službe, temveč se je usedel in napisal von Mittererju pismo. To je bil eden tistih trenutkov v življenju, ko je Daville jasno in prav, brez svojega navadnega omahovanja vedel, kaj je treba storiti in kaj sme. * -Ste”-,s <,o93> FšTilTtfnilf!? m 3. maj 1963 Primerjave, ki se tičejo nas vseh: Stopnja agrarne proizvodnje zahteva naglejšo usmeritev na zboljšanje kvalitete pridelkov V gospodarskem letu 1961-62 je avstrijsko kmetijstvo pridelalo toliko krušnega žita, govejega mesa, svežega mleka in mleka v prahu, sira in masla, da ponudba ni le krila potreb, po teh živilih v deželi, marveč je omogočila nadaljnje povečanje njihovega eksporta. Tudi pri krompirju, smetani, skuti in masti je domača proizvodnja docela krila potrebe v deželi. Temu nasproti je domače kmetijstvo potrebo po krmnem žitu krilo le do 73 °/o, po sladkorju do 96 %>, po teletini do 90 °/o, svinini do 98 %, zelenjavi do 90 % in svežem sadju do 91 %. Potrebo po mesu perutnine je domače kmetijstvo krilo le do 65 %, po jajcih do 82 %>, po vinu do 73 °/o in po sadnih sokovih do 80 °/o. Potrebo po ribah pa je domača proizvodnja krila le do 28 °/o, pri rastlinskih oljih pa komaj do 9 »/o. Takšno' prehrambeno bilanco za leto 1961-62 so objavila »Statistična poročila« na podlagi računov ministrstva za kmetijstvo in notranjega ministrstva. Pri tem pa »Statistična poročila« posebej poudarjajo, da je sorazmerje med proizvodnjo krušnega žita in med proizvodnjo krmnega žita še vedno zelo slabo. /Tako je bilo v letu 1961-62 pridelanega 129.000 ton več krušnega žita kot v letu poprej, vsled česar je bilo 13 °/o krušnega žita pokrmljenega. Temu nasproti je proizvodnja krmnega žita nazadovala za 100.000 ton in je bilo vsled tega treba uvoziti 114.000 ton več krmnega žita kot v letu 1960-61. Spričo tega je le 87 °/o produciranega mesa izviralo iz domače krmne proizvodnje. Proizvodnja mesa postaja — v daljšem razvoju gledano — čedalje bolj neodvisna od uvoza. V povprečju le 1955—1959 je domača krma zadoščala le za 76 °/o proizvodnje mesa. Proizvodnja krompirja in slakorja je v letu 1961-62 nazadovala: pri krompirju za 414.000 ton, pri sladkorju pa za 82.000 ton. Nazadovanje je v glavnem povzročila potreba po ročni delovni sili, ki jo zahtevata krompir in sladkorna pesa, posebej še zaradi tega, ker na družinskih kmetijah te proizvodnje ni mogoče ustrezno mehanizirati. V živalski proizvodnji pa je v tem letu prišlo na vseh področjih do nadaljnjega vidnega porasta. Ta porast je pri mesu znašal 26.000 ton, pri jajcih 1.000 ton, pri mleku 64.000 ton, pri siru 2.500 ton in pri maslu 1.000 ton. Kmetijska šola Podravlje bo preizkusila: Nove slovenske sorte krompirja Kakor smo že poročali, so v Slovniji po večletnem sistematičnem selekcijskem delu vzgojili osem novih sort krompirja, ki jih je potrdila republiška komisija za potrjevanje posevkov in semenskega blaga. Ta komisija je dala novim slovenskim sortam krompirja tudi imena in sicer: Vesna, Jubilej, Karmin, Cvetnik, Dobrin, Igor, Viktorija in Matjaž. Kmetijska šola v Podravljah si je od vseh teh sort zagotovila ustrezne količine za svoje poizkuse. V avstrijski agrarni z-u n a n j i trgovini je agrarni import še vedno večji od agrarnega eksporta, čeprav ta vidno narašča. Agrarni eksport, ki je leta 1960 predstavljal vrednost 1.473 milijonov šilingov, se je povečal na vrednost 1.768 milijonov šilingov v letu 1962, ko je predstavljal 5,4 °/o celotnega avstrijskega eksporta. Več kot dve tretjini vrednosti avstrijskega agrarnega eksporta je bilo ustvarjenega s produkti živalske proizvodnje. Agrarni import je v letu 1962 znašal 6.689 milijonov šilingov ali 16,5 °/o celotnega avstrijskega importa. Skoraj polovico vrednosti agrarnega importa predstavljajo žito in mlev-ski izdelki (19,4 %>), druga krmila (3,6 °/o) ter sadje in zelenjava (23,9 °/c). Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in koroška deželna vlada sta razpisala subvencije za kultiviranje kmetijskih zemljišč. Akcija obsega ukrepe ■ za odpravo posledic vojne in povojne škode na kemfijskih zemljiščih; H za odpravo jarkov, globač in bregov po zaključeni zložitvi zemljišč; a za zboljšanje rodovitnosti zakisanih travnikov in močvirij po njihovi osušitvi; ® za zboljšanje rodovitnosti splošno slabih travnikov, pašnikov in senožeti; ® za odpravo ovir, ki so napoti mehaničnemu obdelovanju njiv in' travnikov; B za trebljenje posekanih gozdnih površin in starih sadovnjakov; ® za očiščenje zemljišč, ki so bila ob hudo-urju zanešena od grušča; ® za razstrelitev iz zemlje štrlečih skal na njivah in travnikih. Višina prispevka se ravna po višini skupnih stroškov kultiviranja. Načelno smejo biti prispevka deležni le kmetje, ki kultiviranja iz svojega ne morejo izvesti. Prispevek je mogoče doseči le, če je v izvedbo ukrepa privolila pristojna vodogradna in gozdna oblast ali pa kmetijska zbornica in če se prosilec obveže, da bo vse ukrepe izvedel točno po predpisih. Prošnje za subvencijo je treba vložiti pri Kar tiče domače potrošnje kmetijskih pridelkov za prehrano, je tudi leto 1961-62 stalo v znamenju tendence prejšnjih let. Nazadovala je potrošnja moke in škrobnatih hranil, krompirja in masti. Nazadovala pa je tudi potrošnja mleka, vina in domačega sadja, medtem ko se je potrošnja južnega sadja povečala. Povečala pa se je potrošnja sladkorja, mesa vseh vrst, jajc, rib, skute in sira, sadnih sokov in piva. V primerjavi s povprečjem let 1955—1959 je bil porast potrošnje največji pri sadju (32,9 kg na osebo in leto), pri pivu (13,3 kg) in pri mesu (10,3 kg), najbolj pa je nazadovala potrošnja pri moki (13,2 kg) in pri mleku (12,7 kg), medtem ko je pri mlečnih izdelkih narasla za 2,1 kg. Na splošno po vsem tem lahko rečemo, da postaja avstrijsko prebivalstvo in turisti, ki prihajajo v deželo, pri hrani vedno zahtevnejši. To in nastajajoči viški v živalski proizvodnji pa zahtevajo od nas, da pričnemo bolj kot doslej skrbeti za zboljšanje kvalitete naših kmetijskih pridelkov in da se bolj kot doslej lotimo izgradnje organizacije vnovčenja le-teh. pristojni okrajni kmečki zbornici najkasneje do 31. maja 1963. Pofrebne stroje za kultiviranje zemljišč stavi na predhodno prošnjo na razpolago kmetijska zbornica. Za izvoz le še goveda nad 500 kg teže Kakor poroča »Karntner V/irtschaft", je od 1. aprila 1963 naprej mogoče dobiti dovoljenje za izvoz živine le še za goveda, ki so najmanj 500 kg težka. Živinozdravniki, ki nadzirajo nakladanje živine, morajo odkloniti vsako govedo, ki te teže nima. Prijave za mala osuševanja v letu 1964 Vodogradni urad koroške deželne vlade je objavil, da bo tudi v letu 1964 nadaljeval z osuševanjem manjših kmetijskih zemljišč, ker to osuševanje pomaga večati gospodarsko moč kmečkih obratov. Vsem kmetom, katerih zemljišča so v malem obsegu zamočvirjena, priporočamo, da še letos, najpozneje do 31. maja 1963, prijavijo ta zemljišča k osuševanju. Prijave je treba predložiti pristojnim vodogradnim uradom (Was-serbauamt) v Celovcu in Beljaku, kjer so na razpolago tudi potrebni formularji. Hkrati s Integracija je sodelovanje in delitev dela Vsako sodelovanje in vsaka delitev dela v kmetijstvu sta le uspešna, če njuna misel in spoznanje njune potrebe koreninita na vasi v vsakem kmetu posebej. Kmetijstvo bo prehod v evropejsko integracijo uspešno prestalo in se v njenih pogojih uveljavilo le tam, kjer se bo ze v malem odločilo za sodelovanje in delitev dela. To je jasno, kot je resnica, da bo v bodoče kmet lahko ostal le še tisti, ki kmet ostati hoče. Sodelovanje in delitev dela v kmetijstvu sta mogoča le v združevanju kmetov na vasi v svrho lažje proizvodnje in žlahtnjenja kmetijskih pridelkov ter v kmetijskem zadružništvu, ki mora skrbeti za odkup, predelavo in vnovčenje teh pridelkov. Vsaka druga pot kmetijstva v razvijajočo se integracijo ne bo v korist kmečkih ljudi, marveč le v njihovo škodo. Tako nekako lahko orišemo mnenje pre-zidenta nemške Raiffeisenove zveze, dr. S o n -n e m a n n a , o organizaciji kmetijstva v pogojih evropske integracije. Dr. Sonnemann pa se zavzema tudi za odkupne pogodbe med kmeti in zadrugami na eni in med zadrugami ter industrijo in trgovino na drugi strani. S tem v zvezi pravi: »Odkupne pogodbe je mogoče skleniti in držati le, če si zadruge na- 1 sproti svojim članom zagotovijo jamstvo v obliki proizvodnih in dobavnih pogodb. Mimo tega morajo zadruge preiti k plačevanju po kvaliteti prevzetega blaga in pri tem razviti ustrezen sistem pogodbenih kazni ali pa izključitve članov, ki pogodb ne bi držali. V tem prizadevanju zadruge ne bodo mogle mimo splošne težnje po večjih obratih, ki so predpogoj, da se bodo lahko uveljavile v tekmovanju z nezadružnimi trgovskimi podjetji in kreditnimi zavodi. Zadruge pa morajo biti pripravljene, da bodo tudi sodelovale z drugimi partnerji na trgu, da bodo n. pr. s prehrambeno industrijo in prehrambeno trgovino ustanavljale potrebna skupna podjetja za predelavo kmetijskih pridelkov. Pa tudi z obrtniki na področju prehrane, predvsem z mesarji obstoja cela vrsta možnosti sodelovanja in delitve dela«. Skupni trg in dejstvo, da so tudi izven njega povsod kooperacijska in integracijska prizadevanja najuspešnejša pot uveljavljanja v moderni industrijski družbi, nas silijo, da se v te misli poglobimo. Prav to, da moramo v naši živalski proizvodnji računati z nadaljnjim naraščanjem viškov, istočasno pa tudi z vedno ostrejšo konkurenco na tržiščih, nas silita, da pridemo v tej smeri kmalu do konkretnih zaključkov in da jih pričnemo konse-kventno uveljavljati. prošnjo je treba vplačati tudi prispevek 200 šil. za projektiranje osuševanja. Za osuševanje malih zemljišč so na razpolago tudi subvencije. Njihova višina se ravna po obsegu projekta in po potrebnosti prosilca. Slovenska kmečka zveza obvešča: Akcija za kultiviranje zemljišč v letu 1963 Seveda je v pismu omenil tudi boginjo vojne Belono in »žvenket orožja”, ki še vedno traja, kakor tudi zvesto službo, ki jo oba dolgujeta svojemu vladarju. »Vendar mislim,” je pisal Daville, »da ne grešim proti vaši občutljivosti ne proti svoji dolžnosti, ko vam izjemoma in v docela posebnih okoliščinah pišem teh nekaj besed, Z gnusom in ogorčenjem, tudi sami žrtvi vsakodnevnih divjaštev, vedoč, kaj se dogaja pred vašo hišo, vas prosiva z ženo, da verjamete, kako v teh trenutkih misliva na vas in na vašo družino. Kot kristjana in Evropejca kljub vsemu, kar nas trenutno loči, želiva, da v teh dneh ne ostanete brez besed najinega prijateljstva in znamenja tolažbe." Sele ko je po posredni poti poslal pismo v konzulat na drugem bregu Lašve, je Daville podvomil, ali je storil prav ali ne. Isti poletni dan, ko je von Mitterer prejel Davillovo pismo — bilo je 5. julija 1809. leta — se je vnela bitka pri Wagramu. Deset najlepših julijskih dni je vladala v Travniku popolna anarhija. Neka nalezljiva in splošna ponorelost je podila ljudi iz hiš in jih podžigala, da so počeli neverjetne in prečudne stvari, ki še mislili niso nikoli o njih. Dogodki so se razpletali sami od sebe, po neki logiki krvi in popačenih nagonov. Situacije so se ustvarjale po naključju, spričo kakega vzklika ali prešernih šal, se spreminjale, nepričakovano plahnele ali se kar na sredi trgale. Skupine neodraslih fantinov so zavile v eno smer in z enim ciljem, našle spotoma kak drug, razburljivejši prizor, pustile vse vnemar in se začele strastno zanimati zanj, kakor bi ga bile tedne in tedne pripravljale. Gorečnost teh ljudi je bila presenetljiva. Vsak je gorel od želje, da bi koristil obrambi vere in dobrega reda; in vsak je z najboljšim prepričanjem in sveto razvnetostjo hotel ne le z očmi, temveč tudi z rokami sodelovati v ubijanju in mučenju izdajalcev in pokvarjenih ljudi, ki so krivi za vse bridko zlo v deželi, kakor tudi za vsako osebno nezgodo in trpljenje slehernega posameznika med ljudmi. Ljudje so hodili na morišče, kakor bi šli na božjo pot, kjer čudodelno ozdraviš in se ti gotovo olajša vsakršna muka. Vsak je sam hotel pripeljati kakega upornika ali vohuna, osebno sodelovati pri njegovi kazni, sklepati o kraju in načinu njene izvršitve. Prepirali in pretepali so se zastran tega in z vsem svojim ognjem in raz-kačenostjo netili ta medsebojni obračun. Pri marsikaterem zvezanem obsojencu je bilo često videti tucate revnih Turkov, kako razburjeno otepljejo z rokami, se prepirajo in preganjajo kakor okrog koštruna, ki je naprodaj. Pedenj dolgi fantiči so klicali drug drugega, zasoplo tekali, da so hlače mahedrale za njimi, namakali svoje nožičke v krvi umorjenih, potem pa se z njimi podili in plašili po okolici mlajše od sebe. Dnevi pa so bili sončni, nebo brezoblačno, mesto polno zelenja, vode, zgodnjega sadja in cvetja. Ponoči je sijala mesečina, bistra, prosojna in hladna. Podnevi in ponoči je pa divjal krvavi karneval, v katerem so vsi hoteli isto, pa nihče nikogar ni mogel razumeti niti sam sebe spoznati. Razburjenje je bilo vsesplošno in je zajemalo vse okrog sebe kakor epidemija. Vzkipele so davno ugasle mržnje in oživljala stara sovraštva. Prijemali so nedolžne ljudi ali pa so se dogajale usodne zamenjave in nesporazumi. Tujci iz obeh konzulatov niso hodili iz hiš. Kavazi so jim poročali o vsem, kar se je zgodilo. Izjema je bil samo Cologna, ki ni mogel strpeti v svoji vlažni, osameli hiši. Stari zdravnik je izgubil upanje in voljo do dela. Hodil je v konzulat, čeprav je moral skozi pobesnelo množico ali mimo morišč, ki so nastajala zdaj tu, zdaj tam. Vsi so opazili, da je vedno razburjen, da mu oči nezdravo gorijo, da drhti in se mu zapleta beseda. Ponoreli vrtinec, ki je divjal v tej globanji, je privlačeval starca ko vrtinec slamnato bilko. Nekega dne, ravno opoldne, ko se je vračal iz konzulata, je Cologna trčil na sredi čaršije ob krdelo Turkov prostovoljcev, ki so peljali zvezanega in pretepenega moža. Lahko bi bil zavil v kako stransko ulico, toda krdelo ga je nemilo in nepremagljivo mamilo. V trenutku, ko se je približal za nekaj korakov, je iz krdela odjeknil glas: »Doktor, doktor, za božjo voljo, ne pustite, da izgubim glavo!" Cologna je kot očaran stopil bliže in s svojimi kratkovidnimi očmi spoznal meščana Fojnice, katoličana, nekega Kuliera. Človek je vpil, bruhal besede, ne vede, kaj bi prej rekel, in rotil, naj ga pustijo, ker je nedolžen. Ozirajoč se, s kom od te drhali bi lahko govoril, je Cologna srečal veliko mrkih pogledov. Toda še preden je utegnil kaj reči in storiti, je stopil vmes neki dolgin koščenih bledih lic in se izprsil v zdravnika: »Pojdi svojo pot!” Glas mu je drhtel in bil nasičen z besom, ki je udarjal skozi neko prisiljeno in zlobno zadržanost. Ko bi ne bilo tega človeka in njegovega glasu, bi starec morda res nadaljeval svojo pot in Fojničana, ki mu ni pomoči, prepustil njegovi usodi. Ampak ta glas ga je privlačeval kot globina. Hotel je povedati, da pozna tega Kuliera kot zvestega podložnika, hotel je vprašati, kaj je zagrešil *n’ kam ga peljejo, toda dolgin ga ni pustil govoriti. »Pojdi svojo pot, ti pravimi" je Turčin zvišal glas. »Ne, ne boš! Kam peljete tega človeka?" (Se nadaljuje) Kurt Tucholsky Londonska zaljubljenca Sobota opoldne je in na Piccadilly Cirkusu teče promet počasneje, skoraj svoje lastno go-vorenje lahko slišiš, kajti mogočna centrifugalna sila je pognala Londončane iz mesta — toeekend. To je edini čas v tednu, ko lahko re-č«; promet caplja mimo tebe, sicer tu prav r‘ič ne caplja. Zdaj pa je vse prevzelo veliko hrepenenje: ven. Na svidenje, City! Toda, precej jih je še tukaj. Tako igrajo v gledališčih na Shaftesburyski aveniji pretresljivo lepe igre »Jesenski krokus« ali »Kako zelo so sladke nevestine solze«, nemara je naslov l&re drugačen, toda po fotografijah, ki vise v izložbenem okencu, bi rekel, da je tak. In pred gledališčem sede na majhnih stolčkih dolge vrste žena in deklet in tudi nekaj moških, v vrsti sedijo, ker imajo neoštevilčene sedeže in mir in čas, in tako bodo čakali, dokler ne odpro vrat. Da se ne bi dolgočasili, so prinesli s seboj časnike in cigarete in sladkorčke in prijateljice, potem je tukaj tudi stari poulični pevec, ta jim po malem prepeva, ta sredi pločnika, tam, kjer čakajo taksiji, stoji, oprostite izrazu, neki možak na glavi ‘n opleta z nogami. Sicer pa ga le malokdo Pogleda, vendar ne smemo misliti, da vsi Londončani zmeraj stoje na glavi in opletajo z aogami, potopisi v tem pogosto grešijo. Možak tega gotovo ne počenja v svojo zabavo kako je že pred kratkim dejal neki plesalec stepa v varieteju? »Treba si je poiskati hak manj naporen način služenja denarja!« Seveda. Ta torej stoji na glavi. Mimo pa hitijo in brzijo in hodijo in vozijo *n tekajo. Jaz tudi. »Excuse me!« Skoraj sem jo podrl. Sredi pločnika stojita, on in ona, in levo in desno valovijo mimo njiju ljudje. Ne vidita lih. Gledata se. Počasi se obrnem in počasi sjopim mimo njiju. Štirikrat sem se obrnil in stlnkrat stopil mimo njiju. Nič ne govorita. Gledata se. Vseskozi se Sarno gledata. v On govori z očmi: »Tako vendar ne bo slo dalje«, pravi, ne da bi odprl usta. »Že nekaj tednov je tako — toda dalje ne bo šlo Več! Tu nekaj ni v redu! Je kdo drugič Se-Veda je kdo drugi. Lahko si mislim, kdo je. ^Lem, kdo je. Sybila! Zato vsa najina ljubezen? z-atoč« — Ona mu odgovori z očmi, zelo malo mu pove. »Ne vem,« pravi, ne da bi od-Prla usta. »Ne vem. Saj nimam nič proti tebi.« Vsa je zlezla vase in neka bolj repre-2entančna Sybila stoji tu in zavrača napade 2 lepimi črnimi očmi. Skoraj jih ni treba zapacati — obzidje je tako visoko ... »Sybila ...!« pravijo njegove oči. Njene ne odgovore. *$e še spominjaš,« pravijo njegove oči. »Še sf- spominjaš? Se spominjaš večera na obali, 0 je v šotoru poleg igral gramofon in sva h°d drevesi plesala na tujo muziko? In po-sva plesala proč, zmeraj dalj, zmeraj alj, in na koncu sva le še čisto tiho slišala Muziko. Se še spominjaš?« — Nič ne odgovore n)ene oči. Negibno stojita, v tem hrumečem letoku ljudi, in mnogi se zadevajo obnju, °nadva pa Za to sploh ne vesta. »Se še spo-^dnjaš?« govore njegove oči. »Šla sva skozi arnpstead, spremljal sem te domov, in odtlej h°znam vsako vrtno ograjo in vsak drog in °jako hišo na tej poti — vsakega in vsega se po ena tvoja beseda ... se spominjaš?« lene oči so se pobesile, kakor tenčica leži na *Uh in nič ne odgovori. Vidim, kako hoče n Prek svojih oči zmagati s silo — pa mu nič ?e Pomaga, ona je močnejša. Vzravna sc, saj veridar mož; toda nič mu ne pomaga, kaj- i; °na je ženska. On tega ne razume. Zaljub-ni‘c nikoli ne razume, da tisto, kar je 'bilo, Ije j °.c n‘č rte velja — nekoč je pač bilo! Jj> bedak, misliš, da mora biti zmeraj tako? 1 °da zmeraj ni tako. a^OOoo oooooooooooooooooooooooo DOMISLICE * Resnica poina tudi svoje meje. jih je treba tam, kjer se resnica ^Pfemenl v nevljudnost ali celo prl-kri*o zlobnost. * • Kritik Je tisti, ki tudi pri najbolj-en> najde vsaj drobec slabega. ^°°0<>0<><><><>0<>00<>0<>0<><>0 Maii deček, ki še ni imel pet le*, je našteval barve razcvetelih rož v parku. »Rdeča in zelena in modra in vijolična..." je povedal mladi ženi, ki je sedela v orehovi senci. Nasmehnila se mu je. To ga je opogumilo. Vrnil se je in spet sedel k njej. Vztrajno jo je gledal. „No, kaj pa gledaš?" ga je vprašala. »Tebe, Kate,” je rekel deček. Skušal je podaljšati prijeten občutek privlačnosti, ki ga je vedno navdal, kadar ga je vzela s sabo na sprehod iz njegovega tihega, odličnega doma, kjer je zvišeno kraljevala njegova mati. W a I I e r Kaufmann Kate mu je položila roko okoli drobnih ramen. Naslonil je nanjo svojo skuštrano glavo. Poljubila ga je na mehke lase. Ko se je ohladilo in je veter začel zibati listje, je vstala, ga prijela za roko in počasi odšla z njim po poti proti vratom parka. Dečku se je zdelo, kot da se Kate spominja nečesa lepega. Temne oči so ji bile zamišljene in ustnice razprte v smehljaju. Kako se je zredila v tako kratkem času, je pomislil. Tisto o malem fantku, ki raste notri v njej, mora biti res. Pa je bilo vseeno malo KAREL ČAPEK Sonce je že od ranega jutra pripekalo na rumeno steno zakotne hiše. Nasproti stoječe hiše so bile že v senci, ko se je bežni sončni pramen ukradel na okensko polico in z zlatim sojem osvetlil notranjost sobe, zbudil moža, ki je glasno zazeval in nato z navadami vsake nedelje vstal. Marija je v tesnobni ogabnosti stresla z rameni in odložila šivanje na krilo. Z brezizraznim pogledom se je zazrla skozi okno. Kostanj na dvorišču je pred nedavnim cvetel; ostali so samo osušeni cvetovi. V tem trenutku je spoznala, da se ji zaradi pretežkega gorja, ki ji je kljuvalo v prsih, lahko zagnusi tudi vse lepo. Če bi hotela opredeliti željo po izpovedi, bi to lahko imenovala spomine; nikdar še ni o sebi govorila niti možu ali komu drugemu. Zdelo se ji je, ko da se ji je vsa preteklost zvila v klobčič, z nitko je začela odvijati dogodek za dogodkom in s to tožbo bi rada potešila ranjena čustva. Vendar so bili vsi dogodki tako blizu, da se je zbala z mislijo dotakniti že tako bolečega mesta. Predvsem jo je preganjala zavest, da vsak ve o tem, da jo vsi obsojajo zaradi zakonske nezvestobe. Ko so ji toliki z raznimi namigovanji to pokazali — nekateri na surov način, drugi s prijateljsko zaupljivostjo ali s karajočim pogledom, ni bilo nikogar, ki mu ne bi bila dolžnost reči ji kaj groznega. Ta soseda govori v njeni navzočnosti o vlačugah, druga se zgraža nad prekomernim uživanjem mladega sveta — ah, koliko grozot mora prenesti ! Čeprav se je Marija silila h kljubovanju proti tem pretečim in vsiljivim mislim, je vsemu podkopavala trdna tla — slaba vest. Potem je neutolažljivo jokala. Ni se mogla več zateči ne k ljubčku ne k človeku, ki ga je ogoljufala za ljubezen. Proti vsem namigovanjem se je zdaj obnašala, kot da se je ne tiče. A Marijin mož? Sprva ni verjel pripovedovanju ljudi, a ko ga je začel razjedati dvom, je popival. On, človek, ki je vedno ljubil red, je zapadel v popolno malodušje, dokler mu v službi niso zagrozili z upokojitvijo. Z Marijo o tem dolgo časa ni govoril. Ker je žena zahajala v ljubimčevo stanovanje, je, kadar je ni bilo pravočasno domov, da je moral čakati na večerjo, vzrojil. Ljudje so ga imenovali dobričino. Mariji pa se je prav zaradi te neodločnosti in dobrote še bolj zastudil. Pramen svetlobe je padel na zid. Marija mu je zamišljeno sledila. Iz sobe je bilo slišati enakomerno dihanje, a nenadoma se je na divanu mož premaknil. Vstal je in v nogavicah prišel k Mariji, kot vsako nedeljo. Najprej je bobnal s prsti po mizi in govoreč sam s seboj hodil semtertja. Maria se je plaho ozrla čudno in skrivnostno misliti o tem. Tako temno je notri in toliko časa! Spomnil se je, kako mu je mati rekla: »Kate bo dobila otroka." Pozneje, ko je hotel vedeti, pa še: »Ne, pri tebi je bilo drugače. Ljubka štorklja fe je odložila na našo okensko polico.” »Kate,” je vprašal, »kako to, da je mene prinesla štorklja, tvoj fantek pa je ves čas prav notri v tebi?" Kate je bila malo presenečena, vendar se mu je nasmehnila. »To je zato, ker je tvoj oče bogat, oče mojega otroka pa reven." »Ali je štorklja zelo draga?" „Da,” je rekla Kate, »zelo.” Zaslišal je za njima urne korake, še preden jih je zaslišala Kate. Neki moški je prihajal čez travnik za njima naravnost iz luči zahajajočega sonca. Ime! je široka ramena in dolge noge. Čepico je imel raztrgano in njegov usnjeni jopič je imel prekratke rokave. »Kaj hoče mož?" je vprašal deček. »Kakšen mož?" Kate se je obrnila in istočasno spustila njegovo roko. Bilo mu je, kot da ga je odrinila. Njen prizadeti obraz ga je vznemiril. po njem, kajti slutila je, da mu leži beseda na ustih ... S tem: kakšne stroške povzroča žena možu, kako drago je življenje v zakonu, je začel že davno. Nekoč, v prvih časih zakona, si je prišila na obleko šopek umetnih rož. Takrat je še razumel, da mora biti žena lepa in vabljiva. Denarja pa je bilo vedno manj. Ko pa se je čez nekaj let vrnila od šivilje s preurejenim krilom, so besede: »Potrebujem nov klobuk! Zame nič več ne skrbiš!« padale kot grob očitek za plačan izdatek. Takrat se je v sebi skrušena zlomila in jokajoč potožila mlademu, komaj znanemu Baudyšu, da jo mož zanemarja in ji v lakomnosti ne pusti kupovati oblek. Pri prihodnjem sestanku jo je ljubček pričakal z darilom — blagom za obleko, ki pa ji ni ugajalo. Vračala se je domov razdvojena, pod težo občutene krivde. Ko je doma razprostrla blago, jo je s prihodom presenetil mož. »Je to od Baudyša?« jo je z gnevom vprašal. Marija je osramočena molče povesila oči in se zamislila. Kot mlada žena je bila prepričana v iskrenost in ljubezen darovalca raznih dobrot, ki jih sprejme ljubljeno bitje. V trenutku po moževem vprašanju pa se ji je zagnusilo podarjeno svileno blago, sprejeto povabilo na čašo vina, vse, kar bi jo moralo še v bodoče vezati na tega Baudyša. V obupu nad samo seboj bi najraje kriknila. Od tega dne pa je zopet preteklo mnogo vode. Sončni žarek je na svoji poti po steni najprej obsvetil sliko Marijine matere, močne kmečke žene, s prodornim pogledom, nato pa Marijinega moža, s katerega pogledom se je Marija srečala. V zadregi je pričela hitreje šivati, ker se je šele ob pogledu na moža spomnila, da ima v rokah tisto Baudyševo svilo kot takrat... »Imaš to od Baudyša?« jo je mož s presenetljivo spremenjenim glasom vprašal. Čez nekaj trenutkov obojestranskega molčanja pa si je sam na svoje vprašanje odgovoril: Baudyš ji je podaril!« »Že davno,« je spregovorila Marija s komaj premikajočimi ustnicami. Mož je nemirno hodil po sobi. »Poslušaj, Marija!« Mlada žena je sklonila glavo, zavedajoč se, da se bo zdaj zgodilo nekaj odločilnega. »Že dve leti nismo ničesar prihranili. Če kdo od naju zboli... Rad bi, da bi ti poskrbela ... Bliža se jesen ...« Bilo je moreče tiho. Marija je šivala in popolnoma nezavedno vbadala iglo. Molče je obstal poleg nje. »Kale," je zaslišal moža, ko ju je dohitel, »hvala bogu, da sem fe našel." »Kaj pa je?" je vprašala Kate. »Kaj?” »Heina so zaprli in Erwina tudi. Policija je bila v najini sobi. Vzeli so vse, letake in knjige. Si ti spravljala pisma, ki sem ti jih pisal?" »Da," je zaslišal Katin šepet. Videl je, da je možev obraz postal trd in da so se mu oči zožile. Zdaj se ga je bal. »Potem morava oba odtod,” ji je rekel. »Zdaj. Takoj." »V mojem stanju..." »To je konec, Kate. Čez mejo morava. Pelji otroka domov in pridi čez pol ure nazaj. Pohiti." »Tako hitro ne morem." »Poskusi!" Deček je umaknil roko, ko jo je hotela prijeti. Jezno je gledal moža. »Ne maram te," je rekel. »Daj, dragec, hitro," je rekla Kate. Obotavljaje se je šel za njo. Ozrl se je. Mož v usnjenem jopiču je stal med gredami cvetic. Deček je stekel za Kate. »Že grem," je zaklical. »Greš nazaj k njemu?" jo je vprašal na cesti. »Da, dragec.” »Mene ne maraš več?" »Seveda te maram. Saj veš, kako te imam rada." »Zakaj jokaš?" »Saj ne jokam," je rekla Kate in se nehote pogladila po obrazu s konci prstov. Lasnica ji je padla na tla. Deček jo je začel iskati. »Pusti," mu je rekla in si popravila pramen las, ki ji je padel na bledo čelo. »Hitro!" Za tretjim voglom sta že lahko videla -dečkov lepi dom sredi med drevjem in vilami. Mlada žena je oklevala. Potegnila je dečka k sebi in ga stisnila. Na licu je začutil solze. Ustnice so se mu začele tresti. »Ali nikoli ne prideš nazaj, Kate?" »Nekaj časa ne.” »Rad bi videl malega fantka, ko bo prišel na svet.” »Pokazala ti ga bom. Zdaj pa steci.” »Pojdi z mano!” je zaprosil. »Ne, steci domov. Prosim, dragec." Spustila ga je. Pogledal jo je. Nenadoma se mu je zazdela tuja. Bilo mu je, kot da ga je mrzla roka prijela za tilnik. Obrnil se je in stekel po drevoredu proti domu. Bilo je maja 1933 v Nemčiji v mestu Ruhr. »Vidiš, oba bi potrebovala obleko, a vem, da nimava denarja. Tako je, kaj ne, Marija?« Marija bi se najraje zjokala nad njegovimi ponošenimi oblekami, ko jih je sleherni dan obračala v rokah in poznala popolnoma vse natrgane niti. Šiloma se ji je ukradel v spomin dogodek prejšnjega dne, ko se je uprla vsiljenju šopa bankovcev, ki so ji kot vsako darilo razjedali dušni mir. Premišljanje pa so pretrgale moževe besede. »Vidiš Marija, nimam mnogo denarja, a ...« »V moji denarnici...« je razburjeno začela. »Kaj hočeš?« »Vzemi — mojo denarnico!« Odprl jo je. V nji je našel šop zmečkanih bankovcev, kakor jih je prejšnji večer stlačila. »Čigavo?« »Naše.« mu je odvrnila. Mož je odrevenelo gledal na sklonjeno ženo in ni vedel, kaj naj reče. »Lahko shranim?« je vprašal tiho. »Kakor želiš.« Prestopal je v nogavicah in končno brez besede odšel v sobo. Ko se je vrnil, je mehko vprašal nad perilom sklonjeno Marijo: »Marija, ne bi hotela z menoj na sprehod?« Rahlo je vztrepetala ob teh mamečih besedah, a molčala. »Mar naj grem kot vedno v kavarno? Saj sem tam vse leto ...« »Pojdi,« je zašepetala. Ves osupel se je obrnil k vratom in ji še rekel: »Če bi hotela ven... Lahko večerjam zunaj,« in odšel. Mariji se je izvil iz prsi presunljiv »ne!« in je sunkovito naslonila glavo na mizo. Ta dan ji je jok zadušil v prsih misel na spravo in novo pričeto življenje. tT“t • • 1 rije Spet zmaga Št. Janža ŠT. JANŽ — RUDA 5:2 V zadnji prvenstveni nogometni tekmi drugega razreda je Št. Janž zanesljivo premagal slabo moštvo Rude in si nekoliko izboljšal položaj na lestvici, katero sedaj vodi boroveljska DSG. Tekma sama je bila zanimiva le v toliko, v kolikor so domači napadalci, ki pa se niso posebej odlikovali, kar petkrat potresli nasprotno mrežo in s tem napravili veliko veselje domači mladini, saj pri nogometu štejejo le goli. Tudi celovška Austria uspešna: AUSTRIA — LASK 1:0 Z edinim golom, ki ga je dosegel Lorber II iz nekoliko dvomljivega položaja, je domača Austria v slabi tekmi osvojila obe točki ter si s tem nekoliko povečala upe za obstanek v ligi. Gostje, ki so se pred kratkim še potegovali za prvo mesto, so razočarali sedemtisoč-glavo množico, ki pa je bila vseeno navdušena nad zmago domačih. Obe vodilni ekipi — Admira in Austria — sta se na Dunaju ločili brez gola. Na lestvici Sezonska zaposlitev Pomivalko — profi najboljši plači — sprejmemo takoj. Hotel Bundschuh, Velden am Worthersee, Karnten, Austria vodi s točko prednosti in tekmo manj dunajska Austria pred Admiro, Rapidom, Sport-klubom in LASK. Celovška enajstorica trenutno zavzema enajsto mesto s 15 točkami. Prav toliko jih je nabral Simmering, medtem ko nosita rdečo luč dunajski Wacker in salzburška Austria. Evropska turneja Brazilije: PRVA ZMAGA SVETOVNEGA PRVAKA Po katastrofalnem porazu v Bruslju, kjer so Belgijci kar s 5:1 »naklestili« slovitega svetovnega prvaka, so se deprimirani Brazilci odpravili v Pariz in tam po vsej sili hoteli doseči prvo zmago na ponesrečenem gostovanju po Evropi. Tekma sama je bila zanimiva in je potekala v premoči Francozov, ki so obilno zaposlili fantastično razpoloženega vratarja Gil-marja in premalo pazili na odličnega Peleja. Mladi igralec je trikrat izrabil nepazljivost nasprotne obrambe in dosegel sloviti hat-tick. Gilmar je moral dvakrat premagan pobrati žogo iz svoje mreže. Brazilci so slavili srečno zmago v razmerju 3:2 — prvo zmago v okviru gostovanja po stari celini. Senzacija v Pratru: AVSTRIJA — ČEŠKOSLOVAŠKA 3:1 S prav senzacionalnim podvigom, kateremu je največ botrovala prav fantastična igra srednjega napadalca Nemeca, ki je sam dosegel vse tri gole, je avstrijska reprezentanca, sestavljena iz samih dunajskih nogometašev, zanesljivo premagala slovitega nasprotnika in navdušila 76.000-glavo množico, ki je videla gole, kakršnih že leta ni bilo več na Dunaju. Ta teden vam priporočamo: Za materinski dan | F. S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, povest davnih dedov, 464 str. pl. 72 šil. B L. N. Tolstoj: ANA KARENINA, eden najlepših romanov vseh časov, dve knjigi skupaj 840 str. pl. 140 šil. ■ Ana VVambrechtsamer: DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ, v sre- dišču romana ljubezen med Friderikom in Veroniko Deseniško, 608 str. ppl. 78 šil. £ M. Andersen-Nexo: SIROTA STINA, roman v dveh knjigah, skupno 696 str. pl. 78 šil. B Jarmila Glazarova: ADVENT, zgodba revne in nesrečne žene, 288 str. ppl. 38 šil. B Anatole France: RDEČA LILIJA, roman velike ljubezni, 248 str. pl. 58 šil. ■ Joseph Bedier: ROMAN O TRISTANU IN IZOLDI, dvorski roman iz XII. stoletja, 228 str. polusnje 64 šil. B Nada Gaborovič: JESEN BREZ POLETJA, usoda slovenskih izgnancev med zadnjo vojno, 584 str. ppl. 123 šil. ■ Luise Rinser: SREDI ŽIVLJENJA, ljubezenska zgodba, 300 str. ppl. 34 šil. B Renata Vigano: NEŽA GRE V SMRT, preprosta kmetica v odporniškem gibanju, 232 str. ppl. 35 šil. H Halldor Laxness: SALKA VALKA, roman preprostega kmečkega dekleta, , 452 str. pl. 65 šil. B Nada Matičič: GOZD JE ONKRAJ HRIBA, romantična ljubezenska zgodba, 188 str. kart. 45 šil. ■ Guy de Maupassant: MOČNA KAKOR SMRT, visoka pesem ljubezni, 192 str. pl. 52 šil. 1 Jože Kranjc: MOJ OTROK IN JAZ, črtice, polne humanizma, 160 str. pl. 32 šil. „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse Ssss &JI RAD IO PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 4. 5.: 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 .Mali brat", roman — 16.00 Iz vseh dolin zveni ... — 17.00 Popoldanski koncert — 19.20 Mešano za vas — 20.15 Orkestrski koncert. Nedelja, 5. 5.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Orkestrski koncert — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.45 Godba na pihala — 20.10 Kdo je storilec? Kriminalna igra — 21.18 Na lepi modri Donavi. Ponedeljek, 6. 5.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladina in film — 19.00 Dober večer dragi poslušalci — 20.15 In kaj mislite vi? Vsakodnevni problemi — 20.30 Staroavstrijska slikanica — 21.15 Koroška domovinska kronika. Torek, 7. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Majhen jutranji koncert — 14.45 Ljudstvo in domovina — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba —* 17.00 Koncert pri kavi — 18.25 Če mene vprašate ... — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 XY ve vse — 20.15 .Tragična usoda", komedija. Sreda, 8. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo vam: Heinz Zechmann — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 VVagnerjeva opera »Tannhauser* — 21.30 Orkester Emil Štern. Četrtek, 9. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba za godala — 14.45 Pesmi Franza Schuberta — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Godba na pihala — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 .Tiha pota — Vojvodski kmet' — 21.00 Za filateliste. Petek, 10. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.10 Koncert pri kavi — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Štirje proti štirim — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Sobota, 4. 5.: 8.20 Veselo igranje — 9.45 Zabavni zvoki — 11.00 Pisana kmečka skrinja — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.30 Godba na pihala — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Pozdravi iz St. Gilgena — 17.10 Iz parlamenta — 18.00 Vseh devet — 19.10 Oddaja vicekanc-lerja — 19.35 Avtomobilisti doma — 20.00 Avstrijska Hit-parada — 21.00 Strauss vam igra. Nedelja, 5. 5.: 7.05 Avstrijske vojaške koračnice' — 8.15 Kaj je novega — 10.15 Vsake vrste glasba — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Moderna zabavna glasba — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.30 Melodije in ritmi — 18.00 Majhen zabavni koncert — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer. Ponedeljek, 6. 5.: 8.10 Glasba na tekočem fraku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke so vrstijo — 19.30 Koncert slovaške filharmonije — 21.20 Komorna glasba. Torek, 7. 5.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Godba na pihala — 13.20 Teden- pri Združenih narodih —- 13.30 Znani orkestri — 15.30 Majhno glasbeno darilo — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Odplošče do plošče — 19.30 Sreča trinajstega — 20.00 Simfonični koncert — 21.00 Sanjati, vedno samo sanjati. Sreda, 8. 5.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Halol Tenagerji! — 20.15 Franz Inter- holzinger igra na violino — 21.00 Priložnostni kup. Četrtek, 9. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Majhen komorni koncert — 14.15 Znani orkestri — 15.30 Glasba na tekočem fraku — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Od popevke do popevke — 19.30 Glasbeni filmski uspehi od včeraj in danes — 21.00 V imenu postave. Petek, 10. 5.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.30 .Senčne igre", slušna igra — 21.00 Mi in gore — 21.25 Tretje znamenje. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 4. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Florijanovanje v Selah. Nedelja, 5. J.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 6. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Za našo vas. 10 minut za športnike — 18.00 Za naše male poslušalce. Torek, 7. J,: 14.15 Poročila, objave. Z zaključne prireditve šolskih sester v št. Petru pri št. Jakobu v Rožu. Sreda, 8. J.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. četrtek, 9. J.: 14.15 Poročila, objave. Z glasom kot zvonko srebro . . . Petek, 10. 5.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Harmonika, kitara in bas . . . Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.0fc Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 • UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHs Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj donačlb — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod In ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In ▼ svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski) dnevnik. Sobota, 4. 5.: 8.35 Pri naših skladateljih najmlajšegc? rodu — 9.25 V tričetrtinskem faktu — 9.40 Naša partizanska pesem — 12.15 Ljubljanski vokalni oktet — 12.30 Glasba iz starih časov — 13.30 Veselo sobotno popoldne — 14.35 Voščila — 15.15 V plesnem ritmu — 17.50 Kitara v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Naši popotniki na tujem — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za konec tedna — ples. Nedelja, 5. 5.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Stanko Prek igra na lutnjo — 9.05 Za nedeljsko razvedrilo — 10.00 Še pomnite, tovariši ... — 10.30 Matinejo narodno-zabavne glasbe — 11.50 Vesela godala — 12.05 Voščila —- 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Voščila — 15.15 Trikrat pet — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 — Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.05 Zabavna glasba na šestib strunah — 18.30 Šport — 20.00 Izberite svojo melodijo. Ponedeljek, 6. 5.: 8.30 Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Poslušajmo »Dobre znance" —- 12.15 Dalmatinske narodne pesmi — 12.30 Veliki zabavnr orkestri v plesnem ritmu — 14.05 Nastopi Maria del Mo-naca — 14.35 Voščila — 15.15 Vedre melodije — 15.40 Literarni sprehod —- 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 17.45 Plesni orkester Larry Elgart — 18.30 Ob zvokih havajske kitare — 20.00 Skupni program JRT: Studio Beograd. Torek, 7. 5.: 8.05 Obisk v operni hiši — 8.40 Harfa in orglice v ritmu — 9.25 V petintridesetih minutah okoli sveta — 12.15 Poje Planinski oktet — 12.30 Zabavna glasba na tekočem traku — 14.35 Oblike in razpoloženja — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Narod* v svojh pesmih — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Ob zvokih orkestra Ray Martin — 20.15 Radijska igra. Sreda, 8. 5.: 8.05 Jutranji divertimenfo — 8.55 Pisar* svet pravljic in zgodb — 9.25 Vaši ljubljenci pojo —* 10.45 Človek in zdravje — 12.15 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 13.30 Od valčka do cha-cha-cho — 15.15 Plesni orkester Max Greger — 15.35 Tako igra Kvartet Loevvenguth — 17.05 Srečanje s pianistom Svjato-slavom Richterjem — 18.10 Orkester Frank Pourcel — 18.25 S pesmijo po Jugoslaviji — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Skupni program JRT: Studio Zagreb. Četrtek, 9. 5.: 8.05 Jugoslovanski zbori in samospev* — 8.35 Ob glasbenem avtomatu — 9.25 Iz jugoslovanskih oper — 12.15 Slovenske narodne pesmi poje Edvard Sršen — 12.30 Plošča za ploščo — 14.05 Kvintet Joi0 Kampič in ansambel Mojmir Sepe — 14.35 Voščila — 15.15 Operetni napevi — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Pozdrav svobodni Ljubljani — 18.45 Kulturno kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 10. 5.: 8.05 S poti po domovini — 8.40 Popevke ulice — 9.45 Pozdrav izpod Romanije — 12.15 Na orglice igra Andrej Blumauer — 12.30 Pesmi Maksa Ungerja — 12.45 Ciganske melodije z orkestrom Toki Horvath — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.05 Pojte z nami . ■ • — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavni kaleidoskop — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldne pri dunajskih klasikih — 18.00 Aktualnost* doma in po svetu — 18.10 Od Triglava do Ohrida —* 18.45 Iz naših kolektivov — 20.15 Tedenski zunanje-poll-tični pregled — 21.00 Kitarist Al Caiola z zabavnim orkestrom — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Tre Le vizi j a Sobota, 4. 5.: 16.00 Streha — 16.30 Šport — 18.30 Kaj vidimo novega? — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 20.00 Kratki film — 20.15 Gledališki prenos —" 22.15 Poročila. Nedelja, 5. 5.: 17.00 Za otroke od 11 let: Fury, zgodbo konja — 17.30 Svet mladine — 18.00 Za družino — 19.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo — 19.30 Revolucija v črnem — 20.00 Poročila — 20.15 »Ljubo sorodstvo", veseloigra. Ponedeljek, 6. 5.: 19.00 šport — 19.25 Zabeleženo i° vas — 19.30 Poročila — 20.00 Kratki film — 20.15 Kriminalni film — 22.15 Prenos iz Londona: svetovno prvenstvo v družabnem plesu. Torek, 7. 5.: 19.00 Leteča policija ISAR 12 — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 19.45 Samo * menoj: Kristiane Horbiger — 19.55 Cas v sliki — 20.05 Kratki film — 20.20 Enaindvajset — 21.05 Ob Bodenskem jezeru. • Sreda, 8. 5.: 17.00 Za otroke od 5 let — 17.30 Za otrok* — 17.55 Za otroke od 11 let — 19.00 Slike iz Avstrije 19.25 Zabeleženo za vas — 20.15 Variete — Variete. četrtek, 9. 5.: 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 ročila — 20.00 Kratki film — 20.15 Absurdna meja, film *■"* 21.15 Beggars Opera — 22.15 Poročila. Petek, 10. 5.: 19.00 Televizijska kuhinja — 19.25 ZG" beleženo za vas — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sli^ — 20.00 Kratki film — 20.15 Igra v jutranjem svit1*' film — 21.50 Kje vas žuli čevelj. Izdajatelj, lastnik In založnik: Dr. Franc Petek, Veliko***^ Uredništvo In uprava: Celovec - Klagenfurt, Gason***** gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežih 0 govorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska zalolnllk« DO- tiskarska druiba z a. J. Drava, C.lov.c - Borovlje. — -pisl naj so pošiljajo na naslov: Celovec - Klogenl«'* Postfach 124.