fiak Mi * ■ H GLASILO slovenske: YEA* ix. narodne OOPO r n e: jednote CHICAGO* ILU PETEK IS. DECEMBRA (DECEMBER) Uli Stev.—number is?, STRELBA V PREMOGO-KOPU. OSEM SLOVENCEV I NAŠLO SMRT V KANSASU. Kana, 14. decsmbra. Tpopoldnc, se je dogodila , rttftrelba v rudnikih Re-, Ryan pri Stone Cityju, pet- milj jugovzhodno od tukaj, »gvks poroča, da je dva in radarjev mrtvih in aedem i, in poleg doeUvlja, da otijo povzročila kombina-pjina in smodnika I" no ima brzojavka namen javnosti, pravi v,zrok o V državi Kanaaa sr»m-orgsnizirani in tana ae ras-jejo premoga, dokler ao ji na delu. V rudnikih so ^jni posebni etreijači, ki Jvoje delo, ko radarji sapnik. „„ici ie niso mogli vstopi-nidnik, da doženejo prave t razitrelbe. umoinji okolici žive in dela-fradnikih tudi Slovenci, ki MUli žrtve kapitalistične ne-Msti. aključkom lista je prijela .wretaM sledečo brsojavko: tut Mineral, Kam., 11 daa. 13. deoembra m ja pripetila tnlba v rovu itev. 9. Stane Posledica ja bOa groma, rib je ostalo v rovn dva in g. Vzrok razstrelbo ia ni Med dognanimi mrtvimi je Ifyvencev, od katerih sta Bids 8. N. P. J. Mika Ureek ■Lsvretič. Podrobnosti pri-P-P. J. eraj je 52 občinskih svetoval- fltaovalo, da so proti "sod-lalanino," iz katerega so do-i crabcži "slanino", da eo se i in mastili na ljudske troft- ne da bi jim bilo treba vriiti delo. Ta obljuba bo skrči-;ni proračun za $4,000,000 leto. ime se, da so nekateri mest-iečetje zlomili sulico za "slani-Irje" in so napravili najrazlič-0e vzroke, da se ohrani "ela-kimvo." Io io mestni očetje, katerim je Haninarutvo" priraslo k arcu, tali govoriti, je vstal socialisti-I občinski svetovalec Kennedy, I je predložil rezolucijo proti iku h slanino/ in je dejal: es odločamo, če bomo ho-pot zdravih financ ali pa pot, »odi v bankrot. Ce bomo ie na- in ni moja", je odgovorile ** «n Mpuetila polieajako po- Norfolk, Va., 18. deoembra. — V parnik "Powhatan" je tri milje jugovzhodno od Thimbla trčila neznana ladja. Parnik je zapustil Norfolk, da odpluje v Boaton. Udarec je bil tako silen, da je bilo 46 osem, potnikov in mornarjev, poškodovanih. Kapitan je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da s poškodovanim parnikom nasede pri obrežju in tako prepreči, da se ne po-grezne. Kajuta za brezžični brzojav je bila zrušena in telegrafiat je moral ležati na trebuhu, ko se je parnik nagnil na levo atran, da je pošiljal klice za pomoč. Ko je parnik plul proti obrežju, je voda tako hitro drla vanj, da je eden parnih kotlov razpo-čil. Na pomoč ao prihiteli parnika "Jefferaon" in "Jamestown" in rešilna ladjica "Yamawaw." Parnik "Jamestown" je dosegel ponesrečeni parnik, ko je telegrafist še vedno depeiirsl: "Mnogo rsnjenih vsled eksplozi-je parnega kotla; pripeljite zdrav-nike aeboj. Zvezni razruševalee "Davis" je ukrcal zdravnike t bojnih ladij "Pennsylvania" in Texaa' in od-plul je z vso brzino ns morje. Nsjprvo so se ukrcali potniki in mornarji na parnik "Jamee-town," odkoder so jih zopet premestili na parnik "Southland," ki je bil na potu v Norfolk. Potnikov je bilo sedemnsjst. Usoda ladje, ki je udarila ob "Powhatan,' nI znana. wilson prejel mirovnojoto. predsednik je dobil ofi-ouelni tekst iz berlina z ozirom na pomu-jami mir. AMERIŠKA VLAD NA DELU ZA MIR. raBDSRDmX JB PRIPRAV. URN VPRAŠATI ANGLE ftKE ZAVEZNIKE ZA AV Washington, 13. dec. ~ Državni department je danes prejel mirovno noto od ameriškega nadomestnega poslanika Joseph C. Grewa is Berlina in kopija note je bila takoj odstavljena predsedniku Wilson u v Beli hiš. Zraven note je poslal Grew tudi ssupno poročilo. Predsednik je začel Ukoj študirati noto in tisti, ki so v tesni zvezi z njim, pravijo, da bo skušal dognati is note, če je njemu mestno prilotiti poleg note še kakšno sugestijo ameriške vlade, kadar pošlje noto zavezniškim državam. Nota bo objavljena jutri, ali morda še danea, vendar pa is-javljajo uredniki, ki ao noto v naglici pregledali, da se ne rasliku-je dosti od neuradnega teksts, ki < je že objavljen; edina razlika je v prevodu. Wilson bo takoj poslal mirovno noto zaveznikom, kamor je namenjena. Atašeji v državnem department ao jo ie začeli prevajati v tajna snsmenja ali šifrirati Vladni uradniki ao mnenja, da ae ne bo Wilson prenaglil s kakim oficijelnhn komentarjem, dokler n« vidi razpoloženja uri zavezni-nikih. Izključno pa ni, da ne bi neodviano od nemške note sugeri-ral upoštevanje mirovnega pogajanja, ako bodo kazala znamenja. Ameriška vlada bi najraje videla ,da ne bi zavezniki prenaglo odrekli ponujenega miru bi da se njihov odgovor na kak zavlekel nekaj čaaa. V čaju bi imei Wilaon priliko k t) i s susnstiiami v Washington, D. O., 11 doosm- Predsednik u je praktič-ločil, da predloli Veliki Bri-in njenim aaveanikom — ali neformalno, da ae pogajati aa mir a Nemčijo saveaniki. še ni bilo odločeno, če premirje, ali le apelira, isjo v pretres nemški mi-predlog, vsakem slučaju bo avoj apel da je treba prenehati s v imenu humanitete ee ukrene vas potrebne pro-svetovnim katastrofam, je predsednik selo rah-napram Angliji. In že ee-rore, da predeednik ne bo nič aa mir, če bi Anglija njegovo delo aa povspe-miru aa neprijateljeko de- dopoldne se je predsed-»varjal o stvsri s svojim ielnim evetovaloem polkov-K. M. House jem, kl je bil trat kot Wileonov mirovni na potovanju in je oble-ie osebe v vojno zs-driavah. končani konferenci s držav-[tajnikom Lansingom, ae je vrnil v New York. taji, da pojde v Evro-vpraša merodajne oeebe v »zavezniških driavah, če mir ali nadalevanje klanja, pa namigujejo, da bi ne tem InkognKo potuje v BOJKOT PROTI BOJKOTU. ______ Ind., 11 decembra. Tukajšnje žene ao bojkotirale jajca In sirovo msslo za deset dni. Fermarji eo ne bojkot goepodlnj odgovorili s zaključkom, da ne postavijo več svojih pridelkov ne trg v Andersonu, obenem todi Um ne bodo kupovali več svojih po- a--ltll^ t rfnt^in Da ee situaciji od pom ore, eo predlagali nekateri mestni očetje, da M uaUvi mestne trfnlea, na kateri kode farmarji direktno pro-•mali svoje produkte DELAVCEM PRIJAZNI SENATOR? Washington, D. 0„ 14 deo. — Ilinojskemu senstorju ni všeč Claytonov dodatek k Shermano-vemu protitrustjanskemu zakonu, ki varuje štrajkajoče delavce in se glasi, da ni protiposUvno, če štrajkarji razposUvijo stavkovne straže okoli poaeatva. Drugi dodatek ae pa glaai, če so Strajkar-ji obtoženi, da so grešili proti zakonu, naj ae jih postavi pred porotno sodišče. S Ukim zakonom pa gospod Sherman ni zadovoljen in vložil je novo zakonsko predlogo, ki naj ovrže pridobitve delavcev. Dokler je bil Shermanov zakon brez ClaytonovCga dodatka v veljavi, je bilo podjetnikom igrači-ea apraviti štrajkajoče delavce na kolena. Dobili ao brez ugovora sodni jako prepoved, ki je ostala veljavi, dokler je trajala stav- Svojo novo predlogo zagovarja aenator takole: "Moj namen je, da ae spori med delavci in kapitalisti vodijo v redu, Uko, kot vidimo, da se uravnavajo apori na sodiščih." MOKRI, SUHI Of — DINAMIT. Marion, Ind., 11 deoembra. — Pred več tedni je bila v malem mestecu Vsn Buren pognana v zrak z dinamitom ordinacijsks sobs nekega zdravnika. Pred nedav-nim časom ao našli osem palčfc dinemiU pred vodovodno napravo. Dinamit ao izročili šerifu O. P. Wrightu. Pred enim tednom ao našli dve pelčiei dlnemHa na vratih. Ko je ila v zrak ordinacijsks soba zdravnika, eo našli tamkaj noto. ki je evarila zdravnika, naj neha preganjati ljudi. * "»fr* pojne pijače, ne da bi imeli obla-stveno dovoljenje. Kdo je dinamitard t Mokri ali prohibielonistif ai fte je dinemlt zrušil ordineeij-sko sobo. M odnesel todi svsrilo^ Kdo je polotil t je everilot A —» Wilson WASHIN6T0NU PRAVIJO, DA SE JE PRIČELO JASNI-Tl MIROVNO OBZORJE. ■ }■ s — Italija je prvadobik mirovno noto. Briand svan Francijo pred ls - TROiVlTA" iwdili A—b, C ^THE EN LIGHTEN MENT" OrfM tlm sufmk »»M" •PROSVRTA SM7 S*. L»*ns4»te Ar^, UL T.UI— LmwmUU 44JI Datum t oklepaju n. pr. (Da-camber 31—10) poief vašega imena in naslova pomeni, da vam s tam dnevom potato naročnina. Pomorite jo pravočasno, in ss vam oe uata vi Ust. Nova doba« Pod tem naalovom je imel dnevnik "Chicago Tribune" prod nekaj dnevi članek, v katerem oe bavi z državnim socializmom. Zadnje čaae oe ameriško čaaopiaje večkrat pobavi z diakuzijami U vrsto in v vseh teh diskusijah sli razpravah ni več opaziti tistega zasmehovanja in preziranja činje-nic, kakor je to bilo prej v navadi; kritiki otare kspitsiiotične lole oo p oo tali pozorno jfti, natančnejši ln resni. In do tegs jih jo pripravila vojna s avojimi aktualnimi vzgledi. "Tribuna" piše med drugimi "Nemčija je orgsnisirala in in-korporirala v direktno vladno službo vso silo avojega moškega prebivalstva od 17 do 60 leta. Nikdar v zgodovini človeštva še ni ena država atorila Uko velikan-ukega koraka Pred nekaj dnevi ameriški poslanik Gersrd po-ročsl, ds nsmersva nemška vlads odslej sfnaproj kupovati vae potrebščine ca tvoje preblvslstvo v celoti, to se prsvi, da bodo razna trgovoka in industrijaka podjetja prijavila vladi, čeaa potrebujejo v surovinah in vladna agentura bo potem kupila za nje vae atvari. To pomeni, da ameriški podjetniki ne bod več prodajali blags veliki armadi tekmujočih posameznikov, temveč enemu aame-tnu in velikemu odjemalcu —vladi. Nemški načrt bo vsekakor prisilil tudi druge države v Evropi, ds poanomajo Nemčijo. Angleška vlada že kupuje pšenico in druge šivljenake potrebščine v velikih zalogati. To zopet znaši, ds ie bo število tiaočerih odjemalcev akrčilo na kakega pol tu-cata kolikor jo vlad. Ta dva ailna pojava, namreč organizacija vsega delozmožnega moštva v državi, ki šteje okrog 70 miljonov glav, za skmpno produ-elranje v korist države, in pa korak, da država kupuje vae potrebščine za svoje državljena — ta dva pojava vodita naravnoat v državni socializem. Toda Nemčiji Im> sledila tudi oataln Kvropa. Celo v individualistični Angliji u-slvarja Železna roka utilitarističnih potreb velike izpremembe. N'njprvo s«t morali uvesti prisilno vojaško službo in zdiij mora slediti gospodarska konskripcijs. Par dni je tega, ko je priAla veat is Londona, da imn Uoyd-Ocnrgc v svojem vladnem programu dr žavnn kontrolo nad živetem in mobilizacijo vaog adclotmožncgn moškega prebivalstva Opcraeije angleških industrij prehajajo boljinbolj pod kontrolo vlade, /a veanfki entente imajo eelo načrt sa kolektivno trgovsko akcijo, ki jo mialijo vpeljati po vojni. Nasprotno imajo centralne države načrt ta veliko carinsko sveao in reguliranje trgovine v srednji K vropl Mkratka pred našimi (»črni se vrše velike ixptvmrmbc v človeški družbi Nova doba jc nn ob sorju Lahko bi trdili. da ao te iz- med vojno z namenom, da očvrsti gospodoroke oils prizadete države, bo oatala do tiste moje. v kolikor je koristna tod* v mirnem čaoo in v kolikor bo potrebna v "vojni po vojni", to jo v svetovnem boju sa gospodarsko prednost io nadvlado. Človeštvo do danee še ni videlo koiektivistično organiziranega dalo v celi državi, kakršnega je prinesla vojna v Nemčiji. Vos države etremijo po moralni in n terijalni enotnosti. Socialisem a-11 kolektivizem je lahko demokratična ali autokratična oblika dru žabnega siotema. V gotovem času bo prineee! reakcijo sli pa porodil še višjo in boljšo formo Človeške družbe. Medtem pa mi ne smemo več mižati spričo teh veli kih izprememb. Noša sodba, ds oo te izpremembe slabe, nam ne pomaga nič; otvar je tukaj in moramo oe baviti t njo. Optimistično brebrižnoat, ki je tsko karakter! stična pri Amerikancih, ac mora umakniti, ne peeimistični bojazni, temveč pogumnemu študiranju novega evetovnega gibanja, kako bi oe dalo to gibanje prilagoditi našim lastnim interesom in potrebam. Potratni, čeprav prijetni iodividualizem v Ameriki ae ne more meriti s višjo organizaeijo kolektivizma. Učiti ge moramo zdaj Jiajti lahko oe zgodi, da naa pozneje izuči bridka izkušnja." Veliko reanieo je v teh beedah — sli pojsonils je trebs. Dejstvo, da Nemčija organizira ovoje pre-bivalatvo po načelih socializma, je pred vaem enkrat za vselej doksz, da je oocisliotični sistem vsekakor boHši kakor prošnji stsri tistem. Vsi tisti, ki so trdili, ds je oocislizem lep le na pspirju in ns jeziku, toda v praksi da oe nikdar no obneae — bodo sdsj molčali. Če je Nemčijs t monarhiatično vlado, ki je bila vedno med najbolj nazsdnjaškimi vladami ns •vetu in kstera oe je poleg Rusije najbolj proslavila v zatiranju socialistov v Biemarckovem času. zdaj sprevidela, da je socialistični način družabne organizacije boljši od prešnjegs individualističnega načina, potem je socislizem vaekakor praktičen. Nemčijo posnemajo tudi soverniki, ksjti tndi oni niso tsko olepi, da bi ne videli, kje je praktičnost. Ksjti zavozniki s svojim starim gospo« darskim sistemom no bodo nikdsr izstradali in premagali Nemčijo in Avstrije s koiektivistično organiziranim proizvajanjem potrebščin. Toda to še ni ooeislizem, katerega propagira delavska Interna-cijonala. Državni ooeialisem v Nemčiji se lehko imenuje tudi državni kapitalizem. Namesto mnogih privstniL kapitalistov je en aam kapitalist in to je vlada; izkoriščanje v privatnih rokah preide v roke vlade, ampak izkoriščanje še ootane. Vendar je pa to velik korak k pravemu socializmu. Delavatvo ae bo potem borilo proti enemu urnemu nasprotniku na-meato proti tisočerim, in nameato težavnega dela v razlaščanju privatnih kapitalistov, bo strmogls-vilo le centralizirano vlado. Da — nova dobo prihaja in mora priti I Francoska revolucija in Napoleonovo vojne ao porušile stari fevdalni aiatem in rodile politično demokracijo, oedanja vojna bo ps morda podrla aiatem privatnega kapitalizma in uvedla državni aocializem sli državni ka pitalizem. Od državnega kapitalizma do aocializma je pa le eden korak. Zato ima "Tribuna" prav, ko pravi, da bi morali Amerikanci mol o bolj študirati razvojne gospodarske zakone, ki dolsjo družabne izpremembe — in manj zabavljati. Zemlja in človeštvo je pialvrženo večnim izpremembam. Velike svetovne kataatrofe kot je aodanja vojna so pa mejniki izprememb. FRENCH GUNS TfeAlNED OH f>l*AEUS,TNE PORT Of ATHENS ................... Pkate by Aniertcao Press AeaocisOon Francoski L pomorščaki faa bojni ladji namerjajo topov« nn atensko luko Firsj. "5»-T-1-- Farrell, Pa — Nenadoma je prišla zima in pokrila s belo odejo rujnve griče pennsylvanske. Potihnilo je ptičje petje in potihnilo je petje naših zalih evetk, ki ae je tako lepo glaailo v tistih kraanih pomladnih in poletnih večerih. Vsak večer aem poslušal to divno petje, takole ob aobotah »večer aem ae pa pridružil in sape prameni be I r raradi vojnih potreb li smo akupno. Včaai je prišel še m s mirom da bo /.»pri po sta "mehač" in nam uigral par po-Ne verjamemo trg« Zgodo- akočnih. Nekteri so bili hudo zaljubljeni in ti so imeli prvo besedo .Ini aetn pa le boli od strani opatova!, ker aem sc smatral bolj ra nekako peto kolo. Sicer aem bil tudi jas zaljubljen celo loto, pa tako, da moj mali ideal ni nič vedel zato. In kako me ie skrbelo, ds bi js ns svedels nič o tem. Pl. Osjžlo je gotovo večkrat sko-minalo, ko je plul nad nami v svojem "luftšifu" in vse to opazoval. (Oajžla pravi, da ne le sko-minalo, tudi kolcalo ae mu jo ob takih prilikah in zvonilo mu je v ušeaih. Op. pom. ur.) — Delavske razmere so po navadi. Dela se s polno psro, s zaslužek j« vpričo te draginje le bolj majhen. Tukajšnji Slovenci so zaposljeni pri A-merican S. and T. P. Co., nekaj jih je pa tudi pri Driggs-Seabury Ordnance Co. Pri omenjeni kom-paniji so delavei začetkom tega leta zaetavkali za oeemurno po-dnevno in deoeturno ponočno delo m so dobili kar so zahtevali glede delovnega časa in tudi plačo so jim nekaj priboljšali. Pred par tedni pa so se delodajalci ftmi •lili in začeli nagovarjali delav oe, naj bi delali po trinjsat noči, češ, do bodo dobro ker se plača 29c do 40e na uro. Iglavci so neorganizirani in so privolili v trinajsturno delo ponori. Čez nekaj časa bodo nemara delali 15 do 16 ur za ravno tisto plačo kot so prej za 8 ali 10 ur. Kje je še delavoka zaveotl Pri Driggs-Seabury Ordnance Co. se izdeluje mUnieija za evropsko vojno. Delavci oo imeli lepo priliko pridobiti oi otalon 8 ali 10 urni delavnik, pa se silijo aami še v večjo oužnost. Po mojem mnenju trinajsturno delo že ni več človeško. Rojakom priporočam naj naročajo in čiujo dobre delavoke liste kot sta^tVosveta in Proletareo. Z dobrim čtivom ae bo povzdignila njih delavoka saveot in sprevideli bodo kako je treba nastopati, da ai zboljšajo ovoj delavski položsj. Pozdrav vaem zavednim rojakom m posebno našim čitateljera Prosvete! — Louia Zakrajšek. vina nas uri, tu bilo takega miru, ki bi pahni! drlavo v nižjo oodslno organifaeijo, kakrtno jc Imela pred vojno Vsaka irpre Ely, Minn. — Dovolite mi malo proetora v liatu Prooveta, da s]k>-ročitn rojakom o izgubi, ki je za* dela Slov. Čitalnico. Dne 26. novembra je po kratki bolezni pre-minul član čitalnice, rojak Frank Kaotelc, oUr šolo 27 let. Umrl je za vročinsko boleznijo v tukajšnji bolnišnici. Doma je bil is Predol, fara Kopanj pri Groouplju. Spadal je k društvu ov. Antona K. S. K. J. Kot sem že gori omeitfl, je bil pokojnik član Slov. Čitalnico in oe je zavedal kaj je njen namen. Bil je eden najbolj vnetih članov in je mnogo pripomogel k razvoju čiUlniee. Mnogo bi bil fte lahko atoril za njen procvit, da mu ni amrt nenadoma utrgala nit Življenja. Vaa noša žalost in vss solzo ga ne prikličejo več v življenje, toda njegov duh Živi med nami in mi mu bomo ekasali nsj-večjo apoštovanje, ako nadaljuj* mo a proavetnim delom aa ktereg* jo bil pokojnik Uko vnet. Njega ni vee med nami, s njegov spomin Im živel, dokler bo obsUla Slov. Čiulnica in doMer bo priznsna moč izobrazbe. — V imenu članov Slov. Čiulnioo na Ely, Minn, izrekom tem potom tokreno sožaije njegovim stahšom in aorodni-kom tn in v atari domovini, njemu pa bodi lahka evobodna ameriška gruda! — Predsednik 81ov. čitalnica. Sirom Amerike. LEFE RAZMERE! Los Angeles, OaL, 14. decembra. V Ameriki nimajo sicer zakonov proti vagabondaži, vseeno sc pa brezposelnemu delavcu lahko dogodi, da ga aretirajo radi poot* vanja. To resnico je okusil tudi brezposelni delavec J. D. Shields, kateremu je krulil želodec in se je usUvil pri kavarni "Zveze mladih krščanskih mož," da napolni svoj prazni želodce z vonjem, ki jc prihajal od jedi iz kuhinje, če se ie ne more najesti do sitega. Krščanska družba je daU brezposelnega delavca aretirati radi po stopaštva, ker je nasičeval ovoj želodec z vonjem, ki je prihajal is kuhinje. Delsvec je zshteval porotno obravnavo. Obravnava je trajala tri ure in porotniki so spoznali Shieldaa nekrivim petepuš-tva, ko so pronašli, da je hodil o-koli poslopja, da nasiti svoj prazni želodec z vonjem, ki jc prihajal od jedi v kuhinji. Meoto ima zdaj $168 troškov za porotnike, državnega pravdnika in drugo. Tsko je urejeno v družbi, ki se baha, da je krščanska in jc nastala po božji volji. Ohieago, OL, 14. deoembra. — Moodyjev sv. pisemski institut predlaga, da oe moli za mir. Že sinoči so molili v mnogih cerkvah za mir. Seveda 1 Zdaj bo ložje moliti za mir, ko jo Nemčija prišU z mirovnim predlogom na dan, četudi še ni gotovo, da ga sprejmejo angleški zavezniki. Od trdih buč angleško - - zavezniških ministrov je odvisno, če bo mir ali vojna. Mo-litev nima pri Um nič opraviti. Washington, D. 0., 14. dse. — Najvišje sodišče jc potrdilo obsodbo Benito LovsU iz Taosa, N. M,, ki ja bil obsojen na sedem do deoet let ječe, ker je ubil v letu 1909 Juan Truilija. * Elkhardt, Ind., 14. dsoembra. V Indianspolis odvedejo Charlea Gabriela, premik ača na New Tork Central železnici, Alfred Monroea, oUrinarja, da ae zagovarjaU radi tatvine pred zveznim oodščem. Detektivi izjavljajo, da «U obtoženca priznala Utvino bakra v vrednosti $1,100. Bsker je bil u-kraden dne 9. deeembra na železnici. V kratkem aretirsjo le drugo ooebe, ki oo v zvezi s Utvino. . W. Va., 14. doc. — Logan Light and Heat družba je vložila prošnjo na komioijo za javne potrebe, da ji dovoli znižati ceno za električno oilo. Družbo pravi, da aedaj lahko ceneje oddajo električno oilo kot preje. Znižanje naj bi etopilo v veljovo o prvim jsnuorjem in znaša od 25 do 50 odatotkov. Seveda! Kedaj oo le kapiUliati dali nekaj ljudatvu, ds oo od darila imeli škodo f BellofonU. Pa.. 14. decembra L. C. Bullock, republiksnski po-litičsr, kl jo bil apomlodi imenovan od guvernerja Brumbougho mirovnim sodnikom ns drla učilišču, jc bil obsojen na sodišču sodnika Quigleya radi nepo-sUvnega prodajanja opojnih pijač na $1000 denarne globe in na lest mesecev zapora. Da nc zgubi službe kot sodnik, jc Bullock re-zigniral pred štirinajstimi dnevi. St. Fan], Minn., 14. deoembra. V okrajih St. Louis, Lake in Cook jc na prodaj 368,00 akrov državnega sveta. Svet je lastnina države in jebaje močvirnat. Washington, D. 0., 14. dee. — Biro za plovbo po morju nazna, nja, da jc bilo v enajstih mesecih v Združenih državah zgrajenih 1.115 ladij, ki so odrinile 521,711 ton vode. Od teh ladij bo plnlo le 49 pod ameriško zssUvo. Pogodbe so napravljene, da se zgradi ladij, ki bodo odrinile 1,200,000 ton vode. Fetcrboro, Ont., 14. dec. — V tovarni Quaker OaU je eksplodiral parni koUl, s Uko silo, da je tovarna kup razvalin. Iz podrtin SO rešili dvanajst hudo poškodovanih deUvcev, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Vinita, Okla, 11 deeembra. — Dva bandlu sU v treh minutah oropala farmarsko državno banko za $17,000 in odšla s plenom. Splošno sodijo, ds sU rop izvr šila tolovaja, ki sU okradla državno banko v Centraliji. . .New Tork, 14. deeembra. -r J. F. Douglss, uvaževalee volnenega blaga, izjavlja, da bodo volnene obleke, ki eedaj stanejo $25, kmalu sUle $50. Douglss trdi, da je na Angleškem pošla volna in jo sedaj im portirajo iz Avstralije za vojaške potrebe. Point, Texas^ 14. deoembra. — Tukaj je umrl za ranami Clarence Glaa«, bančni blagajnik, ki jh je dobil v boju s roparjem s zakrinkanim obrazom, ki je banko oropal za $244. Philadelphia, Pa, 14. deeembra. Ruska vlada je pri tvrdki Baldwin Locomotiv Works naročila sto lokomotiv. Vseh lokomotiv U vrste j« bilo naročenih 140. Zadnje naročilo znaša $4,000,000. Buffalo, N. T., 14. deoembra. — Poštni nadzorniki so odkrili, da je bilo iz poštnih vreč ukrsdenih ss $10,000 do $15,000 draguljev. Tatvine krivim sU ee prisnsU brata Richard in Frank Chapin, ki sU vozila pošto. Frank Chapina so aretirali še 8. deeembra. Riehard Chapina so Isls predvčerajšnjem prijeli v A-Pa. Srb Frandooo, rL, 14. det. — Parnik "8airra," ki je priplul oemkaj iz Avstralije, jc prinesel vest. ds jo avatralaka vlada preklicalo prepoved ss izvoz volne In pleniee. Ko odpluje parnik "Ventura" is Avatrslijc v Ameriko, bo nalolen s volno. ft kun i "Snow" in "Burgos" sU s plenico na potu v Ameriko. KADAR SE ZGODI M Gospodinjstvo, ^ «™vo in zoinstvi Boj smrti! Boj bolezni«, dsŠ^kQ ***** 'te v nega ^ (U. S. census bureau)2 vzrokov smrtnih slučajev so bile obelodanjene pred p^ Iet° s1915' T stalno orožje in atreljiVo poV| Wo mnogo smrti, fa 8i ™ Med Unu je bilo 3,608 sanj' 2385 umorov in 1501 * jih ustrelilo po neoreči. Priprooti človek mora uvid, da je nekoliko krivde v tem ■me vaa kdo prodajati in n«Sti rožje in streljivo. V tem je svil da v tej republiki res velika, p velika^ Menda prekaša vse ^ svobodšČme. In U svoboda ni, ko nujno potrebna, kot bi bila i trebna svoboda marsikje drug SUnšt pazite, da ae ne bodo v, otroci igrali z orožjem in 8t« vom, dokler imate vi odgovor« in povelje če znje. S tem se mno neoreč zabrani in mnogo se jih meji. BUvilke ŠUvnega urada kal< nadalje, da oe poslužuje smrt m več treh sredstev za uničenje č veških bitij — arčnih bolezni, i berkuloze ali jetike in pljučni Tudi rok, mrtvoud, griža, žilne t lezni, sladkorna bolezen, influen ali griva, difterija, gina in til ali škrlatica zahtevajo mnogo { veških žrtev. Vsled srčnih bolezni je umi leta 1915 156.2 ljudi med 100,0 prebivalci. Ta bolezen se mno ker leU 1900 je umrlo lc 123.11 di med 100,000 prebivalci za si nimi boleznimi. Jetika se polagoma izuebljl Od 1. 1904 do 1915 je padlo it vilo smrtnih slučajev vsled jeti od 200 do 145.8 med 100,pi bivalci. To je zboljšanj več nq za 25 odstotkov; vndar umre Združenih državah za jetiko i leto še okoli 150,000 ljudi. To še ogromna lUvilka, čc se vpoit va, da se jetika lahko prepre ako sc opustijo sUrovcška sredst obljube na božja pota, molit., pi cesij itd., in oe oprime znanstv. n zorov za odstranjenje in ozdn ljenjo jetike. Kuga, ki je mori v Evropi cela meata, cele pob jine, je odstranjena. Odstranil« pa niso ogromne procesije stu veških časov, marveč navodobi znanstvena sredstva. Isto velja p jetiki in pri vsaki bolezni. In u! hočemo danes razpravljati nekol ko o jetiki ali tuberkulozi, ker i smatramo dolžnoet posvetiti po sod tam, kjer je še tema. In jetii razsaja najbolj še tam kjer je di ševna tema in telesna beda. Pljučnica ali vročinska boleze po angleško "pneumonia" (zf vori njumonija) se rapidno redi LeU 1900 je umrlo za to bole« 180.5 ljudi med 100,000 prebival« leU 1915 le 132.7. Rak in mrtvoud zahtevata v dno več žrtev. LeU 1915 je umrlo med 10C prebivalci republike 13>/2 ljudi-to je najnižji doeihmalni weznai ali relftrd. Slišalo oe je že mnogo o rek "Safety first." Ta kampanja, gotovo nekaj pripomogla, da ( smrtni slučaji znižujejo. Mod« nejše zdravotvene odredbe, razi« jenje izobrazbe, k Čimur w n prodni časniki mnogo pripomoči boljše posUve za varstvo dela' ce, prekkovanje živil, to so fs Urji, ki oo storili mnogo, da i bolezni in omrti znižujejo. Ne «s pa oeUti pri Um, kjer smo dati Delovati moramo vsi, da w « vilo bolezni in omrti kolikor m< goče zniža. Kot članstvo zavij valne sadruge delujmo, da b«x bolezni in omrti v naii orgsnk ciji kolikor okolščine dopuijj redke. Skrbimo za varnost, »krb mo sa snago, okrbimo r.a trem priprosto hrano, okrl-imo zo pr memo obleko in aUnovanje. ^ mo smerni v pijači, to vao bo F msgalo k našemu zdravju. RSfl jetike tiče razoaja še nsjltolj mc navadnim delavstvom.Prolab. ro je vsegs kriv, da jetike ni mo«J če Uko iztrebiti, kakor jc ljeno kugo. Vendor moramo riti kolikor je v naših bk*R, jo omejimo. . Jetika sli tuberkuloza »e v w tinskih letih ns jI olje nslcrc ia tudi izredno pogosts ▼ TRRHIrUi ItedijiH. ti s j več R PMrIrs jetiks, večkra' t*M kot kostns, kožna. Ilerno Itd. Bkrofnloss kože in Oft, ^ jc možganske opne n tlke, kl u vidijo noj^-^ otroški dobi (Kooee pr. gki vojna ia ve- iz inozemstva. nega gibanja v okolišu Prisovcev, severnoiz točno od Pomorzany. _ Nemci so tndi poskušali prekoračiti reko Bistrico ▼ okolici Izupo-lije, ali qi se jim posrečilo. ▼lada predlagala nadalj. odredbe «a omejitev alkohlnih pijač. NBMfiKR IZOUBB DO DAUBS' 3,921.86». London, 14. dee. — Na podlagi nemških uradnih aeznamov ia Berlina, snašajo izgube Nemčije v mesecu novembru 166.176 čaat-nikov in oatalih vojakov. Skupaj do 1. decembra znašajo vae izgube Nemčije na podlagi uradnHt aeznamov iz Berlina: 3,921.869 mol. Berlin, 14. dee. — Prekomoraka časnikarska agentura javlja, da so zavezniki izgubili do danes 192 bojnih ladij s submarinkami in torpedovkami vred v akupni to-naži 744.600. Angleii sami ao la^ gurbili 123 ladij. Ako hočete rasreeeUti prijatelja s dobrim darilom, naročite ma dnevnik "Prosveto," da bo čital ob dolgih, dmikih večerih. TsM. Mwi 4OT1 PhM HM Vit Mhmhii A v*. TONY KOTEK 2848 S. Uw^il« Av«., bliao aa. all«« Hitel taM. Law tel« 4ISS CHICAGO, ILL. Pisns prodajamo po tovarniški esni Popravljamo, vglasujamo In star« piano zamanjamo. M. SCHULZ CO. Irdslovalatalji najbolj«« vrat« plan. Imamo tri svoj« tovarn«. Berlin, 14. dee. (Brezžično). — Med grškimi kraljevimi četami in francoakim vojaštvom ae jc včeraj vršila bitka acverno od Kate-rine na morskem obrežju kakih 60 milj južnozapadno od Soluna. Poročilo iz Aten pravi, da ae je spopadlo 5000 Grkov a Francozi in prvi ao prodrli francoako črto in okupirali Katerino. Grki ao u-stanovili bojno črto med Katarino in Dorbotzko. Katerina je bila v rokah zavezniških čet še nekaj meaeeev. Iz Aten čez Sofijo tudi poročajo, da Grška zatheva od zaveznikov, da morajo odstopiti železnico v Lami in umakniti svoje čete iz krajev juino od Lariae, dalje ostaviti brzojavne in telefonske postaje v grških rokah, povrniti zaplenjene grške trgov-ake ladje, nehati z blokado in pu* atiti Grško ,da se sama vlada kakor hoče. Izdelovalec tega čudovitega zdrs vila a imenom KOPP*S, otročji-prijatelj, kateri je proftlih štirideset letih ohranil življenje veli-ko otrok, je prejel sledeče piamo od gospe George Ritkcr, 102 Kast Forth Ave., Baltimore, Md.: "Rabila aem KOPP^, otročji prijatelj za akoro dve leti in lahko rečeni a prepričanjem, da je to adravilo povapeAevalec slabotne in bokhavc otroke". "KOPP'S the BABY'S F MIND aa lahko lnapi v vaaki prodajalni po 25 in 50 oentov ateklenica. Ako ne morete kupiti tam, kjer ste, vam ga takoj pošlje dve steklenici po 50e, ako jim pošljete papirnati dolar 'KOPP'S BABY'S FRIBMK 00.' Na 6 Kopp Bldg., YORK, PA. Prsiiwš«lk» Joka Vogrtš, bM 888, U Bali«, DL L Podpradaadaik: J. Bratkarii, B. F. D. 4, b«x 88, Oirard, IL F*dpred««dalki Ja6sf Bakalj, 8488 Mag sva, B«. Oh Tajaik! J«ka V«rd«rfcar, 8T08 Ba. lewsSala Ava, Obiaag«, Blsgsjalki Aatoa J. Tarbavaa, F. O. Bes I, OUata, DL Sapiaaiksrt Joka M otok, 4008 W. lisi WL, QMs*», DL VSNIZBL08 OKUPIRAL GR&-KI OTOK. London, 14. dee. — Korespon-dent lista 'Times" brzojavlja iz Syre, da je Venizelos izkrcal avojo čete v Hermopolisu na otoku Syra in proglasil tamkaj svojo vlado. Otočani ao pozdravljali vojake "narodne armade", ko so prišli na suho.. Mnogo vojakov kraljeve garnizije se jc pridružilo Venizelosovim četam, ostale ao pa internirali pod angleško stražo. Otočje Cyclades bo kmalu pod narodno vlado. Garantirane Vlfike ^rnmmmmmmmmmammmmmmmt W POZOR, ROJAKI I Naznajam rojakom, da sem odprl trgovino a mešanim blagom in ac priporočam za obilen obiak. — Vaakemu bom hvaležno postregel po zmerni ceni. ANTON ZORMIK, HERMINIE, PA. Stulx Brothers ■UMSfW IM VSAK ««. Naradaa PmIb Priporočam «vojo gostilno ? obisk vsam Sle vencem in Hrvatom v okolk Youngstown, O. Kadar pot a j« t« skoai meato ali po opravku, ae o-glasite pri meni. Imam rasnovr atns dobre pijače, svež« pivo brin jevae, slivovec, visky, smotks Itd Joief Oigola, E 807 Federal St YMUUltOVI, O. NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PUAO V AMZRIKI. Naročite vae pijače pri naa po pošti. Ekapres vam jih prineae v hišo. AVSTRIJSKO MINISTRSTVO JI PADLO. ILIN IN PETROGRAD PO-10ČATA O UPSKHIH. Amsterdam, 14. dec. — Vesti iz Berlina se glasijo, da je avstrijsko ministrstvo resigniralo. Cesar Kari je sprejel resignacijo in ponudil predsedništvo Aleksandru Spitzmuellerju, da organizira nov kabinet. (Spitzmueller je bivši trgovski minister. Ministrski predsednik dr. Koerber, kateri je glasom te vesti resigniral, je bil naslednik grofa Stuergkha, ki je bil pred par meseci ustreljen. Vesti o vladni krizi v Avstriji ao se vedno ponavljale, odkar je bil izvršen aten-tat na Stuergkha, toda v Ameriko pride malo zanesljivih informacij o pravem političnem položaju v Avstriji. Veliko se je poročalo o političnem konfliktu na Ogrskem. Avstrijski parlament ni zboroval že dve leti in pol, odkar traja vojna.) IZPRBMBMBB NA FRANCOS- arlin, 14. dec. — V gozdnih patih se vrše neprestani ar-rijaki boji. V govor ju Gjergjo dolini Argesul nadaljujejo Ru-evoje druge, toda brezuspešne »de. Na fronti maršala Ma-uena so naše čete zopet zelo redo vale kljub težkočam, ki povzročajo slabe eeete.. Veli-Ueznica v južni Valahiji med ireitoin in Černavodo je po-orna v naših rokah. (Ta žeta je dolga 160 milj), fctrojjriul, 14. dec. — Naše če-1 T Karpatih so odbile močan lini napad v okolišu iztočno Čibene. Nemški ogleduhi, ki t hoteli ukrasti v bližino naših »pov, so bili razpršeni po na-I ognju. Južno in južnozapadno Putna-doline se nadaljujejo i; sovražnik se trdovratno u-L Južno od reke Trotna so name okupirale črto nemških žanr na hribih osem vrat južno Aguaulije. Sovražni protina-i so bili odbiti z velikimi' izgur ti za Avstro-Nemee. Ujeli smo i nekaj mož. Del rumunske ar-4e, ki je bila napadena po sov-»iku v Cislavi in na južni stra-•d tega kraja,ae umiče proti is-fe Južno od viaoke ceate Mizil-au »o H um unci včeraj reoku-ali vnto vaai, ali ko ao bili nami, ko se zopet umaknili na-»Rumumka armada ae sdaj dr-i fronti od Buzeu čez Sarin go isičeni. na ostalih frontah po n- L rodnih poročilih. lin, 14. dec. — Zapadna Wa. — Na bojišču ob Somme jt ver raj pojavila močna, toda itfuna artilerijska bitka. V •oTuir- Mino odbili napad frankih patrulj, ki ao ga isvršili po topniški preparaciji. Na de-■■ bremi M nae pri Verdunu ee ■ topniško bojevanja. — Ms peska fronta: Ponovni srbski pdi iztočno od reke Černe so ^bili /. velikimi izgubami pred Ilirskimi pozicijami.a prit, 14. dec. — * Zapadna Ni: Jiif.no od Somme je eov-« silovito bombardiral naše PPe v okoliša Bouehaveeneea-PwiMte Marleux. V Argotine pi«nrnadili Nemec a napadom *'r wl Four de Pariaa in uničili J**"- naprave ze mine. — Ma-PJ»fck;, fronta: — 8everno od j*' bila včeraj bolj vroča bitka. Italijani ao od-P^lr.rski protinapad na svo-)• s »trojnimi pušksmi in ARCHITECT 118 I. Li Silit St f CMti|i, ki J« isdalal načrt sa gl. ura S. N. P. J. sa priporoča Slovencem za isdelovanje stavblnskih načrtov. TsL Franklin 6601 TEL. NA DOMU AUSTIN 86001 Bodeč ri. Whiskey $2 $2.60 $8.00 Beli ri. Whiakey $2. $2.80 $8.00 Rom (rdet)......$2. $2.80 $8.00 Gin ali Brinjevec.. $2. $2.80 $8.00 Kimal............$2. 2.80 $.800 Anisette.........$2. $2.08 $8.00 Boaolijo..........2. $2.80 $8.00 Vinski špirit.....$3. $3.80 $4.00 Vina sladka ali kisla..........$1. $1.80 $2.00 Pišite po natančni cenik whi-akeya, vina, okrepčujočih pijač i. t. d. Mi plačamo elupreane ali železniške stroške, ako naročite za $5.00 ali več na vae kraje iztočno od Miaaiaippi reke. Naročite ti-akovine, zalepke, zidne koledarja, kupice za šganje, odpirače, vae dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v pri-poročenemu pismu. C F. ZARUBA a CO. 818 THIRD AVBNUB. Dep. Pr. PITTSBURGH, PA. Dr. LORENZ Pariz, 14. dec. — Francoaka zbornica je sinoči izrekla novi vladi zaupnico s 314 proti 165. Radikalni aocialisti so glaeovali proti. Takoj po glasovanju je predsednik republike Poincare podpiaal na.redbo.ki pooblašča generala Ni-velleja vrhovnim poveljnikom francoaka armade, bivši poveljnik, gen. Joffre je pa imenovan vojnim svetovalcem v vojnem kabinetu. Ministrski predsednik Briand je izjavil včeraj v zbornici, da bo iss sem ediaJ hrvaško govere- 61 špoelsttst moških boleče! v .. i ..-—t... p. ritiaouranu, rs. DR. LORENZ. 644 F aaa Av. II. asM, as sUn. „ Uradna vet dn«vno od 8. dopoldne do S. are svs6sr. V ^ kih od S. dopols« do S. popolda«. Nedeljo »d 10. dep. de S. popol. Slavček fonograf e Nekaj čudovitega rmd, 14. de«. — V okoll-Cunsloviee ae nadelje-• ' ".o bombardiranje. NaŠ J' »stavil poskus ofenziv- vi jet« 1 Izvolite iti m menoj! Jez ee nej pomirim poprej, dokler ne preetrelhn vašega Selo • evo tege čela, katero tako sovražim. Zbali ete «ef Smirnov. Da, sbal. . . Popova. Lafete! Zakaj ae nočete boriti f Smirnov. Zato, ker mi vi... zelo ugajate. Popova (zlobno ae smehljaje). Jaz njemu ugajam t On ai upa reči, da aem jaz njemu všeČl (pokaže na vrata). Morate 1 Smirnov (molče odloži revolver, vzame čepico ter gre. Pri vratih obetane, pol minuto zreta oba molče drug dragega. Nato on bojaaljivo stopi k Popovi in reče). Poslušajte. . . . Vi ae ie zmerom arditef Jaz eem tudi vražje razjarjen, da ne vem, kako ae naj primerno izrazim . . Stvar tiči v tem, da, nu vidite, takine vrate hiatorija, da tako povem... (kriči.) Nu, ali aem jaz kriv, da ate mi všeč t (Zagrabi za atolov naslanjač, atol zahreiči in ae lomi). Zlodej vodi, kakšno krhko pohištvo imate! Vi ete mi všeč! Ali razumete 1 Jaz aem malone zaljubljeni Popova. Pojdite od mene — jaz vaa sovražim I Smirnov. O Bog, kakšna ženska ! Nikdar v avojem življenju še nisem videl kaj takega. Propadel sem 1 Pogin jam 1 Zašel aem v past kakor miš! Popova. Odidite proč, če ne, ustrelim! Smirnov. Streljajte 1 Vi niti ne morete razumeti, kakšna sreča je zame, umreti pod pogledi teh čudnih oči, umreti od krogle z revolverja, katerega drži ta mala, mehka ročica. . . . Prišel aem ob pamet! Pomialite in odločite ae takoj, kajti ako jas odidem odtod, pa ae nikdar več ne vidiva... Plemič aem, pošten človek, imam deaet tisoč letnih dohodkov... zadenem s kroglo v zrak vršeno kopej-ko. . .. imam izvrstne konje .... Ali hočete biti moja žena! Popova (razburjena, potrese revolver). Streljava ze! K barje-ril Smirnov. Prišel zem Ob pamet. Ničesar ne razumem. . . . (kriči). Sluga, vode! Popova (kriči) K barjeri! kužoica, marveč ogenj, smodnik, raketa! Celo bridko mi je, ubiti jot Luka (joka). Rojstni oče, o-didi! Smirnov. Ona mi je v resnici všeč! V resnici! Čeprav ima jamice na lien, mi je vendar všeč! Pripravljen aem eelo odpustiti ji dolg... tudi jeza me je prešla... Čudovita ženska f In zašel jo zopet iskati V kotu, kjer je i-mel ležišče, je otipal neko odprtino. Takoj ja odstranil vao krmo in zapazil v avojo veliko aado- voljnost, da ja to nekak rov, dokaj obširen sa njegovo osebo. Vzradoščen je pogladil konje Kakor v slovo in djal gin jene "Premala ja luknja, da bi se vsi prerili akoz njo, aaj niti na vam če se posreči meni samemu. Ako bo mogoče, vaa rešim, zakaj škoda je, da bi jahal na vaših hrbtih mohamedanee . . ." V tem sta počila hkratu dva strela. Vjeruša je skočil v rov. "Ze dražijo kožo a svineem!" je godrnjal. "Tfu . . Za grmel je tretji atrel, za tem četrti, Vje-ruša pa je ril naprej in ni ališal ničeaar več. Streljal pa ja atari Psvlovič, da vzbudi avoje tri goste in ja opozoril na nevarnost Noeoj ni mogel zaapati. Misli so mu silile venomer nazaj v ono dobo, ko je bil on še mlad, kakor je danea žarko in ko'ao mu ugrabili ženo, katera od tistih dob ni videl nikoli več. Rešil je lo sobe in dete, Kosenkino mater, Id je tudi še v grobu. Ali čaka vnukinjo lata usoda, ki je zadela babico f — Ali ni mar Koaanka lepa, epoeobna aa turški harem, lepa kakor Čerkeeka ali Gruziu-kaf Ako pridejo po njo, jo mora dati ... On, raja * ), mora še vesel biti in hvaležen avojim gospodarjem, če mu pri tem ne požgo koše in mu puste eelo glavo. Pri teh mislih mu je nekaj atiskalo grlo bi polaščal se ga je nemir. Kako grozeče je bil pogledal Holuban, ko ga je Koaenka odbila. Njegov razjsrjen obraz mu je bil napovedal maščevanje. In stari Pavloviš ja vstal, vzel handžar in aš-mokrese in so zagledal v temno noč. Črni oblaki ao se podili, le tu pa Um ae jezalesketala zvaada. Naslonil se je na okno in ae zatopil v mračne misli . . . Kedaj ae pač povrneta mir in pravica v domovino t Kdaj dobi raja pravieo do življenja f Večni boji, vstaje, kri ... vse to traja ša ato-letja, a nikdo ne priakoči na pomoč, nikdo ne poda roke robu. Večni boji, zmagujemo in zopet podlegamo, a uspehov ni. Zastonj se preliva kri srbskih junakov. Napoči-li kdaj dan avobode sa tužno rajo t Globok vzklik ae je izvil iz starčevih prai. Vzdramil ae je iz svojih misli in zazdelo aa mu je, da se tam za plotom nekaj giblje, nekaj temnega. Toda, morda se je varal v temni noči! Ali ne, to ni mogoče! ✓ Pogledal je pozorneje in ni se motil. Zopat nekdo, dva, tri . . . štirje, — cel trop. "Mili Bog, napad!" zamrmra Pavlovič in ati-ane aamokrea v roki. "Kosenka, Koaenka!" Zakliče rahlo. "Kaj je ded!" vpraša dekle v poluanu. "Koaenka t Sinoči ai dejala, da si pogumna — in atrel jati znaš. Poglej IM Koaenka vstane in pogleda. Njeno telo vs-drhtl. - "AU se bojiš t*' vpraša ded in oči oe mn saovetljo kakor staremu volku. "Ssma sva tu, ded!" Goapod Jezus daj, da se rešiva, posebno pa naši gosti. "O, Bože!" Starec pa jo vpraša zopet še mileje: "Ali ae bojiš, Koaenka!" "Ne bojim ae!" odvrne dekle ter upre oči v tisto smer, iz katere ao prihajali napadalci. "Ne boj ae I" "Ded, braniva «e! In če naju tudi dobe, bo« va draga!" Starca je to razveaelilo in razvnelo. "Dobro, Koaenka .... Tu imaš aamokreo in dobro pomeri. Ko porečem "ena," aproži oba." Koaenka ai je poiakala Turka in namerila. Pavlovič ae je ozrl po nji in vi4eč, da meri, vpraša: "Si pripravljena!" "Sem, ded." "Torej . . . "ena"! . . .M Dva atrela ata zagrmela hkratu. Bila ata stre-la, ki ju je bil slišal Vjeruša. Tolpa ae je mahoma razpršila, puativši na tleh nekaj temnega. "Dva že apita. Predno zaapiva midva, jim še naaoliva koža do dobra. Čakal je, da ae apet kaj prikaže. "Če le ne zapalijo koče! Koaenka, ne »toj pri oknu, ampak akrij ae, drugače ti pošlje kak Turek poljub, ki ga ne boš veaela. Tako, pazi ae- j dajl . . . Zopet sta zagrmela dva atrela in vnovič ata ae zvalila dva Turka. "Dobro atreljaš," je pohvalil atarec Koaenko. Žarko in Slaviša ata zaslišala atrele. Videla ata, da ao Turki obkolili hišo. Njuna prva miael je bila: " izda jat vo!" Slaviša pa je pogledal pazljiveje in rekel: "Ne verjamem! In Če tudi, potem jih mnogo ne odnese svojih glav. Dozdeva se mi pa čimdalje bolj, da je to lov na Koaenko." (Dalje prihodnjič.) STAROCORSKIt Junaki Srobode: POVESTI IV ČRTICE IS BALKANA Za križ total ii svobodo zlato. "In hoče ai ga potekati med nami reveži!" "SevedaI" odvrne Vjeruša: "Toda naj ne gram mimo pekla, ša mu na ispodletil Tisti njegov sluga, — naj «a pohodijo race, — tiati Holuban ja pol bosa." __ "Holuban, še aopet ta," vsklikne Kosenka in neka tesnoba ji stisne sroe. "Svojo krvi vendar na bo izdajal, saj ja tndi krščen!" "I kaj, krščeni" aa rsajezi Vjeruša. "Kr. ščen mohamedanee jo hajtt nego pet vragov. Kdor se druži s zverjsdjo, ja aam svari" "AU aa mnoše šota vatašev!" vpraša ded Pavlovič Sla više. "Množa aa močno! Ni mogoče več prenašati teh grozovitoeU! Saj veste, — ako je kje aalo dekla, — in takih mad nami no manjka — že ai pride po njo Turek. Povrh pa ša pokolje in požge, kar doeeše. Ni ša davno, da je tolpa teh divjakov planila na ženitovanjski sprevbd, pobila svate in mladega* ), mlado pa odvedla. Tega na moramo več mirno glodati I Pripravlja aa tudi nekaj v evobodni Srbiji in Bolgariji in mi aa bomo držaU rgk križem. Ako nam pa tudi »IM« ne pomora, si pomoremo aami k svobodi in BOg g nami! Po drufik mutesarifstih ee že koljejo in tudi moji sokoU ao še pisali spomine v turške koše. Mir bo šele Ukrat, ko iztrebimo Tatovo. Mahoma jo zavladal molk. Vai ao strmeli nekam daljino. Vsak je mlsUl na avojo domovi-MO In nesrečo, katera visi nad njo, kakor pro-klststvo Samorad Pavlovič ao jo spomnil časov, k# ga ja ia boril aa domovino in avobodo. Takrat niao dosegli ničesar. Daj Bog, da ae tokrat kri ne bo preUvala zaatonj. Ia toga molka predrami vae glaa Žarka: 11 čemu sa uda jamo žalosti! čo treba, sežemo pa jataganih"9) in pokažemo, da domovina ni-ma aamo isdajle, ampak tudi krepke sinove, ki sa Irtvujajo aa njeno osvoboditev!' ' Vjerušl pa aa ni več zljubilo govoriti, zato ja aamo samrmral: "I eeveda, seveda I" Nato so jo ©ari po solne« in dejal t "Solnoe je ie davno aailo, pa tudi jaz bi rad kam zašel . . . Dalja aa mi noče noeoj. Pri tebi tam ža nekaterikrat zlagal avojo koeti, Pavloviš, dovoU mi torej, da ai še noeoj poiščem kak katiiak." "Konje w eUjo," zakliče Kosenka, "ljudje p* v hišo! Jutri aa pa dalja pomenimo!" konje ao apraviU v sUjo, žarko in Slaviša aa po večerji šarila v krmo, Vjeruša pa ae je splaaU h konjem In mrmral t "Kaj bom ril po senu, kakor podgana, ako jo konjem dol* čaa." Napravil al je v kotu sUje ležišče in kmalu sladko zaspal Prejšnja in Popova. Popova (vnide s samokresi). Tukaj sU samokresa. Toda predno se greva streljat, mi izvolite pokazati, kako je treba streljati. Jaz še nikdar v svojem življenju nisem imela v rokah samokresa. Luks. Gospod, reši in usmili se nas!. . . Pojdem ter poiščem vrtnarja in kočijaža.....Odkod je prišla U nesreča na našo glavo .....(odide).' Smirnov (^gledajoč samokrese). Veste, na avetu je več vrat samokresov .... So nekaki nalašč zg dvoboj priredni samokresi Mor-timera, na kapaeljne. Vaša aa-mokreaa ata izdelana po siiztemu SmiU in Bessona, sa trikraten afrel, z ekatraktorjem m s centralnim vžigom... Izvrstna samokresa 1 Takšni ao prodajejo par najmanj po 90 rabljev. . , Držati je treba revolver Uko... (na stran). Oči, oči! Zapaljiva ženska! Popova. Tako! Smirnov. Da, tako . . . Nato dvignete petelina .... Evo, tako ae meri. Glavo nagnete nekoUko nazaj! Iztegnite roko, kakor je treba. . . . Potem pa a tem-le prstom pritieknite U jeziček — več ni treba ničeaar. .... Poglavitno pravilo je: ne razvnemati ae in pri merjenju ae preveč ne žuriti. Potrudite ae, da ae vam ne zgane roka. Popova. Dobro.... V sobani je neprilično streljati se; pojdiva na aveži zrak. Smirnov. Pojdiva! Samo to povem že naprej, da jaz ustrelim v zrak. Popova. Tega je še manjkalo! Čemu! Smirnov. Zato, ker . . .zato, ker .... To je moja stvar, čemn! Popova. Vi ato se zbali! Da! A-a-a-a! Ne, gospod, vi se ne iz- 8 tem, da kupite mnpgo daril po en dolar ali dva, ne boete nikogar aadovoljili, a stalo vaa bo mnogo denarja. Zakaj ne bi kupili darila, Id bo zadovoljilo Vaa in vse oetale. j^rgfo Kupite fonograf. _ j^Vljf IB Povabite vse svoje prijstalje m ^^gt^fggKggfji^Jgk Vaš dom za Božič in zabavajte m ^__.—-----pri proizvajanju pesmi najboljiih ^^^šP pesnikov in pevcev na sveta. Vsi duh bo poletel v domovino, ko bo- r^LZ"^ ^ ste poslušali domače pesmi v do- EyHnl mačem jeziku, ko bosta poslušali U^Al^^^F ^fc UJ^HII domačo godbo in najnovejše voj- V je ruša ai je mol zaspane oči. "Tfu . . . starega volka je teško goljufati. Banje so včaaih resnica, včaaih pa tudi la!. Ali da bi ae Turki pla-stil krog koče, to pa ni mogoče. Nabolje bo, če pogledam t" Pretipal je jagaUn in aamokreae. "Ako jih je dvanajat, tem veaelejši bo Mohamad v avojem raju, zakaj toliko svetnikov mu tipam preskrbeti, pobro bi bilo, da bi Slaviša in fiiurko ne apala pretrdno. K lun t" Pokukal je akozi špranjo na vratih. "Djavol ***)... kaj se pa giblje tu zunaj 1 ■den, dva trije, štirje in še menda peti, šeati, da bo končno vendar le prišlo do dvanajatih in še dalj«. V lepe škripce aem prišel! Ko bi ti pro-kleti Turki bili vaaj iidje, da bi jih odnesel an- Eelj, kakor Habakuka . . . Ilu . . . Sedaj je tre-g odneati glavo, da ti je ne apeČejo na ražnju, lUkor ovco. Toda kako! . . . Skozi vrata ne gre, ne vem, ali mq čaka zunaj avinec ali žele-aš. Poskusimo, Ae Je drugod izhod. Jel je iskati po atajl, ali čim bolj je iakal, lam hHreje je pljuval od jeze. Tudi konji ao za-fetUi nekaj in postali nsmirni. Vjeruša ae je ozrl po njih in pograbila ga jš silna nevolja: ! "Kaj vam je rarhe! Tfu ... če vaa apeče-Jo, kaj aato, bodete imele vaaj to čast, da vaa «»« volk ali medved. Meni ss pa utegne vss ksj btijtega pripetiti, in fe tod! ne, ne ielim si po-po amrti v trebuhu zveri. Vam je to vaeeno, meni pa ni, zalo bodite mirni." i (b) ICraajaki Faatja........... (M»rddkl...............J* (iopak aanMk t...............7 (Dm NarWu Italija*«. Narodna.. Tfc (OJ «e Salšalkl Babaa. Narodna .. .7* (got* Veda j« S«a*U............ (Po Pal J« še Raša« C*et*Jo- Narodna 7». (Ne Im a* MaUla. Slovenska km* ( ka godba, Ljubljana........ (Cl&aaga ae SanK Komiki pri-( aor. Kvartet glevenakih pevcev..7«. (Sijaj, MM *Tmrt*t Sl° 7ft< ( renakih peveev ............ • • ■ Padrsf. 8torch Ludovik ( Bajde s apremUevaaJem < Vilhar) ...................J! fj (Na T«J«i Tlak. (Nešved) -■J ) ženina •) velik nož ••) ir govori ae dftavol, po naše hudič * ) raja — Čreda. Tako so imenovsli Turki saaoinjene kristjane bres pravic. Medved. Htnimov, Takoj! Popova. V taj minuti. Moi mi je oatavil aamokreae. . . Takoj jih prinesem aemkaj. . . . (urno gre, pa ae vrne). S kakšnim veseljem vam poženem kroglo v vašo medvedjo glavo! ZlotTej vaa vzemi (odide h Hmlmov. llatrellm jo jakor piš čel Jas nisem nikak pobalin, niti aentimentalno ŠČene; jas ne po-snam elabotnih bitij I laika. Moj rojatni oče! (poklekne na kolena). 8tori mi to ljobav, prisaneai vaaj meni, atar-en. ter pojdi od todl Prestrašil ai me na smrt, pa ša atreljati ae hočeš 1 Smirnov (ne poalnšajoč ga). Streljati ae — vidita, to je tndi ravnopravnoat, emancipacija I V tem ata oba apola enaka! Jas jo uatreiim is prineina! Toda kakšna ženaka je to! (porogljivo). "Zlodej vaa vsemi I — Poženem vam kroglo v medvedjo bučo" . . Kakšna! Vaa je zardela, in oči ao ae ji leekctale..... Ona je sprejela poziv, čaatna beseda, prvlli v avojem iivljenjn aem dolival kaj takšnega. Luka Oče, odidi I Hvaležen ti bodem na veke I Smirnov. To je ienakal Sedaj to sposnam. Pravcata ion-•ka I Nlkaka kieelinka niti meb- (Nmr štajarslri Pl« (Stajaraka Palka .. (it.j. KmUM Plas < 1. del......... ftaljiva igra v enem dejanju Ruaki napiaal A. Cehov (Konee ) Popova (trudeča ae, prekrtšati 0. MMvedl Medved« Med ( rorika vojaška Htnimov. C aa je otreati a« končno predsodka, da en aamo noli dolini dati sadoščenja Kav-•Opravnoat je ravnopravnoat, sto 4aJ jO vsemi* K harjeril Popova. Vi ee bogate atreljati t lav oli«"' j) Pittsburgh Phonograph Go. / tut rSNN AVE. - - - PITTSBUBCB. PA.