PREDLOGI IN MNENJA ZA STATUS KOMUNALNIH SLUŽB
V zadnjem času se precej razpravlja o statusu komunalnlb. služb in naoiuu nji-hovega upravljanja. Posebnosti, ki te sltizbe razliknjejo od drugih oblik go-sfKidarske dejavnosti, s-o očitne. Lakalna skupnost je najbolj nejx>sredno zaintere-sirana za način poslovanja kojnunalniih sJužb. Zaščita tega interesa ni Tedno t skladu z načeli gospodarske rentabilao-sti. Uredba o ustanavljanju podjetij in obralov priz,nava prioriteto javnemu io-teresu nad interesi gospodarskega poslo-vaaja in delovnega kolektiva in uTe-ljavlja za korniinalTia podjetja doiočene omejitve.
Po tej uredbi lahko ljudski odbor predpiše način po&lovanja komunalnih podjetij in določi cene proizvodov ali tarife za usluge, ki jih opravlja pod-jetje. Zato imamo v komunalnih službah vča-sih tak položaj, da je pristojini organ <loločil ceno usItik, ki je nižja od ekb-nomsko cene, nižja od lastne cene. Za take položaje še niso našli rešvtve. S tem so, razuniljivo, delavskemn upravljan>u v teh podjetjib. odvzcte nekatere izmed osnov.nih pravic v odnosu do njegove go-spodarsko-pravne indmdualnosti in sa-mostojnosti opravljanja dejaTnosti.
Po dragi sU-a.ni je osnova«. naloga ko-nnraalnib. služb opravljanje uslug javne-ga značaja in zadovoljitev javnii. potreb. ne pa opravljainje izključno gospodarske dejavnosti, kar je eden izmed osnovnih pogojev. da lahiko štejemo organizacijo za podjetjc,
Torej jf pri komunalnih podjetjili tre-ba zagotoviti neposredne jaTne interese in zadovoljiiti potre.be lokalne skupnosti in državljanov; omej.iti je treba pravjce delovnih kolektirov v nekarih bistvenih prvinah, priz.nati je treba specifični z-na-čaj podjetj.u, fci opravlja komunalno de-javnost, vezano na določeno mesto ali naselje.
Zato je treba ta podjetja tudi zakon-sko posebej tretirati ker so posebna ka-tegorija  podjetij.
Posebni sttaius teh onganizacij zahteTa todi nekoliko drugačne oblike UDravlja-nja v njih, drugačne od tistih. ki so v popolnoma gosp<vdaTskili podjetjih. Tn je sedaj mogoče uporabiti razne pešitre. Ena izmed teh bi bila knnibinacija druž-benega upravljanja z delavskim samo-upravijanjem. Po tem predlogu bi for-mirali orsran družbenega upravljanja, t katerem bi bili i. ^nakitn Stevilom zasto-pani zastopniki družbe (ljudskega odbo ra. družbenih org.inizarij. drngih koinn-nalnih    podjetij    io    služb.    državljanov
itd.) in zastopniki delovnega kolektiva. Ta organ, svet podjetja, bi v<xlil sploino politito podjetja (sprejem gospodarskega plana, od-obritev zaključaegi računa, sprejem pravil podjetja, tarifnega pravil-nika itd,), za njegovo operativno poslo vanje pa naj bi skrbel upraTni odbor, sestavljen \z vrst članov delavskega sve-ta, ki jih izvoli delovni kolekiv. Uprav-ni odbor bi imel torej predvsem vldgo dosedanjega uprav.uega odbora, svct pod-jetja pa vlogo delavskega sveta hkrati z določeniini funkcijami oblasti. Tako bi bila po tem mnenju zagotovljena javni družbenii interes in nadzorstvo, hkrati pa bi bil ohranjen gospodarski značaj pod-retja, Operativmost in poslovnost v delu. Kes je, t tem primeru bi se zwva izgn-bila meja na-pram drngim podetjem ali »st;ias>ram.
D^njo možnost spocifačnih oblik uprav-Ijiinja v koinunalniih slnžbah bi mogrli iskati v organiziranju po<ljeti"f s poseb-nim namenom, na primer ku.Uurnim, pri katerih so organi drnžbenesra upravlja-nja posebna telesa — založniški sveti, filmsii  sveti   itd.
Razen tega določa osnutek sakona o delavskem upa-aTjjanjn možnost. da dele-gira Ijudski odbor srojejra z<asopnika v delavski svet Uomunalnih pocjeiij. Ta bi im&l posvetovalno pravico in even-tualno pravico veta k skleptnn delav-skega sveta, ki bi biK v naspro.ju z jav-nim initeresom.
V zvezd s tem se zastarljata še dve vprašaajii, ki jih je trei>a takoj razčistiti. Prvič, kaj vse spada v komujalno de-javnost, in drugič, katerim ko.nunalnita službam je treba priznati znsčaj pod-ietja. kaferiitn pa s-tatus ustanor s samo-stojnim finansiranjem. Uredba o spre-membah in dopolnitTah uredbe o razde-litvi skupnega dohiodka gospodarskih or-ganizacij uvršča med komunalna pod-jetja in obrate tiste gospodarske opgani-zacije, ki se ukvarjajo s funkcicniranjem in vzdrževanjem vodoT-odov, kanalizaci-je, mesinega prometa, ulic in ce?t, jarnili kopališč, jarme službe za snas>. kafile-riie inestnifc parkoT. mestnih plinarn, lokalnih električnih central in Iokalne distributivne mreže pekarn, aslužn-nsinih. mlekarn in servisov za n«luse gt>spcdiBi-stvom.. Ta klasifikacija je oSitno po-mnniklji.va. pa zato še -naprej ostaja naloga u-gotavljanja nomrnklatnre komu-nalnih dejavnosti. Morda bi bilo mogoče namesto faksativnega naštevanja ngoto-viti splo?no merilo za uvrstitpv d-olo-cene dcjavnosti  v komunalno.    Š. Kovačević