PREDSEDSTVO OBČENSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV
Kaj so naloge sindikata?
Predsedstvo obtinskega sveta Zveze sindi-katov je bilo 16. januarja, dober teden dni pred zadnjim datiunom, Id ga predvideva ro-kovnik RK ZSS. 25. januarja bi namreč mora-li biti opravljeni občni zbori v vseh osnovnih organizadjah.
Poglejmo zato, kaj so člani predsedstva ugotavljali na omenjeni seji.
Do 16. januarja je bilo opravljenih 82,2 odstotka občnih zborov ali drugače, občni zbori so bili v 163 osnovnih organizacijah zveze sindikatov.
Predsedstvo s takšnim stanjem ni bilo zado-voljno. Najlepša pa tudi ni bila ocena vsebine opravljenih zborov.
V večini primerov je bilo na zboru podano pismeno poročilo o opravljenem delu osnovne organizacije v preteklem mandatnem obdob-ju, le nekateri so poročilo podali kar ustno. Zanimiv je tudi primer Ilirije Vedrog -TOZD Ilirija, kjer je podpredsednik dejal, da o preteklem delu nima kaj povedati, saj osnovna organizacija ni nič naredila. S tem se seveda ni mogel strinjati nihče, ne člani osnovne organizacije, pa tudi ne predsedstvo občinskega sveta, ki so navedli vrsto opravlje-nih nalog in stalnih aktivnosti.
Žal pa so bila poročila po vsebini preobre-menjena z manj pomembnimi stvarmi, pa če-prav konkretnimi. Pričakovali smo, da smo prerasli čas, ko se je sindikat ukvarjal le.z izleti, ozimnico in letovanji, pa tetnu žal ni tako. Predkandidacijske in kandidacijske po-stopke za samoupravne organe in delegatske skupščine, v katerih so sindikati zares tvorno sodelovali, nekateri še omenili niso, kot da je to sila nepomembna zadeva.
Poročilom primeme so bile tudi razprave. Z eno besedo povedano - bile so revne, marsi-kaj jih sploh ni bilo. Del krivde za takšno vzdušje na občnih zborih lahko pripišemo sa-mim sindikalnim vodstvom, ki niso bila dovolj zavzeta in razprave tudi niso vzpodbujala.
En vsebinski poudarek pa le lahko izposta-
vimo, saj se je pojavil večkrat. Delavci so zahtevali, naj bi imeli večji vpliv na oblikova-nje cen in socialno zaščito delavca. Žal pa ravno tud lahko ugotovimo, da se delavci veli-kokrat zelo neodgovorno obnašajo. Ko gre za dvig cen izdelkom, ki jih delavec proizvaja, ni nobenih pomislekov. Kakor hitro pa dvignejo ceno izdelkov ali storitev delavci v sosednjih organizaciji, se postavimo v vlogo potrošnika, začnemo negodovati in nezadovoljstvo je tu. Krivi pa smo sami zaradi svojega dvoličnega vedenja in odločanja.
Kmetje v sindikalnih vrstah
V večini programskih usmeritev so upošte-vali priporočila, naj bi le ta vsebovala stabili-zacijska prizadevanja, problematiko gospo-darjenja, dohodkovno povezovanje, delitev po delu, socialno politiko in delegatski sistem. Večina osnovnih organizacij se je v stabiliza-cijski program aktivno vključila. Ob ugotav-ljanju delovanja delegatskega sistema nikjer niso mogli pohvaliti sodelovanja osnovne or-ganizacije z delegacijami, ker ga praktično ni bilo. Zanimiv pa je primer Ilirije Vedrog, kjer so se resno lotili neresnega dela delegatov in jih poklicali na odgovornost, saj so med drugi-mi tudi oni povzročili, zaradi prezgodnjega odhoda s seje, nesklepčnost zbora združenega dela skupščine občine.
In kako so se končale volitve? Kar 60 od-stotkov vodstev osnovnih organizacij se je zamenjalo, veliki problemi pa so bili ob voli-tvah novih predsednikov. Člani sindikalne or-ganizacije se namreč vse predobro zavedajo, da glavnina dela leži na predsedniku, da ko-lektivnega dela še vedno ni, zato se te funkcije otepajo.
Razveseljivo pa je, da so na občnih zborih sprejeli tudi nekaj novih članov v sindikalne vrste. Gre za temeljno zadružno organizacijo Vič, kjer so v Zvezo sindikatov vstopili štirje kmetje kooperanti.
NINA ČOŽ