83. ftnflka.
I LUMiMl, i snio. II. aprila 1915.
XLVIII. lelo.


.Slovenski Narod* velja w Lfaklfaaft
m dom dosUvijen:
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K  24 —
pol leta       „       •   •   •   •    »  V£—
četri leta     m       •   •   •   •    .    fr—
na mesec    m       *   •   .   •    #    2*—
v uprtvništvu prejeman:
rek» teto napcej   .   t   •   .    K 22-—-
pol leta        „       #   •   •   m    m II*—
četrt leta     m       •   •   •   •    9   5*50
na mesec    -       •   •   •   •    .   1-90
Dopis! naj se frankirajo. Rokoptei se ne vrafajo. Cređniitroi KaaOora sllca il » (v pritličju icvoj UUtoa ŠL 94.
Isfcafa vsafc 4aai mrmter tifimtl BetelJ* ta praurik«.
Inserati veljajo:   peterostopna  petit  vrata  za enkrat   po   16 vin., za  dvaknt
pa 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več | ih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se poštljajo naročnine, reklamacije. inseraU L t d,
te je administrativne stvari
i                    Poumeia« stevtlka *•!!• 10 vtaauiev.                    ■
h'a pismena natočila hrez istodobne vposlatve narodni ne se ne ozira. »Nareda* Uskaim" telefon čt. S3.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo Teto skupaj naprej      •
pol leta       „         „     .   .
četrt leta     m         „      •   •
na mesec    -         -     ,   .
K 25*-. 13-. 650 „    2-30
za Nemčljo:
ćelo leto naprej        .   .   .   K 30*—
za Ameriko in vse druge  dežele:
ce!o leto naprej    .   .   .   .   K 3&—
Vpra^anjem plcde fnseratov se naj prilozi ?a odgovor dopisnici ali zr.gmfca. UpravnUtvo (spodaj, dvoribčc levo), Knaflova ulica &t 5, teieJon št 99»
Svetovna vojna.
Ruska ofenziva v Karpatih ponesrečena, — Ob Uzsoku so naši odbili vse napade. — Zračna borba na zapadnem bojiščih — Brezuspešni franeoski napadi pri Verdunu  in v Vogezih.
USTAVLJENA   RUSKA OFENZIVA    V    KARPATIH.
Dunaj, 13. aprila.    (Kot. urad.)
Lradno razglašaio dne 13. aprila opoldne:
Od približno 20. tnarca trajajoča ruska ofenziva v Karpatih se je ustavila na ćeli fronti.
Ko se je v srditih bojili o veflko-noenih praznikih ponesrečti sovražnj poskus, z močnimi četam! prebiti našo fronto v dolini Laborcze in On-dave, je poskuša! sovražnik, ponovno prodirati v gozdnem pogorju ob obeh straneh gorskega prelaza Uzsoka.
Tuđi tu smo v zadnjih dneh odbili vse niske napade z velikim i iz-gabami za sovražnika.
Sicer je položaj   neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. tiofer, fml.
*             *
*
S   POLJSKEGA   BOJISCA.
Beroiin, 13. aprila. (Kor. urad-) Poročilo VVolffovega urada:
Veliki glavni stan, dne 13. aprila.
Vzbodno   boiišče: Na vzhodu je poiožaf    neizpre-tnenjen.
Vrhovno annadno vodstvo.
•            •
NEUSPELA    RUSKA    OFENZIVA.
Vojaški sotruđnik graške *Ta-gespošte« piše:
Z ogromnimi četami in s silnimi človeškimi žrtvami započeta ruska ofenziva, od katere je ne samo vrhovno vodstvo carske armade, mar-
več tuđi ves trojni sporazum priča-koval odiočilni vpliv na daljni razvoj vojnih dogodkov, da, končno odloči-tev samo, je smatrati kot ponesre-ceno.
Zdi se, da je bil cilj te velikopo-tezne ofenzive našega dednega sovražnika prebiti avstro-ogrsko karpatsko fronto, s tein prisiliti, tla se razvije južno krilo zavezniške armade. avtomaticr.o potisniti nazaj cen-ter te armade ter potem udariti proti pruski Šleziji.
Ta poskus je smatrati na zapadu, kakor tuđi v centru naše karpatske fronte kot končno ponesrečen: mogoče je. da bodo temu sledile večje sovražne operacije proti jugo-vzhodni Galiciji in Bukovini; prepričani smo, da se bodo ponesrečile tuđi te akcije, ker bodo naše trdno strniene, v tolikih viharjih preizkuše-ne fronte tuđi v bodoče odbile vse sovražne napade.
Nemškim pobratimom v orožju in našim junaskim četam, ki so izvršile nesmrtne čine, velja najiskrenej-ša zahvala domovine, ki ne srne nikdar pozabiti njih občudovanja vred-nega junaštva.
*            *
Nova grupacija ruske armade?
Budimpeštanski listi iavliajo, da se zdi, kakor da bi Rusi pričeli z novo grupacijo svojih sil.
Položaj pri Bartfi. v dolini Laborcze in pri Uszoku.
V Karpatih je zopet zapadel sneg.   Vreme je mrzlo in neprijetno.
Ruski napadi v dukelski depresiji so prenehali in podučeni krogi zatrjuje-io. da za Bartfo ne obstoja nikaka ne-varnost več. V dolini Laborcze so nastopile sveže nemske čete. Nein-ska južna armada razvija zlasti vzhodno od Uszrka ž'valino delav-nost ter se je pri Tuholki v sovražnika uprav zagrizla. Vsi ruski poskusi, omajati na te) važni točki n^še pozicije, so popolnoma brezuspešni.
Vrhovni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je dospel vče-raj v Bartfo, kier ga je prebivalstvo burno pozdravilo.
Nem>ki uspeh v gorovju Zwimin.
V  Berolin    poročajo    \z avstro-ogrskega poročevalnega stana:
Ko se je ruski napad proti za-padnemu de!u naše karpatske fronte z velikimi izgubami za sovražnika ponesrečil, so Rusi prskusili z ojače-no ofenzivo proti vzhodnemu delu karpatske fronte.
V  dolini Ondave in Laborcze je tuđi včeraj vladal mir, dočim so boji med    prelazoma Lupkow    in Uzsok trajali dalje. Boji so se vršili vzhodno    od Uzsoka    do Wyszkowskega sedla. Sovražr.i napad se ie torej raz-tezal tuđi   na   fronto   nemske južne armade.
Ruski napadi so se razbili na vseh frontan. Center nemske južne armade je reagiral na ruske navale s protisunkom, ki je donesel znatne uspehe. O vojili smo gorovje Zuimin severno od Tucholke. ki so je Rusi začetkoma februarja utrdili tako silno, da se je zdel vsak frontalni napad na to pozicijo v naprei kot brez-upen. Ta gorski hrbet smo v naskoku zavzeli v času, ko so se Rusi naimanj nadejali, ker so sami prav takrat najljuteje napadali.
Rusi so izgubili številne vjetni-ke. strojne puške in mnogo vojnega materijala.
Ob Dnjestru so se vršili spopa-di. sicer pa je bil na vseh frontah mir.
Madžarski listi o osvojitvi Tucho!ke.
Peštanski %A Nap^ javlja iz Mar-maros Szigetha: Severno od Tuchol-
ke, ki leži onstran prelaza Vereczke, so Rusi zisedli visine pri Zwininu že meseca februarja. To važno gorovje obvladuie doline rek Opora. Strzvja in Orowe in se nahaja ob njih izviru. iJvažujoč važnost tega pogorja, so Rusi te pozicije izredno močno utrdili. Na južnem obronku so napravili šest vrst strelskih jarkov. ki so jih opremili z močnimi žičnatimi ograjami. Tako utrjene pozicije so doslej veljj.le kot neosvojive. Nemci, ki so tekom te vojne že tolikokrat pokaza!i,da ni v okviru vojevanja ni-česar, kar bi ne bilo mogo5e. so tekom včerajšnjega dne potisnili Ruse iz njihovih postojank ter zasedli po-gorje Zuinin, Ko je nemška pehota vdrla v strelske j::rke, je z začude-njem opazila, da se v njin nahaja šte-vilna ruska pehota. Rusi so prosto-voljno odložili orožje in se vdali Nemcem. Ruske izgube so bile izredno velike, zlasti so imeli Rusi mnogo mrtvih. Točno število padlih Rusov se ni znano, vendar pa se Iah-ko presodi, kako velike so bile ruske izgube, ako se uvažuie. da se je pro-stovoljno vdaio več kakor 2000 ruskih vejakov. Veliko vojnega materijala in ogromne zaloge živi! je prišlo v nemske roke. Da nišo Nemci vplenili nobenih topov, to dejstvo dokazuje znova, da Rusi sploh nimajo gorskih baterij. kar potrjnjejo tuđi vj etnik i.
Umikanie Rusov ob bukovinski meji.
Iz Črnovic poročajo: Tuđi v Bukovini so Rusi vse napade opustili ter se naglo umikajo zlasti v smeri na Bojan. Vzhodno od Zaleszczvkov se je umaknil sovrražnik popolnoma na ruska tla.
Namestnik grof Meran se je po-vrnil v Črnovice, kamor prispe pri-hodnjc dni tuđi nadškof Repta. Po-vsod je zavladal mir in red.
Mnenle  nem^kih krogov o položaju.
Ugodni razvoj dogodkov na karpatski fronti je napravil tuđi na Ncmškem najboljši vtis. Kreuzzei-tung^ piše: »Priznavamo, da smo bili že nekoliko v skrbeh — saj so Ru-
si stremili z ogromno silo na Ogrsko. Toda nevarnost je premagana in ruska ofenziva je končala s katastrofo."
Tursko javno mnenje o bojih v Karpatih.
Carigrad, 1.x apriia. (Kor. urad.) Tu zasieduiejo z živahnim zanimanjem razvoj bojev v Karpatih. Sploš-no priznavajo veljki pomen teh bojev za izid vojne. Ćasopisje poudarja uspehe. ki so jih dosegle zavezniške čete. in opozarjajo na onemoglost izvanredno trdovratnih napadov, ki jih Rusi že mesece ponavljajo. V končni uspeli bojev v Karpatih tursko časopisie popolnoma zaupa.
Angleško  časopisje o zadnjih vojnih dogodkih.
London, 13. aprila. (Kor. urad.) --Times-• pišejo v uvodniku o zadnjih epizodah vojne: Pomladanska kam-panija na zahodu se je komaj pričela. toda obupni boji na vzhodni fronti, za posest karpatskih grebenov, se morejo koinai smatrati za preliminarno akcijo. So pa največje važnosti. Cei izid na vzhodnem boiišču je odvisen cd istih. Rusi so še vedno na severni strani važnega uszoškega prehoda. Ne srne se od njih pričaki>-vati, da bodo delali čudeže hitrosti. Boj bo najbrže še nadalje trajal. Za zaveznike na vzhodu obstoji vred-nost ruskega pritiska v tem. da mo-rajo Nemci kar najbelj paziti na vzhodno fronto in da ne morejo po-šiljati svojih armadnih korov semin-tja med svojima obema frentama ter niorajo biti pripravljeni na boj na obeh frontah.
Ruska želja po miru.
Listi poročajo iz Petrograda, da Je policija konfiscirala nad dva mili-jona izvodov neke brošure, ki so jo hoteli razširiti po ćeli Rusiji in v ka-teri se dela propaganda za sklepanje miru na vsak način. Poscstnika ti-skarne in več državnih iiradnikov so aretirali.
■■i i ■
LISTEK.
9mcrilianha.
Prancoski  spisal  Pierre  d e  Cou-1 e v a i n.
(Dalje.)
—  Vse hočem storiti,   da te od-škodujem, je rekel Jacques. Sedaj pa pojdiva   naznanit to veselo   novico moji materi.
Podal je svoji ženi roko, jo dvig-nil in držeč jo nekaj trenotkov pred seboj, jo je motril s tako nežnim in zgovornim pogledom, da se mu je Annie od zadrege zarudela izvila iz rok.
— Pojdiva k tvoji materi, je dela. Našla sta markizo,   ki je polnila
svoj kovček z različnimi predmeti.
—  Tu sem, draga moja, je rekla veselo. Kako čudno izgleda ta!  Maj-hen prepir?
—  Ne, ne, ne spadava k prepir-Ijivim   zaljubljencem,    je    odgovoril Jacques.   Presenečenjc   imava zate. Pripravi se na veliko veselje.
—  Toliko sem ga v zadnjem času doživela, da sem se nanje žc skoro privadila.
—  Poslušaj torej . . .   Toda po-vern ti stvar čisto tiho, kakor v Ame-riki, zakaj nekaj strašno neokusnega 5e. Kaj ne, Annic?
—  Gotovo, je odgovorila mlada »,enću
Marki je objel svojo mater, pri-bližal svoja usta njenim ušesim in šepnil nekaj besed. Gospe d' Anguil-hon je padla knjiga, katero je držala, iz rok; njen obraz je pričal o veliki radosti. Odrinila je sina, hitela z od-prtimi rokami Annie nasproti in jo objela, ne da je mogla izpregovoriti besedice.
—  O! draga moja! kolika sreča! je rekla končno.   Torej je res?   Saj sem že slutila, ko sem te zopet vide-Ia;   toda,   ker se o tem ni govorilo, sem menila, da sem se motila.
—  Slutili ste? je vzkliknila mlada žena   skrajno   presenećena.   Na čem stt uganili?
— Na gotovih znakih, ki te dela-jo interesantno.
—  Kaj sem ti torej   pravkar rekel?   je  del Jacqucs samozavestno.
—  Sedaj hočern res dognati, kaj razumete pod    interesantnim    obrazom, je rekla Annie.
In stopila je pred zrcalo   in   se ogledovala z najresnejšim   obrazom.
— Prav niČ izrednega ne morem opaziti. Lice se mi je nekako razlez-Io, oči so podplute, to me prav nič ne krasi, je pristavila zlovoljno.
— Mama, ali moreš verjeti, da je tvoja sinaha obupana, ker kmalu dobi otroka in da bi rajši šla v Ameri-ko? je vprašal Jacques na pol uža-Ijeno, na pol zbadljivo.
—  Prav naravno   se mi zdi,   je odgovorila markiza. Mudo je za mlado ženo, če se ji tako   hitro   bližajo s^bi materinstva.
—  Ah, kako hvaležna sem vam
za vaše besede! je vzkliknila Annie polna toplote.
—  Da, umevno mi je, da bos sedaj težkim srcem    prinašala    žrtve, katere zahteva tvoj stan. Toda kmalu. po preteku nekaterih tednov se ti vzbudi v srcu   tako silen in   sladek čut, da se ga nikdar ne bodeš kesa-la. Jaz vem nekaj o tem, je pristavila markiza vsa ginjena in pogledala svojega sina z nepopisno nežnim pogledom. Prav sta storila. da me ništa pustila odpotovati. ne da sta mi na-znanila to veselo novico. Priganjala bodem delavce, da prei ko mogoče spravijo vajino hišo v red.
—  Ce se Annie čuti trudno, nio-remo se povrniti v Pariz in se za-časno nastaniti v hotelu Castiglione.
—  Trudno? je vzkliknila mlada žena. Nikdar se nisem bolje počutila. Dovršiti hočem najino   potovanje in videti Benetke, Milan in Turin.
—  Prav imaš, draga moja, stori vse, kar ti dopušča zdravje, toda bodi previdna in ne pretiravaj. Sicer ti bode pa tvoja mati stala ob strani in te nadzirala. To me pomiruje.
Ko sta se zopet povrnila v svoje stanovanje, je Annie rekla svojemu soprogu s prepričevalnim glasom:
—  Jacques, tvoja mati je mnogo milejsa in mnogo popustljivejša, kakor ti.
—  Čisto tvojega   mnenja   sem, draga moja, je odgovoril marki.
Gospa Villars, gospodična May in Georges Ottis, ki so odšli v Na-polj, so se sešli v Benetkah z mar-kijem in markizo d' Anguillion. Go-
spa Villars ni bila nič kaj vesela no-vice. ki jo je zvedela od svoje hčere. Računala je z obiskom Jacquesa v Ameriki. da razprši pomisleke svojih svakinj in ostalih sorodnikov. To potovanje je bilo sedaj odgođeno na nedoločen čas in to je bilo mučno. Kar se Klare tiče. ni sestrični naspro-ti prav nič hranila s svojimi ->ali ti nisem rekla?- in ni imela nikakih pomislekov, da podvoji njeno ke-sanjc.
IV.
Odkar se je gospa d' Anguilhon vrnila iz Italije, je bila neprestano zaposlena z nastanitvijo svojih otrok. Medtem, ko so se poprave v palači bližale koncu, je uredila gospodarstvo, naiela posle iz Blonavja, sinove in hčere starih služabnikov in ves notranji mehanizem je samo čakal, da se sproži.
Ko sta se Jacques in Annie vrnila. sta našla palačo dobro pregreto, okrašeno s cvetlicami in rastlinami, služabnike na svojem mestu in vsi sledovi dolgotrajne odsotnosti d' An-guilhonov so bili skrbno izbrisani. Navzlic rani uri ju je pričakovala markiza, da ju sprejme in ju pozdravi kot dobrodošla.
Takoj po zajutreku si je mlada žena hotela ogledati svoje novo bi-vališče.
— Tako zabavno je. je rekla, priti tako-le v hišo, ki je ne poznaš!
Palača d' Anguihon je bila zgra-jena v XVII. stoletju.   Stala je   med j obširnim dvoriščem in vrtom, razte- 1
zajočim se prav do rue de Babylone. Njeno hladno in otožno lice je vzbu-jalo več pozornosti kakor lepota njene arhitekture in njenih mer. V pri-tličju se je nahajala vrsta krasnih sa-lonov, obednice, biljard in knjižnica, v prvem nadstropju, kamor si prišel po grandijoznih stopnicah, pa plesna dvorana in zasebno stanovanje.
Notranjost stare palače se je mladi Amerikanki zdela izredno stroga. Saloni s svojimi visokim* stropi, obrobljeni s starim marmoN jem in resno opravo, katere nišo mo-tile niti umetnine niti kaka druga drobnjava, so jo mrazili. Čutila je, da je ta okolica za njo pretežka in preširna. Brez navdušenja je ponavljala: »Lepo je. da, prav lepo!- in obraz se ji je čimdalje bolj raztegnil. Zadnji salon, na katerega je mejit rastlinjak in iz katerega se je skozi velika okna odpiral pogled na naj-lepši del vrta, pa ji je vendar iztrgal krik veselja iz ust. V tej svetli in veseli sobi, kjer je bilo vse za intimnost pripravljeno, je dihala ložje. Tu je našla rože vojvodinje de Blanzac, cvetlice Keradieujevih, princa de Nolles, vicomta de Nozav in grofa de Challans. Ti dokazi prijateljstva so skoro izbrisali njen prvi vtisk. Stanovanje njenega soproga, katero je po* tem hotela videti. se ji je zdelo sijaj-no. a prestrogo. Pri pogledu na svoje sobe pa je pozabila na vso ostalo palačo. Bile so opravljene v najčistej-šem slogu Ludvika XV.
(Dalje prihodnjič*>
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 14.  aprila  l^lS.
85   Mev.
Ravnanje z vjetniki na Rusketn.
^LokaJanzeiger* poroča i« Be^ rolina, da je ruski car izdal pred par ♦edni uka«, da se mora £ vjetniki holjše ravnati. Postopanje i nemški-mi. avstro-ogrskrmi m turScimi vjet-mki ni moglo biti ravno najboljše, čc je car sam moral izdati posebni ukaz merodajnim faktorjem, da mo-raio i vjetniki bolje ravnati. Mnogo se sliši o tem, da so zlasti vietniki i»emske narodnosti v Rusiji mnogo trpeli vsled pomanjkanja vsake organizacije in umetnega sovraštva , proti Ncmccm.
*
Pomanjkanje premoga v Petrogrado.
Petrograd, 13. aprila. (Kor. ur.) »Rječ« poroca. da pomanjkanje premoga v Petrogradu nkna samo ne-varnega psiho!agičnega učinka na prebivabtvo* marveč 5e ta nevarnej-si učinek, da je moralo mnogo indu-strjj ustaviti obrat, tako posebno ta-t;anroška metalurgična tovama. Trgovinski rninister trdi, da Je glavni vzrok temu nezadostna produkcija. ne pa pomanjkanje vozov. Iz začas-nih preračunov je razvidno, da so meseca marca nakopali 80 milijonov Dudov, namesto običajnih 135 mili-jonov pudov. Stevilo delavcev se je tekom meseca maja zmanjšalo od 170.000 na 120.000. Splošno se je šte-i ilo delavcev znižalo za S8.000, ee-prav so premogarji od zdaj naprej oprošteni vojaSke službe ter jim vlada dovoljuje prosto vožnjo po želez-T.ici. Pomanjkanje delavcev se da razlagati iz slabih delavskih mezd in slabih delavskih stanovanj. Ceprav se je cena premoga skoro podvojila, /naša zvišanje mezde Ie 5%. Pač pa so se cene živilom zvišale za 200 do 300 odstotkov.
*
SOVRAŽNO BRODOVJE V ADRUL
Iz Dubrovnika poročajo zagreb-3ke -Novosti- z dne t4. aprila: So-vražno brodovje se je v noči od 4. na 5. aprila pojavilo pred Boko Kotorsko. Došio je. da izkrca za Crnogorce streltvo. Ni pa izkrcalo. kakor do sedaj. municije v Baru, marveč v Spiću. Dne 5. aprila podnevi smo v Dubrovniku slišali grmenje topov. Najbrže je prišlo do neznatne kanonade med kotorskimi utrdbami in so-v raznim brodovjem. Popoldne dne 5. aprila in zjutraj 6. aprila smo da-leč na morju jugovzhodno od Dubrovnika, opazovali već vojnih lađi], f>. aprila popoldne pa so iz Kotora pluli naši trgovinski parnici, kar je znak, da sovražnika ni v blizini.
Novi ruski transporti za Srfotfo.
Bukarešta, 13. aprila. V Turn Severinu so videli pluti po Donavi ntsko ladjo »Ignatijev« s 14 šleperjL Ore za transport ruske municije it! medfleamentov za Srbijo.
PONESREČENI   FRANCOSK1   NAPADI   PRI   VERDUNU   IN   V   VO-GEZIII.
Berofin, 13. aprila. (Kor. urad.)
Wdffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 13. aprila: Zapadno bojice:
Francozje zatr)uje)o, da so vrgli na kolodvor in livarno Briigge 150 homb.
V  resnici pa ie padlo 9 bomb v okolico Ostende In dve pri Bruggeju, ne da bi povzročlll kake škode.
Zato smo danes ponoći izdatno obmetavall z botnbaml kraje Pope-ringbe, Hazebrouck In Cassel, v ka-terih so nastanjeni Angležl. Pri Ber-ry au Bacu so Francozje danes ponoći vdrli v enega izmed naših jar-kov, a smo jih takoj prepodilL
Sovražni letalni napad v okolici vzhodno od Relmsa, se ie pone-srečil.
Severo * vzbođno od Suippesa je sovražnik zopet uporabfjal proti nam naboje, kl razvijalo ornamljulo-ee pline.
Med rekama Maas In Mosel so Prancozje na posamnih točkah z vso f]utost]o brezuspeSno nadaljevali »voje napadalne operacije.
Trlje napadi t pređpolđaiisklfi nrab pri Mairereyju, vzhodno od Verduna, so se z najtežfimi Izguba-mi razbili v našem ognju.
Opoldne In zvečer pri Marcb©-vidu, jugozapadno od Maizereya započeti napadi, pfi katerih ie sovražnik razvil moCne kolone, so imeli isti izu.
Danes ob zari proti fronti Ma!-zerey - Marchville izvršeni napad smo zopet odbili z zelo znatnim! !z-^nbami za sovražnika.
V  gozdtt Lc Pretre so se vršili dan In no£ srditi bofl mož proti mo-ža, pri katerih smo počasl pridobili na prostoru.
Južno ođ  Hartmamisweffer1rop-fa smo snoč! odbili francoskl napad. Vrbovno armadno vodstvo.
(Trancoski komunikt. lr  Pariza javljajo    »Munchcner Ncucste     Nachrichten     z    dne     11. aprila:
Porocilo ^cneralnefifn Štaba z dne 10. aprila ob 3. popoldne se glasi:
»Snočnjeimi poročilu nimamo ničesar dostaviti Ponoći došla do-polnilna porocila javijajo, da sta napada. $ katerima smo zafirospodovali nad zadnjimi nemskimi pOTicijamt v Epargesu. povzroćila srdite balonet-ne boje.-
Uradni kotnunike ob II. zvećer pravi:
Med rekama Maas m Mosel .smo vzdržali vse pridobljeno ozem-Ije fn izvojevali nove uspetie. Med rekama Orne in Maa^; ni biJo nobe-nih operacij. V PparKe^^u ni reagirala ne sovr<ižna pehota, ne artiljerija. Ves dan je vladal mir. Vsc pozicije ^c> v naših rokah. lzpovedbe vjetni-kov potriulejo važnost našega uspeha.
Kcnceni fehruarja sa Nemci na tem frontnem delu namestili vso svojo .30. rezervno divizijo, potem pa, ko je bila koncem marca ta divizija utrujena, 10. aktivno divizijo I. armadnejra kora, ki so jo tvorile najboljše čete nemške armade.
Ta divizija je izgubila pravo trd-njavo na gorskem obronku pri Epar-gesu. Ctte so dobile opetovano povelje, naj vztrajajo za vsako ceno. ju razložilo se jim je. da je ta pozicija največje važnosti. General te divizije Je izjavil. da je pripravljen žrtvovati svojo divizijo in. ako treba, še 100.000 mož, samo da vzdrži to pozicijo.
Izgube, ki so jih imeli Nemci v zadnjih dveh mesecih v Epargesn, znašajo 30.000 mož.
V  gozdu Mortmare smo zavzeli novo vrsto strelskih jar kov- ter odbili dva protmapada.    Severno    od Regnievilla smo brez napora utrdili in raxširili svoje pozicije.
\' Lotaringili 5mo obkolili in vieli polovico stotnije. ki je v noči 10. aprila prodrla do vaši Bezange la Grande, ležečo med naso rn nem-ško bojno crto.
Poročilo generalnega štaba z dne II. aprila ob 3. popoldne se glasi:
V  Belgiji, ob reki    Aisne    in   v Champagni so se vršili samo artiljerijski boji.   Naši uspehi med rekama Mas in Mosel. o katerih smo   snoči poTOčaii, se potrjujejo.
V  gozdu Mortmare smo podal}-sali osvx->]eno fronto z zavzetjem novih  strelskih jarkov ter odbili    več protinapadov. V lesu Lc Pretre smo izvojevali uspehe na zapadnem robu ter vplenili I strojno puško.     Dan ie bil vetroven. snežilo in deževalo je ves dan.
Komuntke z dne II. aprila ob II. ponoći pravi: Severno od Alberta so Nemci v n*^či od 10. na 11. aprila napadli naše strelske jarke na obeh bregovih reke Ancre pri Hamelu in v gozdu pri Thiepyalu. Napad smo v borbi mož protr možu odbili.
V   Argonih se ie pon^či    razvil zelo živahen boj. Razdejali srno so-\Tažno stražnico, osvojili 300 metrov strelskih jarkov ter vzdrzali    svoje pridobitve vkljub    nem§kim    proti-napadom.
Med rekamer Mas in Mosef, v f>kolici Eparges in Combres, nimamo poročati o nobenih pehotnih ak-cijah. odkar smo izvojevali znani nspeh dne 9. aprila.
A Aillyskem gozdu smo dne 10. aprila osvojili novo vrsto strelskih jarkov. V gozdu Mortmare se je Nemcem posrećilo ponoći zopet osvojiti one strelske jarke, ki so jih podnevi izgubili, pozicije, ki smo jih zavzeli dne 8. aprila, pa so krepko ostale v našh rokah. Na zapadnem obronku gozda Le Pretre v vaši Ouart en Reserve sta se dva srdita sovražna protinapada razbila ob našem pehotnem in artilierijskem ognju. Naši letalci so vrgli 1555 bomb na kolodvor in livarno v BrfiggeiiL
fllndenburs na zapadni fronti.
Bazileja, 13. aprila. »Berner Volksblatt« poroča iz Berolina: Maršal Hindenburg odrde začetkom druge polovice    aprila    na   zapadno
bojišče.
m             •
AngleSki vojni ratnister v frmneo-skem glavnom stanu.
Kopenhagen, 13. aprila. (Kor. urad.) Iz Londona noročajo: Vojni minister lord Kitchener se modi it več tednov v franeoskem glavnem stanu. Obisku priDisujejo veliko važnost.
•    •    •
S  FRANCOSKIH  BOJlSČ.
Optimirem ravezniških vofa-Skih krogov glede dogodkov na zapadu je nepoboljšljiv. General Chcr-dils piše v »Lc Penplec, da bodo Francozi odločili Vojno r velikih udarcem med Mazo in Mozela Tam
bodo poleti prebili netnško fronto na cJaljavo 30 milj ter v siloviti ofenzivi poznali Nemce na Ren. Odločiina bitka pa se bo odigrala na desnem renskem bregu,
Drugače sodi nevtralno časn-pisje. »Rotterdamsche Courant« poroča: Zdi se, da franeoska ofenziva pri Vcrdunu že ponehava. Francozi so imeli sicer med Mazo in Mozelo nekaj manjših uspehov. toda odločil-nega uspeha nišo mogli izvojevati navzlic ogromnim žrtvam nikakega.
Francoski »Eclair« meni zopet, da se bodo zgodile čez kakih 14 dni velike stvari v Argonah, kjer se na-haja Ahilejeva peta nemška armada. Zavczniki imajo premoC in nadkri-Ijujejo sovražnika zlasti s svojo artiljerijo. Udariti hočejo na Nemcc z vso silo in so trdno prenričani. da bodo imeli uspeh.
Angleški listi izrekaio pr>đobna optimistična pričakovanja, vendar pa pristavljalo, da se moralo zavczniki pred odločilnim udarcem preskrbeti z več municije, kakor je imajo do^c-daf na razpolago.
»Velika ofenziva«  preložena?
Italijanski listi porocajo, da ^c velike bitke, katere hočejo izvati za-v'ezniki. ne bodo vršile v maju, kakor je bilo to prvotno določeno, tem-veČ šc Ie v juniju.
Mnenje ansleškega polkovnika Repinstona.
Berliner Tageblatt* poroča iz Amsterdama: Polkovnik Repington piše v listu ^Times<\ da pomenjata napad zaveznikov med Maaso in Mosljo in istocasna ruska ofenziva v Karpatih pričetek velike splošne ofenzive in poletne vojne.
101.000 Kanadcev pod orožlem.
»Times« poroča iz Ottawe: Mi-nistrski predsednik Bordau ie izjavil v parlamentu, da je postavila Kanada 101.000 mož pod orožie in da je zaprosil vojni urad za odpošiljatev drugega ekspedicijskega   transporta.
Belgijski begunci v Londonu.
fz Londona poročajo: Pri poli-cijskem sodišču v zapadnem delu Londona je bilo več belgijskih be-guncev kaznovanih zaradi pijanosti. Sođnik ie oštro kritizira! postopanje belgijskih beg^ncev ter se izrazil, da njihovo početje izgleda, kakor bi bili v Londo-nti najslabši elementi belgij-skega prebivaistva. Tu se nahajajo Relgijci, ki imajo telesno zmožnost, se bojevati za svojo deželo. Poslati b: se jih moralo na boiisce, ne pa jih podpirati v Angliji.
Težkoče pri izdelovanju  municije na AngleŠkem.
London, 13. aprila. (Kor. urad.) Clani strokovne delavske zveze v municijski industriji v Sheffieldu so sklenili z vlado pogodbo, ki določa. da se srne v industriji porabljati tuđi napo! izvežbane delavce in tuđi ženske moči.
Položaj na Angleskem.
Med angleško parlamentarno većino in opozicijo pričnejo skoraj pogajanja radi podnljšanja mandatov. Legislaturna perioda angleškega parlamenta poteče sicer še Ie prihod-njega januarja, vendar menijo angleški kroflri, da vojna do tega časa še ne bo končana. Poslanci predlagalo, naj bi se sprejel zakon, ki bo določil, da se smejo volitve vršiti še Ie 3 me-sece po končani vojni.
V nedeljo je pričela na Angle-škem nova obsežna akcija za rekru-tacijo. Agitačni shodi so imeli, ka-kor poročajo angleški listi, velik uspeh.
Ustanovitev nove  delavske stranke na Anfdeškem.
Iz Londona poročajo, da usta-navija znani delavski voditelj Burns, ki je bil ob izbruhu vojne član kabineta Asquitha, novo radikalno dclav-sko stranko, ki bo imela v programu tadi točko, da naj se sedanja vojna kakor hitro mogoče konca in da naj se Anglija sporazume z NemČiJo. Nova stranka se bo skušala priklopiti neodvisni delavski stranki Macdo-nalda in Keir Iiardiesa, ki zaslcUufe iste ciljc.
*      •      *
Aftcfeški monooo) mm piva
>K6ln. Volkszeitunff < poroča \% Amsterdama: »Daily Express« poroča, da je kabinet odobril predlogo Lloyd Oeorgeja, ki namerava upe-ljati državni monopol na prodajo piva. Država bo po tei predlogi pokupila vse pivovarne in gostilne.
Poslabšanie trgovske bHance v AngliiL
»VVestminster Gazcttc* poroča, da je vrednost angleškega izvoza znašala v prvih treh mesecih vojne 1692 milijonov rnark, kar znači v pri-meri z lanskim letom primankljaj °78 milijonov mark. Uvoz je znašal 4162 milijonov mark. kar znači pri-rastek za 222 milijonov mark. An-gleŠka trgovska bilanca se ie torej v prvem četrtletju vojne poslabšala za 1200 milijonov mark.
DELO   NEMSKIH    PODMORSKIH COLNOV.
Angleška toJažba.
London, \Z. aprila. (Kor. urad.) Mornariški korespondent lista sTi-mcs< pi$e o transportu ncmških podmorskih čolnov iz Antverpna v Severno morje. Transport skozi prc-kope in zatvornice ie mogoč. Ce bi imeli pa na$i zrakoplovci, kakor smo upali, pri napadu na antverpnskc ladjedelnice uspeh, bi ne spravili, kakor srno poročali, tri nemške podmorske čofne po tem potu na belgijsko zahodno obal.
Nagrada za potopljen podmorski čoln.
London, 13. aprila. (Kor. urad.) Ribiški parnik -Straliisla' iz Leyda je dohil od anjrlcske adrniralitetc nagrado 120 mntov sterlingov za po-tonitev   podmorskeg:a čolnzi  >U 12.«
Vjeto moštvo   nemških   podmorskih čolnov in nemski protiukrepi.
Berolin, 1.^. aprila. (Kor. urad.) Nordd. A!l#. Zeitg.■' priobčuje v ne-kem političnem dnevnem poroči!u iz-menjavo not med Nemčijo iti Zedi-nienimi drža\rami i?Iede postopanja s po^adkami nem^kih podmorskih čolnov, ki jih drže v Ansrliji. \ noti dr-žavnega tajnika nem.^kcga zurtanie-ga urada z dne 11. aprila veleposlaniku Zedinjenih držav v Berlinu, pra-vijo: Nernška vlada je presenetena in ogorčena \-zela na znanje, da an-g[!eška vlada ne smatra v ^ni vie-tih nemskih častnfkov in vojakov podmorskih ćolnov kot častne na-sprotnike in da ne ravna z njimi kakor z vojnim i vjetniki. rnarveč kakor z arestanti. Ti častniki in vojaki so nastopali kot hrabri možie \r iz-polnjevanju svoje vojaske dolžnosti in so imeli torel po mednarodnih do-ločbah ra\*rio tako pravico, kakor drugi vojni vjetniki. Nemšk:i vlada vlaga torej proti protimednarodnemu postopanju Anglije najo^trej.^i protest in ne vidi obenem v svoje obža-lovanje prisiljeno, svojo naznanjeno masčevalno postopanje izvesti in podvreči odpovariajoče število voi-no\1etih angleš. častnikov iz armade enako krutemu postopanju. Ce mfsli angleška vlada koncem svojih izvajanj za potrebno pripomniti. da je nemška mornarica v nasprotju z angleško. opustila, reševati preostale, se mora v tem obseženo podttka-nje. kakor da bi bila rešitev nemškim vojnim ladjani niogoča, da pa so to namenoma opustile, odklanjati r, ogorčenjem. Podpisani prosi gospodu veleposlaniku angleške vlade to primerno sporočiti in za to skrneti, da se kak član ameriškega velepn-slaništva v Londonu \* kratkem oseb-no prepriča o postopanju z vjetniki iz nemških podmorskih čolnov ter pOTOca o podrobnost ih njih bivaliŠča, preskrbe in po?la. Nadaljnie postopanje napram aretiranim angleškim častnikom, ki so za sedaj v častni-?kem zaporu, se bo potem ravnalo po postopanju  z nemskimi   vjetniki.
Uvox Nemčije v Amerfko.
Reuterjev urad ;x>roča iz \V*a-shingtona: Državni departement je pozval trgovce in uvozne firme, da predlože anprleškemu poslaništvu pa-pirje o blagu, ki so ffa v Nemčiii na-kuprli in plaćali pred 1. marcem. An-gleško poslaništvo je zagotovilo, da se bo blago neovirano lahko uvozilo.
•              •
»Kronprfnz WIftie!m« v Newport-newsu.
Reuterjev nrad poroča iz New-portnewsa z dne II. aprila: Morna-riškega tajnika so obvestili o prihodu nomožne križarke »Kronprinz Wil-helmc: vlada bo odredila iste določ-be, kakor pri s Prinz Eitel Friedri-chvt<i. »Kronnrin« \ViIheIm^ je imel na krovu 61 oseb. ki jih je rešil s nar-nikov ^Tamer^ tn >Dalebyc, ki jih je potopil.
»Timesi poroča iz New Yorka: Kakor se sliSi. bo prosila pomožna križarka »Kronprinz Wilheln\« oblasti za dovoljenje popraviti ladjo in jo natovoriti z živilom. Splošno se domneva. da bodo križarko končno internirali. ^Kronprinz Wilhelmu^ se pripisuje potopitev   trinajstih angle-
ških in francoskili trgovskih ladij.
•      ^     •
NAPAD NA DARDANELE,
Berolinski >Lokalanzeiger^ poroča iz Rima; -Messagero^, ki na-vadno jemlje svoje informacije \z vi-rov trojnega sporazuma, poroča, da je podvzetjc proti Pardanelarn za več mesecev odgođeno, ker je zato treba izkrcati armado 300.000 mož in ker se armad na zahodu in vzho-du pred odločilnim udarcem, ki ga Nemčiia očividno pripravlja proti Franciji, ne more oslabiti. Ko bo odbit ta napad, bodo zopet mislili na Dardanele. Potem bado skoro gotovo tuđi balkanski narodi sodelovali pri tem podvzetju. Ni izkliučeno, da bo anjrleško - franeosko brodovje med tem poklicano k drugim činom, katerih pozorišče m preodalieno od DardaneL
j-Neue hreie Presse« prinaša \z Oenfa brzojavko, ki pravi, da so akcijo v Hardanelah vsled tega ustavili, ker Rusija še vedno zahteva Carigrad.
Npaily Telegrapii poroča. da ^o se pretekli teden pred Dardanelami ražen : Snrfrcna • potopili šc cn fran-coski torpedni čoln, dva hidroplana in en isknlec min.
* Zopetno bombardiranje dardanelskih
utrdb?
Kolu, li. aprila. Kolu. Zeitg.^ javlja: -Dailv Chronicfe - poroča z Mitilen: Francoske in an^leške bojne ladie in križarke so dne 4. in 7. aprila znova obstreljcvale notranjc dardanelske utrdbe. Bojev so se udeležili tu-di hidroplani. Z otoka Te-neda je bilo videti požare, ki so jih zanetile eksplodiraiočc granate.
ISapad    zavezni^kc^a    brodov|a    na Saroski zaliv.
Ya Aten poročajo: Zavezniško brodovje je pričelo znova obstrelje-vati Saroski zaliv. Turske baterije so živahno odsrovanale. Zdi se. da so bile neka cere /avezniške ladje po-iškodovane. Pred Dardanelami se pripravljajo novi veliki dogodki.
Voii der Gotr paša pri sultanu.
Carigrad, 13. aprila. (Kor. urad.) Sultan je sprejel včeraj iz Berolina se vrnivse&a feldmaršala von der Ootz pašo, ki mu je izračil pozdrave nemškcga cesari.i in železni križ I. razreda.
*
Hakki paša zopef v CarisTado.
Carigrad, 13. aprila. (Kor. ur.> Bivši veliki vezir Hakki paša se je po dveletni odsotnosti vrnil. Sprejeli so ga številni visoki funkcijonarji. Hakki paša je bi! med balkanskim! konferencami v Londonu in od iz-bruha vojne v Berolinu.
m                       •
m
Stirje    ruski parniki zadeli ob mine.
Iz Bukarešte poroča vSecolul ; Trije parniki ruske paroplovne družbe v Odesi in en parnik podonavske paroplovne družbe so v zadnjem tednu niarca zadeli pri plovbi v bol-garska pristanišča ob turske mine in se potopili. Samo pri zadnjem parniku se je resilo 13 mož po-sadke in kapitau. O izgubah t^h ruskih parnikov ne sme rusko časopis-je ničesar poročati.
Upor v Sebastopolu?
Milanski »Unione«-' porrvca: Vojno sodišee v Sebastopolu je ob-scdilo rnajorja Rustje^ka in 5 drugih častnikov na smrt, ker so ščuvali mornarje na upor. Obscjence so že na velikonočni ponedeljek obesili.
S kavkaškega bojišča.
Iz Peiro^rada poročajo »M. N. Nachrichten- z dne 11. aprila: V primorju so se dne S. aprila vršili samo artiljerijski in pehotni boji.
Iz smeri Altyja je slišati neznatno pohanje pušk.
Na ostalih frontah še ni izvršila nobena izprememba.
Dogođki v Maroku.
Madridski list i>Imparciak poroča: Položaj v Maroku ie neznosen. Ćelo iz pristaniških. mest ob zapadni obali so se morale franeoske oblasti umakniti. Agadir so zasedli muslimani. V Mogadoru so se izkrcali fran-coski mornariški vojaki.
IZ NEVTRTLNIH DRŽAV.
Pritisk trojnega sporazuma na Balkanu.
Berolinski listi poročajo: Diplo* macija trojnega sporazuma deluje na Balkanu zopet z vso silo. Toda za-manj. General Pau ni mogel niti Srbije pregovoriti, da pristane v obsež-ne kompenzacije v prilog Bolgariji, ker je prestolonaslednik Aleksander nasprotnik vsake kompenzacijske politike.
«""* -^.    < 7 C?V
,M.uviir-r:-^r na!c.»l>-, onc i*   npraa  m5.
?J . .* A li      Čm
Angrlija je znova poskušala pridobiti Grško. Obljubila ji je Ciper in se 4 druge važne kompenzacije, ako poseže v vojno ter se zavezala, da nastopi proti BolRariji. ako bi ta ne ostala mirna na ta način, da zasede Dedeagač. Tuđi je angleski poslanik izjavil. da bo Romunija v slučaju bol-garsko-grškega konflikta udarila na Bolgarijo. Min. predsednik Gunaris je angleške predloge z nova odkloniL ...               *
Posebna ruska misija v Sofiji.
Iz Sofije poročajo »Miinchner N. Nachrihchten z dne 12. aprila: Pozornost vzbuja tu prihod posebne ruske misije, ki ima baje oficijalno na-1ogo skleniti med rusko in bolgarsko Železniško upravo pogodbo, ki naj zagotovi važno prometno zvezo med Solunom in Rusijo. Na čelu te misije sta dva poslanca neznanega imena. Listi nišo priredili misiji posebno prijaznega sprejema. ker sma-trajo trenotek za takšna pogajanja za neugoden, ter izjavljajo. da bodo v inozemstvu pripisovali posebni misiji docela druge namene kakor se oficijaJno navajajo.
•      •      • Preobrat v Bolgariji?
2eneva, 13. aprila. *Petit Pari-sien<- priobčuje razgovor z bolgar-skim ministrskim predsednikom Ra-doslavovom. ki izjavlja: -»Dosedaj je bila Bolgarija strogo nevtralna. Po-stopanje zaveznikov pa zahteva novo politiko. Bolgarija bo svojo dol-žnost izvršila in svoj narodni program vresničila.«
»Temps« piše, da je stališče Bol-garije jako zagonetno. Nikdo ne more vedeti, k čemu se je odločil Rado-slavov.
Iz Carigrada poročajo. da je bol-garska vlada ustavila rusofiiska lista »Mir-< in »Prepcrec«.
Bolgariia in Srbiia.
Rim, 13. aprila. V -»Tribuni« iz-lavlja bolgarski poslanik, da bo za-htevala Bolgarija, naj preišče med-narodna komisija zadnje bolgarsko-srbske incidente. Ako bo preiskava dognala, da zadene bolgarske oblasti kaka krivda, je Bolgarija pripravljena dati zadoščenje. Zdi se. da je rudi Srbija s tako preiskavo zadovoljna.
Položaj na Grskeia.
Berolin, 13. aprila. Bivši grški ministrski predsednik Venizelos se namerava stalno naseliti v Parizu. Po drugi verziji ođide Venizelos v Ameriko. Zadnje dni ga je sprejel princ Juri v avdijenci. Venizelos je vsled neuspeha sv^ie politike silno pobit.
Grška vlada je poslala m otok Lemnos voiaške oddelke, ki naj tam napram zaveznikom reprezentiralo grško suvereniteto.
PREVRAT  NA  PORTLGALSKEM.
Pariz, 13. aprila. »New York He-rald« poroča iz Madrida: V sever-nem Portugalskem so izklicali zopet Manuela za kralja. Manue! se nahaja pri svojih pristaŠih, ki razpolagajo z mocnhni četami.
Švicarske  odredbe   proti francoske-oiu pamfletu.
Bazel, 12. aprila. (Kor. urad.) Kakor poročajo »Baseler Nachrich-ten«, je sklenil zvezni svet, da zvez-na posta ne srne ekspedirati v odprtih pismih nemške prestave znanega francoskega poročila o dozdevnih nemških grozovitostih v zasedenih ozemljih, ker je očividen propagandi-stični značaj nemške prestave, ki se obraća na nemške Švicarje, da dela
raspoloženje proti Nemčiji.
*            •
•-i
Švedski sanitetni voz za avstrijsko armado.
Berolin, 13. aprila. (Kor. urad.) Berolinski »Tageblatt« poroča iz Stockholma: Kakor poroča >Svenska Dagbladets so avstrijske oblasti vsled posredovanja švedskega poslanika na Dunaju sprejele švedsko ponudbo, poslati na bojišče ambulan-čen voz, v katerem bodo stregli švedski zdravniki in strežnice. Am-bulančni voz se odpelje 19. aprila s Švedskega. To naj bo znamenje prav posebne simpatije Švedske za hrabre avstro-ogrske čete.
Amerikanska misiia za zatretie legarja v Srbiji.
London, 13. aprila. (Kor. urad.) >DaUy Tclegraph«   poroča   iz New J
Yorka: Generalni major armade Združenih držav, Gorgas, je prevzel vodstvo velike misije Rdecega križa, ki namerava zatreti legar v Srbiji. Gorgas je z velikim uspehom vodil že slične misije na Kubi in v Južni Afriki.
JAPONSKA   IN   KITAJSKA. Nova japonska zahleva.
Zeneva, 13. aprila. »New York Herald« javlja: Japonska vlada zahteva sedaj od Kitajske, da ji prepusti nekatera važna pristanišča kot oporišča za japonsko orodovjc
*
O   NAŠEM   PEŠPOLKU   ŠT. 17.
Iz graške »Tagespošte« posna-memo interesantno pismo o juna-štvih našega pešpolka št. 17, ki je priobčujemo na tem mestu v celoti. Prav redko le najdemo v dnev-nikih poročila o junaštvih pespolka št. 17, dasiravno vrše ti hrabri kranjski sinovi dan na dan taka junaštva. V prvi \Tsti je primanikovalo časa in priložnosti za opisovanja in zadovoljiti srno se morali, da so se številna junaštva službeno zabeležila. Ker se opisujejo dogodki pri drugih četali, hočem povedati le nekaj o hrabrih Janezih.
V uvodu hočem naglasiti, da se je uporabljala naša divizija vedno tam, kjer je šio za prav težavno de-lo; tako tuđi sedaj, ko se gre boriti proti sovražniku in pa nroti vsem težkočam hude zime. VeČ kakor kdaj zaslužijo ti hrabri polki priimek vže-lezni^, ki so si ga pridobili že v prej-šnjih bojih, saj je treba železne volje in železnega telesa. da premagamo te silne napore. Več kakor meter visoko je ležal sne£, ko je začel bata-Ijon podpoIkovnikaVentoura opoldne prodirati proti prelazu z visinsko šte-vilko 1426. Brez pota, v ledenem, rezkem vetru, je dospel bataljon po nepopi5nih težavah na vrh. Kljub sil-nemu utrujenju smo tnkoj napravili iz snega in drač>a brloge. da se za-vanijemo vsaj čez noc proti vremenu. Zgodaj zjutraj smo začeli kopati jarke, da bi mogli morda prihajnjoče-ga sovražnika primerno sprejetL Medtem je dosDel na vrh tuđi ostali del polka, gorska baterija in z nepo-pisnimi težavami tuđi tren na mez-gih. Iz maloštevilnih brlcgov je nastala takorekoč mahoma ćela vas na kraju, kjer sicer ob tem času ni bilo nikdar prej nonenega človeka. Silni mraz pač ni dal spiti, vendar smo mogli dati vsaj par ur odpočitka trudn;m udom.
Drugi dan je šio v drlino. na-sproti sovražniku. ki je bil že nazr.a-njen. Pri tej priliki nai pohvalna omenim izredno de!o nekega priz\'e-dovalr.ega cddelka pod poveljni-štvoni rezervne ga pranorščaka Fe-dinecza. To ni malenkost, v meter visokem sne^u priklatiti se brez pota do sovražnika ter izveden za njegove pozicije in za njegovo moč. — Praporščak Fedinecz in 40 mož nje-govega spremstva je to nalogo siiaj-no resilo. Za to izborno delo je bil praporščak predlagan za visoko odlikovanje in mnogo ljudi detachemen-ta za hrabrostno medaljo. 2al, je bil praporščak. ki je že mislil, ds ga no-bena krogla ne more zadeti, kn je izvršil svojo nalogo, zadet v hrbet. če že ravno ne težko, pa vendar preče j opasno.
Naš nasprotnik je bil izprva en kezaški polk z eno takozvano koza-ško baterijo s 4 topovi. Kozaki so dobri vojaki, žilavi, trđi, zelo gibčni in v infanterijskem boju zelo vztraj-ni. Kozaki se ne vdajaio In zelo težko liri je vieti. Tako je šio v hudem boju del za delom naprej, prav poča-si, ker bi napadi v ozki dolini ne ime* li izgleda na uspeh in ker je bilo treba zato izvršiti napade z on eh stran-skih višin. Izgube v bojih nišo bile posebno velike, kar je zasluga iz-bornega vodstva, toda sneg in mraz sta napravila velike vrzeli v naših vrstah in žal, so dobili mnogi prav hude ozebline. zlasti na negah.
Posebno sijajno delo je izvršil major Pichler s svojim bataljonom, ki je izvršil v 50. urah obkolilni pohod v gorovju, primci potem v bok in hrbet sovražniku in ga prisilil v beg v učinkovirem infanterijskem ognju in ognju strojnih pušk. Sijajen uspeh z zelo malo izsri'bami in samo 5 možmi, ki so na maršu zboleli.
Drugo sijajno delo je izvršil pođ-polkovnik Ventour s svojim bataljonom. Po vrhovih, gori, doli, brez pota, skozi goste gozdove, se mu je posrećilo 22 ur med najhujsimi teža-vami prodirajoč, prisiliti sovražnika, da je zapustil svoje močne pozicije. \ Kake težave in napore so morali prestati častniki in vojaki, se ne da popisati z besedami, toda vse so storili z veseljem, ker je šio naprei in ker so dogegali dan na dan nove uspehe.
Slo je proti izhodu iz doline in proti ravnini in po enome^ečnih sa-mostojnih operacijah, naj bi se bili zopet priklopili glavnemu delu. da potem z združenimi močmi   Drema- \
gamo sovražnika.    Predn^ je šio v
splošni direkciji naprej, so postavili poMc med nako, za ta slučaj sestav-Ijeno ojačeno brigado, da izvojuje po hitrem pohodu pri neki zelo ogrože-ni sosednji skupini ugodno odloči-tev. Bilo je to zopet težavno, hudo delo, vendar lep, popolen uspeh.
Komai smo zopet di>speli na svojo staro smer, je ćakala polk zopet posebna naloga. En bataljon pod poveljništvom stotnika Mobiusa je zasedel ponoći vozove, da ob zgod-njem jutru zasede neko važno visino ter tako olajša in ščiti prodiranje glavnega dela. Ker so bili ljudje silno utrujeni, je bilo treba vse energije prideljenih častnikov, da so dosegli zaukazani cilj. Posrećilo pa se je in s tem največjim naporom smo spravili Ruse v oni položaj, ki so ga bili namenili nam. Glavni del in z njim ostali polk je prodiral normalno in kmalu se je razvil silen boj na ćeli crti. Prvi stmek ie moral zopet vzdr-žati 17. pešpolk, toda na njih preiz-kuseni žilavosti se je razbil prvi napad in mno£T> Rusov je moralo to verjeti. Popoldne, sredi boja, nas je pocastil s svojim obiskom general kavalerije, baron Marschall, s svojim štabom, — čegar vodst\nj smo bili nekaj časa podrejeni. Vesel do-p:odek, prlti v neposreden stik z na-šimi nemškimi zavezniki. ^tiri ure je ostal general v strelski crti ter zasle-doval posamezne faze bojn, vedno iznova naglašajoč, da moramo kljub vsem težavam naprej.
Ostali del polka pod poveli-ništvom stotnika Zer.iava, je dobil dela na drugi strani, da zasede sku-paj s pešpolkom št. 7, Bosanci in lov-skim bataljonom št. 9 neko močno zasedeno vas, ki so *o Rusi silno branili.
Ko ie silno, v temi in v gozdu, skrajno neprijetno streijanje prene-ha!o, je hrvatsko domobranstvo na-domestilo batalron stotnika Mobiusa in nas bataljon se je umakni! iz pozicije. Zbiran^e je trajalo mnogo ur in sele proti 4. zjutraj smo mogli priti skozi neskorsčno. kakor s črtalom narejeno preseko za bataljonom stotnika 2erjava. Temu se je bilo medtem posrećilo, zavzeti majhen del kraja, dočfm napad Rosancev v strašnem sovražnem ognju ni megel napredovati.
Daniti se je sele pričelo, ko smo se uvrščali, ozko prikl opijen i na 9. lovski bataljon. k napadu. Vsa naša artiljerija je pričela z. ra^ličnih strani obstreljevati sovražne pozicije in zaposliti rucke topove, ki so nas zelo na dugovali. Kakor burja nevzdržno je šio naprej in ponesen pogled je bil. videti vrle Janeze. ne tr:eneče se za ogeni, smelo prodirati proti Rusom.
Na levi hrabri polk št 7, v sredini 17. pešpoTk in Bosanci, na desni 9. lovski bataljon in zopet nekaj 17. pespolka: takemu navalu se tuđi tam prav močni Rus ni mosrel ustavljati. Kar ni ostalo mrtvo ali ranjeno na mestu, je zbežalo iz pozicij. Pri tem smo vjeli rnnocro sto Rusov in 7. pešpolk sam je vplenil 4 topove in nekaj strojnih pušk.
Bil je to prvi veliki krajevni boi, ki smo se jra udeležili od začetka. Naša artiljerija je izborno delovala ter izvršila svojo nalogo. Njeni po-meči se moramo tuđi zahvaliti, da smo vplenilj stiri ruske topove. Pogled na bojišče je bil strašen. Po-vsod same razvaline in kadeči se ostanki požganih hiš, povsod sami mrtvi in ranjeni Rusi. videli smo pač vse grozote vojne. Vplenili smo bili mno£o vojnejra materijala v tem boju in če ni bilo naše veselje ne-skaljeno, je bil temu vzrok pač ta, da je tuđi mnogo naših padlo na tem krvavem polju slave za domovino in cesarja.
Po zasluženem odpočitku stirih ur, mcdtem ko so drasronci in drugi konjeniki zasledovali Ruse, smo se zopet zbrali in pričeli zasledovati Ruse, ker jim nismo hoteli dati miru, da bi se zopet zbrali. Napredovanje je bilo silno težavno. Bila je noc in Rusi so nam postavili nasproti silna ojačenja, da bi naše zmagovalno napredovanje ustavili.
Tu se je razvil eden najbolj krvavih bojev, kar sem jih dozive!. Rusi so se pri nekem kraju, ob precej strmem pobočiu nekega krila, močno utrdili. V izdelovanju utrdb so Rusi pravi moistri, to jim moramo priznati. Od gozda, kjer smo stali, smo dobro videli močne ruske utrdbe, in marsikdo si je pri pogledu nanje mi-slil, da jih bo težko vzeti. Medtem, ko se je bataljon stotnika 2erjava v fronti proti ruskim utrdbam pod naj-težjimi pogoji bojeval, je dobil osta-nek polka popoldne ob 3. povelje, da mora v zvezi s hrvatskimi domo-branci napasti ruske utrdbe. Ponoći smo zašli v gostem lesu v neko dolino in nismo mogli nikamor. Pre-ostajalo nam ni drugega. kakor v dolini pod primernim varstvom prenoćiti. Noc je bila še precej mirna, nihče nas ni motil, proti jutru pa smo zopet pričeli prodirati. Kmalu so pri-čeie frcati krogle in prva žrtev ie bil 1
hrabri poročnik Kra!, ki ga je krogla zadela v stegno. Ko so ga nesli mimo mene in sem ga vprašal, je rekel samo: vDum - dumska krogla.« Posle-dice seveda nišo izostale in 14 dni pozneje smo izvedeli, da je mladi junak podlegel svoji rani.
To je bi! žaiosten začetek, a pre-ostajalo nam ni časa za premišljeva-nje, morali smo zavzeti utrdbo. Ruski topovi so ves dan streljali neprestano na nas, tako da naša pehota ni mogla naprej. Prihodnii dan je tuđi naša artiljerija pričela obstrelje-vati ruske utrdhe in natanko smo lahko videli, kako so Rusi, če je zadela kaka naša težka granata njihove pozicije, po metre visoko frcali po zraku.
Le počasi smo se približevali ruskim poziciiam in prihodnii dan smo bili tako daleč, da smo poskusili bajonetni naskok. Pred vsemi je ne glede na nevarnost, naskakoval hrabri 17. pešpolk. Po5rečilo se je, vdreti v sovražne pozicije, a v trenutku, ko smo hoteli odvesti ruske rjetnike, je pričela ruska artiljerija streljati z vso silo v to četo ljudi. Nadporočnik Klug in rezervna po-roenika Korent in Potokar sta hitro se ob pravem času odpeliala svoje ljudi iz sovražnega ognja. Sedaj smo morali ruske pozicije Še enkrat zavzeti. Nastalo je strašno klanje, ko je moštvo 17. pešpolka vdrlo v jarke, a končno so naši bojevniki ^.pespolka in hrvatski domobranci ostali zma^ovalci. Vjeli smo pri tem 1S00 Rusov in vplenili velike množine vojnega materijala. Seveda so bile naše vrste tuđi precej redke, ko smo se zvečer sešli. smo s tužnim srcem konstatirali smrt marsikaterega našega Ijuhega tovariša.
Neskončno bi lahko pripovedo-val o hrabrosti naših zvestih voja-kov pri 17. pešpolku. a za danes je dovolj in navesti hočem le še par številk, ki dovolj jasno govore za hrabrost tega polka. Dne 15. marca ie cesar pri tem polku odlikoval 48 častnikov (aspirantov) ;n je bilo moštvo odlikovano z dvema zlatima. 51 velikimi srebrnim; in 135 rnalimi srebrnim medaljarni za izredno hrabrost pred sovražnikom. Z vztrajnost-jo in požrtvovalnostjo borno prena-šali tuđi vse nadaline težkoče, do-kler nam ne bo končna zrnaca zasi-gurala trajnoga in častnega miru.
Dnevne vesti.
—  Odlikovani voiaki 87. pešpolka. Veliko srebrno hrabrostno kolajno so dobili narednik Albert Schle-gel,   rač. podčastnik 1. razreda.   A. Ribič,   četovodia,   Franc Munda in Mih.   Pšeničnik   ter   desetnik   Jož. Gobec;   malo   srebrno   hrabrostno kolajno so dobili:    četovodja Martin Fekonja   in Fr. Lemiš,   desetnik   A. Moćnik in Ciril Paj,   poddesetnik A. Fidler in inf. Franc Bezjak, Florijan Drolc,   Raf.   Kolar,   A. Leskovšek, Mart, Stropnik in Anton Tržan.
—  Po smrti   odlikovana.   Pred sovražnikom sta padla in sta bila po smrti odlikovana z voiaškim zaslužnim križeem z vojno dekoracijo slovenska junaka stotnika Evgen K a v-č i č od 12. pešpolka in Adolf   Fer-1 i n c od 27. pešpolka.
—  Zlato svetinjo za hrabrost so prejeli   slovenski junaki    korporal 7. pešpolka Gregor B r a v 1 i č , štabni narednik 8. lovskega bataljona Josip L e d v i n a in četovodja 20. Iovske-ga bataliona Franc 5 t r m š e k.
—  Ranjen je bil in   vsled   tega prišel pred nekaj dne vi v rusko vjet-ništvo praporščak    Janko    Kolar, absolvent goriške    gimnazije,   doina iz Postojne, a bivajoč v Trnovem na Notranjskem. Boril se je v prvrih \t-stah v Karpatih tako hrabro, da je bil povišan ravno dan pred   vjetjem v praporščaka, kakor poroča njegov stotnijski poveljnik staršem.
—  Med posadko v Przemyslu se je nahajal tuđi  Liubljančan    inženir Fric Schmidinger. stavbni pristav pri c kr. deželni vladi v Ljubljani, in sicer kot rezervni   poročnik    7. polj-skega topničarskega  polka.    Inženir Schmidinger, ki je   sin    tukajšnjega notarja dr. Karla Schmidinger, je bil ravnokar  imenovan   nadporočnikom in se nahaja sedaj z drugo   przemv-selsko posadko vred v ruskem vjet-ništvu. Njegov brat Maks Schmidinger, cand. phil. in rezervni poročnik tuđi   pri    7. poljskem    topničarskem polku je tuđi že od začetka vojne ne-prenehoma na fronti v Galiciji in se sedaj bori v   Karpatih.   Bil je   pred kratkim imenovan    poroenikom    ter se kot praporščak odlikovan s hrabrostno kolajno II. razreda.
—  V obleganem   Przemvslu   je bil    tuđi    nadporočnik   brzojavnega polka  Stanko   Sirca,   sin   gospe Verbajsove v Ljubljani.    Nahaja   se sedaj s posadko vred v ruskem vjet-niŠtvu.
—  S severnega boiišča   se nam piše:    Ko sem na velikonočni pone-deljek   jezdil iz vaši M. v mesto N., k-ip.r sem imel službeni opravek, uda-
ril sem jo črez brda v ravni crti proti mestu in s tem prihranii precej pota. Med jezo črez nizki grič zapazim na desni na vrhu kakih 80 korakov brezov križ. Ker me je to zanimalo, sem jezdil tja in videl napisano na križu s svinčnikom
Tukaj je junaško končalo življenje 18 slovenskih fantov pešp. št. 17.
Bila so tuđi imena zapisana, a bila so sprana od deja in se jih ni dalo več čitati. Grob in okoli groba je bilo polno belih pomladanskih cvetk; torej je narava ovenčala že tem junakom grob. Oropal sem jim grob s tem, da sem utrgal par rož, eno od teh posiliam Vam gospod urednik, cvetka sicer nima nobene vrednosti, zrasla pa je na zemlji, katero je napojila slovenska kri.
—  Kdo ve kaj?   Od    1. oktobra 1914.   se pogreša    Anton    Nogra-š e k , črnovojnik   pri črnovojniškem polku št. 27., 1. bataljon,   2. stotnija. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to spo-roči Heleni Nograšek na Glincah št. 5. pošta Vic pri Ljubljani.
— Kdo ve kaj. Posestnik na Bab-ni polici št. 10. pri Rakeku ima vse š t i r i sine pri voiakih. Troha Franc je odšel l:oj po mobilizaciji k 27. do-mobranskem    polku in ic zadnjikrat pisal meseca avgusta 1914. iz Galicije. Troha Janez    je    odšel    avgusta. 1914. k 97. pešpolku. Tuđi ta ie odšet v Galiciio in je zadnjikrat pisal okoli vseh svetih 1914,, od teclaj   ni   več glasu o teh dveh. Obupani oče in do smrti žalostna mati prosita usmiljene tovariše, če kdo kaj ve   o enem   ali drugem, naj poroča proti    povrnitvi vseh stroškov   g.   Jakobu    Zebretu. šolskemu vodii v Starem    trgu    pri Rakeku.
—  V seznainku iz^ub   št. 157, z dne 9. aprila so izkazani: Fran Biz-jak, rez.    poročnik     17. rehotnega polka. mrtev    (31./1.  1915.);   Viliem D o 1 š a k .    rez.     poročnik,      tnrtev (25.12. 1915.); Ivan Fiala. rez. poročnik, mrtev (20.i2.    1915.);    .Josip F i n k , rez. poročnik. ranjen; Makso G e r n o t.    poročnik, mrtev    (24j2. 1915.);  Fikard    Knobloch,    rez. poročnik, mrtev, (25./2.  1915.): Fri-derik Sluga, rez. poročnik, ranjen; Ivan Siska, rez. poročnik, ranjen, in Mavricij S o t s c h n i £,    .stotnik, mrtev (26.12. 1915.)
—    Poga'anja     zaradi    živi!   z Ogrsko.    Ministrski predsednik grof Stiirgkh    in    poljedelski minister Z e n k e r   sta se 12. t. m. v Biidin"1-pesti posvetovala z ogrskim minisir-skim predsedniom grofom T i s z o in z ogrskim    poljedelskim    ministrom baronom    C h i 11 a n y i i e m.    Raz-praviialo    se    je o različnih vpraša-njih glede presrbe živii.   Zlasti se je slenil vse posamičnosti določujoč dogovor glede hitrega in rednega dovoza od ogrske vlade obljubljenih mno-žin koruze.
—  Graški  »Arbeiter\v?lle«  vpra-šuje v svoji    današnji Številki,    če je res dala   vlada »Gospodarski zvezi-nekao posebno pravico za nakupova-nje krompirja po 13 kron 100 kg,    ce morajo  kmetje  ->Gospodarski  zvezi-predajati krompir po 13 K,    »Gospodarska zveza-     pa    ga prodaja dalje po 19 kron.
—  Magistrat    v    Budimpešti    je skleni!. da krušnih nakaznic za sedaj ne upelje, pač pa nakaznice    za meko, veliavne vselej na en inesec. Začetkom maja,   ko   bodo   opravliene običajne preselitve,    se izvede nova, konskripcija in na tej podlagi se izdajo potem nakaznice na moko.
—  Kandidati  za sekcijskega na-čeLiika v Bosni.   Kot kandidatje   na mesto sekcijske^a načelnika za nauk in bogočastje v Bosni   se imenuiejo: zagrebški veliki župan in bivši intendant hrvatskega  gledališča Vladimir pl.    Tresčec,     vladni      svetnik B r o d n i k in zagrebški   vseučiliski profesor dr. iMilan pl. Suiflav.
—  Rdeči križ. Predsednik dežel-nega in gospejnega pomožnega  društva Rdecega križa za Kranjsko Gustav dell Cott je vsled pokliča odpo-toval danes na Dunaj. da prisostvinc konferenci glede oskrbe invalidov za Avstrijo.
—  »Brambovec iz železa« se postavi tuđi v Ljubljani. Kakor znano, je na Dunaju že postavljen in zabija-jo ljudje vanj prav pridno žeblje. Na Dunaju se je dobilo s temi   žeblji že več kakor 100.000 kron za vojne namene.
—  Družbi  sv. Ciriia in   Metnda je poslala gospa Emica dr. Gosakova znesek 102 K, ki ga je nabrala med slovenskimi častniki na bojnem polju z željo, da naj bi >Družba<:    sedanjo težko krizo srečno preživela   ter še nadalje vodila naš   rod po poti  pro-svete. Srčna hvala!
— Sreča v loteriji. Tri je peki, ki delajo pri g. Schreyu, so zadeli v razredni    loteriji.    Dobili bodo   5000 K. Včeraj so ves dan veselja kar poska-kovali. Eden teh pekov je Čeh, drugi Hrvat, tretji pa Slovenec z   Doleni-skega. V teh   težkih časih   jim   pac vsakdo privošči to sreča
Stran 4.
„SLOVhNSKt NAKUU-,  dne  14. aprila   1915.
83. štev.
— Vofaško ddo za krojače in 51-vilje.   Ker hodijo glede   tega   razna vprašanja na zavod za pospeŠevanje obrti se tem potom objavlja, da za-moreio    dobiti sedaj tuđi posamezni krojači po deželi vojaško delo. Treba je le, da preskrbe potrebno jamstvo in da se zaveželo za pravočas-no izgotovitev nakazanega jim dela. Radi    prihrankov     na    transportnih stroekih pa naj se   vzamejo   krojači istega okraja skupaj   in   si   razdele delo po lastni previdnosti. Tuđi šivi-lje se brez trudi lahko priuče šivanju vojaških oblek in naj se v ta namen v kolikor mogoče    zedinijo s krojači dotičnega okraja.    VojaŠkega   perila pa zavod za pospeševanje obrti najbrže ne bo več   oddajal v delo.   Ši-vilje,   ki so šivale vojaško perilo se naj obrnejo za delo,    če nišo članice kake zadruge,   naravnost   na zavod za pospeševanie obrti.
—  Kruh in moka. Deželno pred-sedništvo  za Kranjsko je z ukazom z dne   12. aprila t.   1.   uvedlo   uradne izkaznice o porabljanju kruha in    moke    oziroma    porabljanju Žita   in  mlinskih izdelkov.    Po tem ukazu   se  srne   od   25.   aprila 1915 dalje oddajati kruh in moko neposrednim   užitnikom    samo    proti u rad ni izkaznici  c. kr. deželne vlade v naslednjih občinah inkrajih: v mestu   Ljubljani   (izvzemši   kraje Crna vas, Ilovica, Havptmanica in Karolinška  zemlja) v krajni občini Vič, v   soseskj   Zgornja   Šiška   občina Zgornja Šiška in v soseskah Moste, Selo   in   Udmat   občine  Moste.    Z moko   se   umevajo v tem  ukazu vsa-kovrstni   iz   žita   dobljeni  mlinski iz-delki  (moka,   zdrob,   ješprenček   itd.) izvzemši otrobe in s kruhom tuđi ne-oslajen prepečenec (vodeni suhor).   V vseh teh   krajih   se pri nadrobni prodaji za človeško hrano porabnih mlinskih izdelkov iz pšenice, rži, ječmena ali koruze  ne  sme  oddati pri vsako-kratnem   nakupu več   nego dva kilograma. O porabljanju kruha in moke se izdajajo ćele, zmanjšane in dnevne izkaznice, veljavne za eno osebo. Ćela jn zmanjšana  izkaznica velja za kole-darski teden,   ki   je na njej zaznamo-van. Ćela izkaznica se glasi na 1400g (1 klg 40  dkg) moke  alt   na   1960  g (1 klg 96 dkg)   kruha,   zmanjšana izkaznica na 1050 g (1 klg 5 dg) moke ali   1470   g   (1   klg   47   dkg)   kruha. Mesto   moke  se smejo oddajati proti tema izkaznicama tuđi   drugi   mlinski izdelki v isti količini. Dnevna izkaznica ,se   glasi   na   210 g  (21   dkg) kruha. Ćele in  zmanjšane  izkaznice  se izro-ćajo   potom   poslovalnice,   ki   jo določi politično okrajno oblastvo (me-stni magistrat), načelniku gospodarstva za njega in za vse druge pripadnike gospodarstva.   Načelnik gospodarstva je dolžan, izročiti pripadnikom gospodarstva,   ki jih ne prehranjuje, na nje pripadajoče izkaznice.    Za  pripadnike gospodarstva po smislu tega ukaza se štejejo  tuđi podnajemniki.   Vsako iz-premembo v številu   pripadnikov  gospodarstva mora načelnik gospodarstva ali   njegov   namestnik   naznaniti   od-dajni   poslovalnici.    Pri    prvi    oddaji izkaznic dobi vsak ćelo  izkaznico.   S to izkaznico vred  se izroči  načelniku gospodarstva uradna tiskovina, na ka* teri mora načelnik gospodarstva za se in za pripadnike svojega gospodarstva potrditi  prejem izkaznice ter v svrho, da se mu nakažejo nadalnje izkaznice, podati   izjavo o število   oseb,   ki   jih preživlja  ali ima nastanjene v svojem gospodarstvu,   dalje   tuđi    o   zalogah moke   in žita,   ki   jih   ima   v svojem gospodarstvu.   Ko dospe ta od načelnika podpisana izjava na oddajno po-slovalnico, se izroči osebam, ki imajo v svojem gospodarstvn manj kot 2 klg moke ali žita za vsako glavo,   za na-slednje tedne ćela izkaznica. Osebe, ki imajo v svojem   gospodarstvu več kot 2 klg moke   ali   žita   za vsako   glavo, dobe dotlej   samo   zmanjšano   izkaznico,   dokler   se ne zmanjšajo njihove zaloge   uporabljajoč   jih    za   pokritje dovoljene   porabne   količine,   pod   to množino zaloge.   —   Za  drugi  teden se pa izroči zmanjšana izkaznica samo takrat,  Če vrnejo te osebe od prvikrat izročenih  celih  izkaznic skupaj toliko odrezkov, da priđe za vsako glavo po teži 350 g moke ali 490 g kruha. Ako se  zamolče v izjavi   načelnika gospodarstva zaloge,   lahko   izreče politično okrajno   glavarstvo,    da   zapadejo    v prid   državi.   Potniki,   ki  v njihovem bivališču nišo uvedene izkaznice c. kr. deželne vlade  o porabljanju kruha in moke, lahko dobe za dobo začasnega bivanja v občini, v kateri so upeljane izkaznice,    s   posredovanjem   svojega tamošnjega  stanodajalca,   dnevno   izkaznico. Neporabljeni del te izkaznice se mora  pri  odhodu izročiti stanoda-jalcu,   ki   ga mora vrniti oddajni po-
. slovalnid. Tište osebe, ki se popol-noma preskrbujejo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, učiliščih in od-gojevališčih v prisilnih delavn., jetniš-nicah, zavetiščih itd. ne dobe izkaznice. Ti zavodi smejo dobivati kruh in moko brez izkaznic proti lastnemu, z zavod-nim pečatom opremljenemu potrdilu. V teh ĐOtrdilib mora biti navedena
teža dobavljane količine kruha in moke ter morajo  ž  njimi peki  in trgovci z moko  za  nadomestila za odrezke izkaznic,  ravnotako  postopati,  kakor  s temi-le (§12). Izkaznice imajo odrezke s količinami po teži za kruh in moko. Prenos  izkaznice ali  njenih odrezkov na druge osebe, dalje poraba izkaznic, ki so   bile od   oblastva   določene   za druge osebe,  ali ki  je njih veljavnosl že potekla, je prepoveđana; izvzeta je samo dopustna medsebojna izmenjava med   pripadniki   istega   gospodarstva. Ravnotako je prepovedano prodaj alcem kruha in  moke,   prilastiti   si izkaznico ali njenih odrezkov,  ako istočasno ne oddajo kruha ali moke. V občinah, ki so v njih uvedene izkazntce o porabljanju kruha in moke, se sme oddajati konsumentom za plačilo kruh in moka samo takrat, kadar se predloži veljavna izkaznica,   in kadar  prodajalec odreže tisto Število   odrezkov,  ki je primerno zahtevani količini kruha ali moke. Ta predpis se uporablja tuđi za gostilniške in krčmarske obrate. — Ti obrtniki so dolžni dopustiti, da njihovi gostje po-užijejo seboj prineseni kruh.  V ozna-čenem okolišu ležeči obrti, ki obrtniško podelujejo mlinske izdelke ali oddajajo jedila,   smejo   od 25.   aprila 1915. 1. dalje prejemati mlinske izdelke ali kruh samo od obrtnikov,   ki imajo pravico za  oddajo  tega blaga.   Kupee takega blaga mora pri prevzemu izročiti pro-dajalcu potrdilo, ki naj obsega ime in naslov kupca in   prodajalca, dan prodaje,   kakor tuđi vrsto in težo kuplje-nega blaga.   Iz mlinskih   izdelkov napravljena jedila, izvzemši kruh, se smejo oddajati v zato upravičenih obratih, ne da bi bilo treba  izročiti izkazničnih odrezkov.   Politično   okrajno oblastvo (mestni magistrat)   pa je pooblaščeno, da sme v obrtnih podjetjih omejiti po-delovanje   minskih   izdelkov v jedila. Kdor obrtniško oddaja za plačilo tret-jim osebam  kruh  ali moko,   mora od izkaznic   odrezane   odrezke  zbirati  ter jih   koncem   vsakega tedna  izročiti  od politiČnega okrajnega    oblastva (mest-nega magistrata) določeni poslovalnici. Za    knjigo zabeležnico,   ki  jo morajo spisovati tisfi,  ki obrtniško podelujejo mlinske   izdelke,    oddajajo   za  plačilo tretjim osebam kruh ali mlinske izdelke ali dajejo jedila,   se  predpisuje v pri-logi razvidni vzorec. Stroške za nabavo te  tiskovine   mora   dotični  obrtnik   z lastnimi   sredstvi    poplaćati.   —   Pre-stopke    tega     ukaza    ali    predpisov, izdanih na njegovi podlagi, kaznuje politično okrajno oblastvo, ako ne spada dejanje pod strožje kazensko določilo, po §35 ces. ukaza z dne 21. februarja 1915,  1. drž. zak.    št. 41    z    denarno kaznijo   do 2000 K ali z zaporom do tren mesecev,   ako so   dane obležilne okolnosti,   pa z   denarno   kaznijo do 5000 K ali z zaporom do šest mescev. Ako se kdo ob>odi, se more po § 36 navedenega   ces. ukaza   razsoditi tuđi na izgubo obrtne pravice.
—  Pegasti   legar.   Od 4. do 10.
aprila so se v naši državni polovici primerili 203 slučaji pegastega^le-garja, med njimi 74 na nemškem Sta-jerskem in 3 na Koroškem.
—   »Hipnoza«, najnovejša burka Malega gledališča   se vprizori v če-trtek,   dne   15. oh   pol 8. zvečer   v Mestnein domu. Ta najnovciši proizvod iz peresa Karll L. Curjela je po-vsem nekaj novega, nič Šablonskega. Predstava je izborno pripravljena in nikomur ne bo žal, da se gre pozaba-vat   dve uri v Malo gledališče, kate-ro je povsem odvisno od našega ob-činstva. Vstopnlce v Česarkovi tra-fiki.    Predstava se vprizori na željo onega občinstva,    ki si želi delavni-ških predstav.
—  Ljubljanska   podružnica društva avstrijskih bančnih in hranilnič-nih uradnikov.   Pri zadnjem   meseč-nem zborovaniu    imenovanega društva se je med drugim razmotrivalo tuđi o sedanji veliki draginji. Pri tej draginji trpi največ uradništvo,    ker plača je ostala ista, med tem ko se je cena živil podvojila. Ljubljana je bila žc pred vojno   glede    živil eno naj-dražjih mest,   kar pa se je pri seda-njih težkih razmerah znatno poslab-šalo.   Z ozirom na to okolščino   upa uradništvo,    da    bodo ravnateljstva tukajšnjih denarnih zavodov dovoli-la primerno podporo, kakor so to že storili nekateri drugi zavodi in uradi. Kakor se čuje, se že vrše pri nekate-rih zavodih   med   ravnateljstvom in uradništvorn tozadevna pogajanja.
—  Kreditne zadruge v Ljubljani občni zbor bo dne 18. aprila v salonu hotela »Llovd«, Miklošičeva cesta 8.
—  Umri je v bolnici   na Dunaju mizar g. Alojzij Kobe, tast g. Antona Not. Počivaj v miru!
—  Vodovodna zadruga v likv. v SfAdnji Siški ima svoj   zadnji občni zbor 19. t. ni. ob 7. zvečer v gostilni g. Alojzija Zajca.   Glede na važnost tega zaključnega   občnega zbora   je želeti, da se ga člani zadruge polno-stevilno udeleže.
Na*deno mrtvo truplo. 9. t. m. so našli tovarniški delavci pri tovarili v Vcvčah v Ljubljanici rruplo kakega 40 do 50 let starega nezna-neca moža. ki ie priDadal naibrže de-
lavskemu stanu. Mož je sr^dnjevelik, je raziran, ima slabe zobe in mal, okrogel uhan v levem ušesu. Na sebi je imel močno okovane Čevlje, temne hlače in dve beli srajci. Na truplu se ne poznajo sledovi kakega zločina. Truplo je moralo žc kakih 6 do 8 ted-nov ležati v vodi, ker je bilo že pre-cej nagnito.
Hudoben sin. 68letni posestnik Jožef Pod^>bnikar z Dobrave se je te dni sprl s svojim pijaci vdanim in le-nhn sinom Petrom. Med prepirom je sin popadel očeta ter ga pričel tolči po glavi in daviti. Končno ga je vr-gel ob tla in mu zvezal roke. Hudob-nega sina so oddali sodišču.
Nezgoda. Minulo sredo popoldne se je dogodila v Kamniku tragična nezgoda. 2ena tamošnjega urarja, Marija Pascolo, si je v trgovini svojega moža ogledovala samokres, pri černer se je po neprevidnosti sprožil strel in jo zadel v prsi. Strel ji je šel skc>7i pljuča. Ranitev je smrtno-nevarna.
Šola v Dragatušu je odposbla čez zimo za v\>jake: 25 parov za-pestnic, 2 para kolenk, 5 parov kratkih nogavic, 8 sue/nih čepić, 6 za-ušesnic, 24 pnrov volnenih krp in 130 parov papirnatih podplatov. Darovali so: Posojilnica 15 K. učiteljski zbor 21 K 40 v, 7 a ovčjo vol no izku-pili 7 K 20 v, otroci donesli 3 K 50 v, skupaj 47 K 10 v.
Na Bučki je imel velikonočni ponedeljek Karol Humek, strokovni učitelj s Krškega, predavanje: ^Kako varčevati z živ ili«. V šokkem p^>-slopju se je zbralo krop 300 občanov, ki so z zanimanjem poslušali preda-vateljeva izvajanja ter obljubili ravnati se po njih.
Po^kodba. llletnega posestnikv>-vega sina Jožefa Lomica s Save je v soboto na poti z .lesenic nanadel neznani fant, ki ga je ohmetaval s kamenjem. Fin kamen pra je zadel tako močno ob desnem očc«;u, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubliano.
Tatvina. Posestnikovi hčerki Ivani Cehovin iz Mahnič na Vipav-skem je ukradel neznan tat pred par dnevi iz nezaprte omare zlato dani-sko uro. Kot tatvine osumljeno so prijeli neko tamkaj zanosleno deklo, ki so jo aretirali in oddali okrajne-mu sodisču v Vipavi.
Iz Celja. U in r 1 je na Schillerie-vi cesti 5 dimnikar^ki mojster in hiš-ni posestnik Franc Fuchs. 61 let star. Pokojnik je Ml rodom \?. fiirsten-feldske okolice na S-ednjem ?»ta-ierskem. Bil je original in v nemških kakor sloverskih krogih ze!o priljubljen. Za^nstil ie enega sina, ki je pa sedai pri vojakih.
Iz Celja. V ponedeljek je došel zopet vlak z 204 ranjenimi in bolnimi vojaki s severnejra bojišča.
Eprdem^a na Starerskem. Zdrav-stvenemu uradu štajerske deželne vlade so se naznanile sledeče na-lezliive bolezni: koze: noben nov slučaj, nihče umri: nerasti legar: tabor bepuncev v \Vncrni pri Leibnitzu, 7 novih sluča.iev, tabor beguncev v St. iMihaelu, 2 nova slučaja, tabor be£r?nc€^r v Vurmbergu pri Ptuju en smrtni slučaj.
Drobite    novice   iz   Štajerske.
P a d 1 a sta na severnem bojišču Karol Lukman iz St. Jurja ob Taboru, brat mariborskega bogoslovnega profesorja dr. Lukmana, in urednik Jože Sturm iz Slovenske Bistrice. — I z M aribora. Sem ic došlo dne 9. t. m. 40 težko in 310 lahko ranjenih vojakov s severnega bolišča. Med njimi je bilo tuđi kakih 40 Rusov.
Vesti iz Koroske. Prijet dezerter. V Celovcu je dne 8. t. m. policija aretirala beguna Alojzija Plesina od dpp. št. 27. ko je ravno hotel prodati nekemu niizarju kolo, ki j?a je ukradel. Eskortirali so ga v Ljubljano. — Mladi ranjen ci. Z gališkega bojišča so došli v Celovec z vojaškim transportom štirje židovski otroci, trije ranjeni. Ruska granata je udarila v njihovo hišo in ubila njihovo mater. Otroci so stari tri leta, 10, 8 in 5 let. - Unirlje dne 8. t. m. na Jezerskem vpokojeni župnik Luka Veršek. — Težko ranjenega so našli včeraj pono-či pri celovškem glavnem kolodvoru vojaka 7. pcšpolka Huberta Ha-piterja. Pravi, da sta ga napadla dva civilista, mu iztrgala bajonet ter ga večkrat sunila v trebuh. Težko ra-njenega vojaka so prepeljali v bolnico.
Sigmundov postarjek, krasna veseloigra v 3 delih, je imela pri vče-rajšnjih prvotnih predstnvah v kinematografu »Ideal« najlepši uspeh. Bučen smeh, ki se je poveća! pri vsa-kem dejanju. trajal ie od kraja do konca. Danes in jutri se ponavlja ta sijajen spored.
Današnja noč je bnrja tako shla-dila, da je močno pamrznilo in bi bila, ko bi bilo že cvetje, neizogibna pozeba.
Za priboljJek. Dancs ponoći se je v Rudniku dosedaj Se neznan tat splazii v Golijevi hiši skozi pred-strešje v vežo in ukradel iz dimnika
4 lepe kose suhe svinjine, potem pa zopet odsel po isti poti s plenom nazaj.
Razne stvari.
*  Profesor Masafvk v Švici. Češki listi poročajo,   da je državni po-slanec prof. Masafyk v Švici, kjer bo ostal do sklepa miru. Tam piše neko filozofično delo.
*  Preplave   na Francoskem.    V srednji Pranciji    so r<;bLVe preplave nevarne. Vr dolini Savue so žirne pokrajine pod vodo.
*  V našem vojnem vjetništvu se nahaja sin slavnoga ruskega pesnika Leonida Andrejeva. Prepeljali so ga v Veliki Varadin.
*  Če^ka šola v Postorni pri Dunaju zaprta. Kakor poročajo iz Pra-KC so oblasti zaprle dosedanjo češko solo v Postorni pri Dunaju, češ, da je nezakonita.
*  Še drobi/a ne puste čez mejo. Korespondenćni urad javlja:  : Base-ler Nachrichten« javljalo, da je bil v franeoskih obmejnih   krajih   dnu   1. aprila nabit razglas, da ie   orepove-dano izvažati iz Franc:ie bakreni in niklasti denar tako d»>mać, kakor ttij.
*  Von  der   Goltz   in   Pau.    Po čudnem naključju sta se ta dva generala sovražnih si držav    srečala    na svojem potovanju čez Balkan v Ru-ščuku. Cieneral Pau je prispel iz Ro-munije, feldmaršal von der Goltz se je nahaial na poti iz Carigrada v Berlin. F3o!c:arske oblasti so bile v veliki zadregi, kako preprečiti, da generala ne trčita eden v drugega, kar bi bilo pov^zročilo seveda zelo    mučen   prizor. Zadevo so uredili končno tako, da je von der Cloltz izstopil iz salon-skega voza pri enih vratih, Pau pa je v istem hipu vstopil pri drugih vratih v voz,
Erzopna paročHa.
Nemška   pomožna   križarka »Kron-prinz VVilhelm«.
London, 13. aprila. (Kor. urad.) vDailv Tclegraph javrlja iz Novega Jorka: Kapitan nemške pomožne križa rke »Kronprinc Wi!helm« je izja-vil, da ni imel nobenih topov. ko je dne 23. avgusta zapustil Novi Jork. Sele z osvojitvijo angleškega parni-ka »Corentina<--, ki ga je vplenil tak oj po svojem odhodu iz Novega Jorka, je prišel v poštev top. Neprestano je bil v skrbeh zarr.di nedostajanja živil. Posadka se je meseca decembra preživljalo skoro izključno z rižem. ki je bil deioma pokvarjen vsled morske vode. Poslediea tega je bila, da je zlasti med vjetniki izbrahnila boiezen »beriberi«. Pomožna križarka je tekom svojih voženj zapienila na nekem franeoskem parniku zalo-go sivega sukna, iz katerega si je posadka napravila uniforme.
Parnik  »Wayfarer«.
Rotierdam, 13. aprila. (Kor. ur.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona: Okrog 100 potni-kov s parnika »Wayfarer< je prispe-lo v Falmonth. Doslej se še ni moglo dognati, ali je »V/avfarer« zadel na mino ali je bil torpediran ali pa je povzročila nesrećo ekplozija na ladji sami. Sprva se je zdelo, da se bo parnik potopil. toda pravocasno je dospel neki drugi parobrod, ki je »Wayfarerja«   spravil  v  pri^tanišče.
Mine na holandskem  obrežju.
Haag, 13. aprila. (Kor. urad.) Pri Helderu so razstrelili 4 mine, na obrežju pa so jih uničili 9. Izmed teh jih je bilo n angleških, 1 nemska, ostale pa neznanega izvora. Med Helderom in Hock van Hollandom so razstrelili 44 min, 22 pa uničili. Izmed teh jih je bilo 41 angleških, 1 franeoska in 5 nemških, ostale pa so bile neznanega izvora. Odkar je iz-bruhnila vojna, so našli 487 min. od teh je bilo 259 angleških. 54 franeoskih in 28 nemških. Izvor drugih je neznan.
Eksplozija.
London, 13. aprila. (Kor. urad.) Listi prijavljajo iz Lenvicka (škotski otoki) v Aberddeen došlo brzojavko: Snoči se je zgodila strašna eksplozija. Vsa cesta ob pristanu je uničena. Mnogo ljudi je bilo ubitih. Posamič-nosti še ni.
Nesreća v premogokopu.
Toklo, 13. aprila. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja: V premogokopu pri Shimonosekiju, ki šega tuđi pod morje, se je premaknila zemlja. V premogokopu je bilo 593 delavcev; od teh se jih pogreša 300.
Gospodarstvo.
— Pri seji upravnega sveta Češke industrijske banke dne 12. t. m.
je izkazala odobrena bilanca za tr-govsko leto 1914., odstevši upravne stroške, da\ke in razne odniske, Či-sti dofcček 1,342.670. K 7D v. Dolo-
čeno je bilo pri glavni skupščini, ki se snide 28. aprila t. 1., da se raz-deli dividenda od 3r/o, to je 12 K od delnice.
m
Kako bo treba škropiti trte proti peronospori, da izhajamo z razpoložlji-vimi sredstvi.
(Konec.)
Štedenfe z galico. Izmed vseh avstrijskih dcžel je Kranjska z galico letos razmeroma najbolj presrb-Ijcna, za kar se imamo zahvaliti c. kr. kmetijski družbi, oziroma njenemu ravnatelju g. cesarskemu svetniku Pireu. Navadno se porabi pri nas na leto do 19 vagonov galice, letos pa je c. kr. kmetijska družba kranjska, ki ima skoraj vso oddajo galice v ro-kah, kupila 17 vagonov galice in 2 vagona perocida. Od tega je že dobila in razdelila 14 vagonov galice in večji del nerocida, 3 vagone galice pa še dobi.
Večji vinogradniki. ki naročajo galico pri kmet. družbi, so torej sko-rai popolnoma preskrbljeni, primanj-kovalo jej pa bo zlasti malim vino-gradnikom. ki so navajeni, da jo ku-pujejo v prodajalnah.
Tem pomagati je naloga več jih gospodarjev zlasti onih, ki imajo galice večjo množino na razpolago. Pri pravilni rabi in štedljivosti se da poraba galice za polovico znižati.
Kako se to lahko zgodi, to popisati je naloga naslednjih vrstic.
Iz poskušenj. ki so se svoječas-no vršile v ćeli Avstriji in ki jih je za Kranjsko izvedel podpisani sam, je znano, da zadostuje že tričetrt-odstotna raztopina galice, da ubrani trto pred peronosporo, samo da je zmes pravilno pripravljena in da je na trti dobro razpnšena.
Lc zaradi večje sigurnosti smo priporočali in rabili močnejše raz-topine, to te en do eninpolodstotne. Zlasti se da učinek galice proti peronospori dvigniti, če se jej pridene kako sredstvo, ki jo dela manj raz-topno, tako da jo ne more dež tako hitro raz trt oprati. To je praktično izvedel na primer izdelovatelj te-naksa. V enem kilogramu tenaksa je samo 43 stotink torej manj kot pol kilograma galice, ampak poleg sode, ki v njem nadomestuje apno , je v te-naksu Še ena snov, to je glina, ki dela galico na trti težko raztopno.
Ta primes gline učinek galice v tenaksu toliko poviša, da je manj kot pol kilograma galice v tenaksu ena-kovredna 1 kg galice v navaddi ga-ličnoapneni brozgi, ka]ti če škropimo trte z enoodstotno raztopino tenak-sa doseženo ravnoisti učinek kot pri enooastotni raztopini galice z ap-nom. ienoodstotni bordoski zmesi). Cenena glina je tu nadomestila nad polovico drage galice.
To izkušnjo praktično izkorišča-jo v Italiji, kjer je priporočal neki Martini, da se vzame mesto 1 kg galice za 100 1 skropilne zmesi samo pol kg (50 dg), k večjemu 80 dg galice in ostalega pol ker naj se nadome-sti z galunoni. Ko se galici in ga lim v vodi raztopita, se dodene še apna kot po navadi in pri tem se razvije ne samo bakrena usedlina. ki uČinkuje proti peronospori, temveč (iz galu-na) tuđi glina, katera povzroči. da proti peronospori učinkujoča bakrena usedlina na trti bolj drži.
Će rabimo tedaj za napravo škopilne zmesi galico in galun, si pravzaprav izdelujemo tenaks doma. S pridatkom galuna pa prihranimo polovico galice. Kdor ima tedaj letos le polovico toliko galice kot jo rabi navadno, je zadostno preskrbljen. Kupi naj še ravnotoliko množino galuna in izhajal bode prav dobro. Ga-lun je pa tuđi veliko cenejši kot galica. Meterski stot galuna stane sedaj na debelo okroglo 35 K, galica pa že nad 250 K. Cenejši galun bo tedaj tuđi nozneje, v normalnih Ietih pri-poročljiv, ker zamore za polovico na-domestiti drago galico.
Rabo Martinijeve zmesi je priporočal pri omenjenem posvetova-nju na Dunaju ravnatelj kmetijsko-kemičnega preskušališča v Gorici, g. dr. Ripper, ki je to zmes sam praktično izskusil in se je prepričal, da to sredstvo dobro in popolnoma za-nesljivo učinkuje.
Dasi te zmesi sam nisem še imel prilike izkusiti, "priporočam na podlagi izjave g. dr. Ripperja vsem kranjskim vinogradnikom, zlasti tištim, ki imajo le malo zalogo galice: »Rabite Martinijevo škopilno zmes proti peronospori«.
Na galici se pa da še na drugi način dosti prihraniti. Pred vsem je treba, da je ne pripravimo za škrop-Ijenje nikdar več, nego kolikor je za-res rabimo, Če že vidimo, da smg galice preveč raztopili, spravimo nekaj tekočine za prihodnjič še prej, predno pridenemo apna. Kakorhitro primešamo apna, moramo škropilno zmes tekom prvega dne porabiti, drugače se pokvari.
Dalje ne smemo trto z galico qb-Uvati. tem\T£C !q na fino SkronUL 1
83, štev.
.S1OVENSK! NARUD*  dtte  14. aprila  1915
Stran 5.
«e da doseći » dobro škropilnico, ki -izvija primerno močan pritisk in ki c opremljena z dobrim razpršilni-^m. Posebno fin je polnoškropeč azpršilnik >Komet« firme Nechvile. Tuđi Škropilnice te firme so pri nas
I obljubljene in najbolj priporočljive. Pred vsem pa velja: Proć s škarjami, i\ razmetavajo galico po tleh. Ce že *dai. se izplača nabava dobre škro-ilnice zlasti letos, ko je galice malo -! ko je tako izvanredno draga.
Da se trto po nepotrebnem pre-več ne škropi, je priporocijiv tuđi ratentni zapiralnik na škropilnih ce-eh, ki se da poljubno med škroplje-^jem z enim prstom (palcem) zapi-•atu Zlasti pri prvem skropljenju se :a na ta način veliko galice prihraniti
Iz enakega vzroka se rudi    pn-
oroča, da se Škrope trte v celem v
.^nograchi skozi    najprv Ie    od ene
strani in ko se je to zgodilo, sele od
I-:ze. V tem času se najprv po-.-..; tpliena stran trt že obsuši in ie videti, koliko je se ostalo nepošrop-•'enega. tako da se ne škropi nič po nepotrebnem dvakrat.
V sploŠnem   borno letos    morali
I^hajati Ie s trikratnim škropljenjem. Prvič borno škropili, ko požene trta ■40 do 50 cm dolge poganike, tedaj pred cvetjenu drugič 10 do 14 đni po-meie tedaj po cvetju, ali. če je tre-Ha. tud; med cvetjem. Tretiič borno kropili še kake tri tedne pozneje, ledaj v drugi polovici julija. Će po-I cm tuđi peronospora vršičke ali za-listnike malo osmodi, ne ^tori to ni-česar, vsaj v drugi polovici meseca avgTJSta itak vršičke prikrajšamo in ce so napadeni, sežgemo. Le v sluča-;u mokrega vremena zlasti junija meseca, borno morali škropiti prvič Drej in pozneje še trikrat, pa bolj rogostoma.
I Ne smemo pa pozabiti škropiti zrozdja. Zlasti pri prvem in drugem ^kropljenju je treba grozdje dobro roškropitu tako da od njega kar kaplje.
Kdor nima galice, naj skropi s enaksom ali s perocidom. Pri tem se ^eveda galuna ne more rabiti. Te-*aksa se rabi za prvo ^kropljenje i kg. za drugo in tretje 1 in pol do 2 kilograma na 100 1 vode. Prašek se ^trese^ v vodo. se v njej razmeša in <*:ropilna zmes ie pripravljena, pa se :■. koi rabi.
Perocida je vzeti pol več kot galice, tedai za prvo ^kropljenje 1 in ool kg, za drugo in otalo 2 \n en četrt do 3 kg. Apna se pridene toliko, da
I ^remeni reagenčni papir, ki ga đonimo zdaj že skoraj v vsaki trgovini, barvo. Bolje je vzeti malo več apna kot premalo, ker bi sicer kislina pe--ocida, enako kot pri galici, trdo osmodila.
B. Skalfck^,
e. kr. vinarski nadzornik.
Darita.
Upravništvu naših listov so podali: Za Ciril-Metodovo družbo: Rado Pavlič, c. m kr. poročnik v Ba-njaluki. 136 K. kot velikonočni dar ^'Ovenskih častnfkov in družbinih prijateljev zbral pošiljatelj (darovali v) gg.: Apich 20 K, R. Est 20 K, R. Pavlič 20 K. dr. Reja, Chrobath P„ :?ešek. Kojdić, Baktijarević in Effen-^erger po 10 K. dr. Sušnik 6 K, Er-žen in Grebene po 5 K. Srčna hvala!
Sanasnj   list obsega 6 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskante«.
MŠolni^ Lnapljnčih,
Sanatorij
Aflenac

/fajboljse a negovanjesob.
HeteoroloSKno porofllo. •     v"J«    f mm   Si                      i 18. k. pop] 727 T      !OOJsr. v*hod! oMaČnd ,. ! 9.CT. |728 4        41 j   »Jjvzh. ; 14.   ?. «). , 728 1 ;     00; bre^vetr  breeobtač, Srednf«  vCerajSn«   'emreratur«     .S-7f norM.   9 3.    Padavina   v 24 urah    mm     00.
Zahvala.
I Za ljubeznivo sočut e m«d bo- I I lemi)© naScsja v ponedeljrk v tu- I I kajlnji defelni bolnici umilega ne- I I pozabnega soproga ©siroma očeta I I i« brata, fospodii                               I
Frana Žajdela
c.   kr.   m*tn.   stntnfjstri  v   Viiari   I
I ter  za   številno   spremstvo  ob  po- I
frebu   pokojnika    ^e   najtekreneje I
I tahvaljujcva     vscrn    Nižnjim     in I
| daljnim    prijatfljem     in    znancem. |
Zlasti   se   pa   zahvaljujeva  za  sic- I
vilnf* udeležbo pri pogrefcu visokemu I
čartni?kemu sb^rn.                      952 I
V Ljubljani, dne 14. aprila 1915. I
I                        Soproga in brat. I
_____1
Eamen v melmrial
Df   Bergvria bioSura   prnti   pnštnim     j   na-
*aj brez plačno. M Wo|ac«kf Mtitehcn,
Fttal ■ijiiirtrim i.        821
Ceno  se  proda
i
■•▼a sotaa kreitaca, Urmalna hopelU   3   topa   »lik«,   2   bell damski oklakL          9<
ttlsiUlIika mlica št 10, vrata 17.
Radi   vojnih   in   druimskih   razrner si
•pttSH trgOTlaa  »  manufakturnim   m
konfekcijskim  blagom  in  se  proda
radi  ttga  fH«
zaloga
skupno   ali   pa tuđi   r   večjih   ranijih
pa solo upadnih cdoah.
Kjr, se izve pri uprafnibt?u ^SIcj-vea^kega Naroda«.                                0^6
f[ŽWDČlMTINKTUMi
tickarnarja PICCOLhjaf v Ljubljani             1
Bk________________*
\RAZPOŠiLtt
PPOPOVZETJU
1 stehleaiea 20 vio.   '
Potrtim si cei* javljamo  tužno ve5t, da   je naš predragi aČe, stari oče, tast, stne in brat, gospod
Alojzif Kobe
misar
dne 15. aprila 1915 ©b I. ori   zjirraj po kratki mučni   bolerni v bolniš nici na  Dun^ju mirno v Gospodu zaSD'l.                                             ^4^
Pugeb predragega bo dne   15. aprila 1915  ©b 2. uri popoldnc na
sploSno poKopali?če na Dunaju-
V LJUBLJANI, dne 14. aprila 1915.
Atojfij.  Zefija.  P»!dc  Aiica, Zieks.  Mimici, Oasttf. orroci. letw Kot, zet,
Drtf« iB  Tonem, vnuka
Zbirke pimi znamk
boljie   pisemske  i?namk€   v  večjih  partijah in
Siftra   plaata    &   pismenimi    znamkamt     sa
kaplfo. D aes  po •. ari zveter In intri
med 1. 2. ora popoldat.        S27
Ing.    riSGHER,    hotel   „Uaion".
Hoianki Kandidat
l nad 4V letno prakso, aamo*tojfn dc-lavec, i«»c«han tuHi v sporne?m in ek-aekuciji lite mesta« Kastop takoj. r*>nudbe f. navedbo pogojev pod šifro j,K I3'S54U   "a   uprav.    »Slov.   Kar«
|         Mazilo za lase j    v&rstvena snamka Neiopir
nnpra^/i  %.   Ana   Knžaj  v Spod. Ši^ki ?t   1 '2,   pri  Ljubljani.   Dobi   se v Kolodvorski   ui. 2(H).   ali ra v trafiki pri cerkvi.  V   3 tednih zara^teio najlrpSi lavjf. St-kl po 2 in ?, K  PoSilja sr tuđi po po^ti   Izborno sr^cStjtvo za rast l*s. I  Za gotovost se jamci. Zađostuje steklenica. Spiičevala na razpoiago
i Samo nekaj dali
Več *r«t različnih             ^"45 i
4                              !
in
^a*           ^a^          ^b i
se pod roko proda za polovico vređaosti.
Pojasnila  daje iz  prijaznosti
Maček & Ko., Ljubljana,
; Prasca   Jožšla cssta  štev.  3.
Nai!inel«a K 3-59, 5 kg          944
franko, izborr.a zmes, izvrsten vonj. Naslov:
HandelsburoIH. J Strecker Volšperk, Koroš.
k      parnemu     kotlu,       i?prašan,      80 sprejmo tskoj.       950
Oljarnica ^uter I Ko., ]/teDvo9e.
Išče se
j  priden in marljiv deček, za galanterijalco
stroko.   Ponudbe   naj   se   pošljejo   na
tvrdko                       919
Ant  Adamlč,  Kranj,  št.  180.
»rešč dvostavnega in amerikanskega knjigovodstva, sedaj voditelj večje lesne trgovine,   želi   premeslti   službo.
Činjene   ponudbe   pod    uLJnbljana l- 955"    na   uprav.    »Sloven.   Naroda«.
čevljarski  moj8ter
v Ljubljani, Gradišće 4
i                         odstranjuje
kurfa ožesa
tekom desetih minut. Garantira za uspeh.
Izdelcje naifineiša obuvala kakor
tadi prave gorske in telovadske
čevlle.
Proti praha]em, lnskinam in izpadanju las
rfeloje najt>olj»<* prlzuana
TaĐoo-cMniii Mtura
sa. las©
Vatrra    okrepfcuj«    lastšče,    od«tran]u|« luske :n prepraduje   Ispadanje laa,
f ■teklenleai m navodom f liro no*
Razpošilja se z  obratno pošto  no manj kot dve steklenici.
Zaloga vsah pre*zkušenlh zdravll, fiiađlo. rrII, medicinai. vin, špaolfall-tat, najfinelSIh parfumov, klrurgl&klh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Oež. leRcrna Milana LensteRo
fLiubljan! Resleva tesla it, I.
poleg noTozgrajenegfa Fran Jofcfovegm
inbli. reostn.                 18
V   tei   lekarni   dobirafo   zdravlla  tuđi
ćlaiil bolničkih blagajn jniae ielemice,
c kr. iobaćne tovarne in okr. bolniske
blagajne v Lfubliaoi.
uflp"  Velika zaloga  najmodernejSlh  slamnlkov. "^tW
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVAH SOKLIĆ.
HL Pristni Panama-slamnikl  od 9 K do 50 K.   JM
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
H g!ssoTaB{n opravlčeol gospodre delaičaijl
Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
se vabljo i tea k
XV. rednetnu občnemu zboru
V
U >• vri!
1. maja 1915 ob 10. uri dopoldne
v gornjih bančnih prostorih v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev. 2
na katerem se bo raspravljalo o sledečih točkah dnevnega redaš
1.   Porobilo  npravnrera  sveta  o  poslovnem leta        4. Predio^ upravnep:a   aveta  na apremembo nc-
1914  in   predložtev   bilance   k 31.   decem-                katerih toČk bančnih  pravil.
bru   1914                                                                  £   Volitev  Članov upravnega sveta.
2.   Porobilo nadRorstvcnega *veta                                  6   Volitev Članov nadzoratveaega sveta,
3.   Poročilo   npravnega   sveta    glede   razdelitve         7.  Slučajni predlugi.
čistega dobička.
Opomba«
5 lo bančnih pravil se glasi: „ObČnega zbora se smejo ndeležiti tišti delničarji, kateri so položili pri tej banki v Ljubljani, osem dni pred  sborovanjem vsaj deset delnic".
§ 15 bančnih pravil se glasi: ENa občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas: tišti delničarji, ki se osebno ne nđeležijo, morejo biti za*t:>pani po drugih deluičarjih. ki imajo glasovno pravico, • pooblastili, kakor jih doloci upravni svet
LJbUIJim, ine 10. apriU 1119.
9S7                                                                          Upravni svet.
^^—■^^^-^^^^^^^^^^"^^■■■•^■^^^ia»i^Baia^Ba^a^a^a^a^aiBaaiar«w^"i"»-^^^^»^^—                                         ■             ■      ■    ■
Narwe6la izbes*a žaln;h kBobukov.
Priznani) najnižje mi
topiDei! eiuejdoi
Priporoča aa   «^*| đ^% đ^t "i^l \     4*^ f~\ 1 i ^ "1 "ft   spesialno damskili in otroškib sSamnikov solidna ivrdka "lUillll    W >C1XU11 tep g^enu, {cpic ¥ najnovejšili oblikah.
MARIJA GOTZL. Židovska ulica štev. 8.
Vnanla naročsJa šj,hs*&totn po^te in naJxtou
Stran 6.
.SLOVENSKI  NAROD-    dne   14.  aprila   1915.
83. štev.
Priporočamo našim
gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz edlu© slovenske *
to_varoe__v__Lj u bljan i
Mi« »• xa 1. maj t. 1.
hotelski sluga
za tukajšnji hotel z dobrimi irpričCTali, ! 5e Tajcn teh poslor.                           901  '
Naslov povc npniTn. SIot. Narodac.
Već itaaovaij
x eao ali več sobamt knhiafo
Ud.    se   odda    za   žako[    alS
majev termin           4S5
ognke m RronlsRe salame
fino, sočno tunko (frnjat), krantske klo-base, prekafeno meso, slanino s papnko, najboljši pnstni emendolskl sir ter siadko : tajno lnre?O matlO  priporoča KTdka ::
J. Buzzolinij
delikatesna trgovina            ■
Ljubljana, Lingarleva ulica.
Vsakdanje pošUjatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ceni.                   130
Pisemski papir Razglednice
674
umetniške i« druj^e priporoča  priznano
=^="--~   --—=     v   največji   izbiri     ----T .-„—,
::   MARIJA TICAR   ::
prva   specijalna   trgovina razg.cdnic in ---T-.-^-r --    pisemskega papirja   ~-----------
LIUBLTANA, Sv. Petra cesta 26. Selenbur^ova uf. 1.
Pnpororn:   najrecjo   izhirn   sfrrmnjknr   za   slame   ?n   fUhhcr
Popravna točno m u*$tno
1      ——mm i         in                     ■.--—.»—^
Jrfodm saion
5>tuchiy - J/(asch^e
/Ljubljana Bidovska ulica $t 3   Dvorski irg t
SoHdno b'ago.        8£^"   ^soosojevanje iaHih ktobukcv.   TE-E        Jrisnano nhke esne.
Icakrrr  furfi   Dnbnio  znto<;o  znfmh   klohiikor
Vizitnice
v elegantni obliki priporočć
Narodna tiskarna,
lOSTA^KICEXO!
Za popolno mofko obleko (3 m) Črno ali modernih vzorcev blago fštof) za »amo .    .    . K 15"—
Za    moderno    damsko   obleko
Ws m) blaga ra.....13 —
40 m ostankov za obleke, bluze
i« perilo........ 72'—
, VS mostankov za obleke, bluze
in perilo.......  K  II —
30 m ostankov, sifon in tkanina   ,   16'—
1 kos (23 m^ planinske tkanine   ,  14'—
6 širokih rjuh.......  16 —
J   ! 'i tucata platnenih brisač in pol
tucata žepnih robcev .    .    .   .    8-—
WmWT   naročita po »ovzatju «• lzvr««l«Jo točno I   *^H ftmr    AL.   KRIZEK,   TKALNICA,   STTOVA   u   JILEMHIC   (ČE^KO).    ~mm
PRVA KUJI MEDICU DROGERIJA i
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
OtMno koĐcesiioiiraaa nmdaia đnin.
Ustanovljena leta 1897.
Jnton KQne
Ljnbljaiia, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.             Ceniki na razpolago.
Anton Baiec
umetni in trgovski vrtnar   ,
nmiji il p. i tKintfB. U se Nbqi ljuti  127
cvetlični salon  |
samo pod Jraičo Ha. 2.     ;
polsg CeTlfarskefa avsta.       -
feli zaloga sol vra.      (
zlelGT»!e šcpkoT. mm, fraka? itd     ;
Vrtnania oa Mfli cesti 8.31.
. SANATOR1UM • EMONA.
1 ZA NOTRANJFT IN-KIPtJRGiCNE   BOL&:Zf>n   'C
PORCrj^JNICA f L-JUBLuJANA KOMENSKEGA ULICA <t \\
s?r-znR^« f^ii^jD'' FR DERGANC ;
Najboljša in najzdravejša
o
je dr. Drallea f9N8RILffV ti daje sivim in porH^ielim lase^m njih prvotno naravno in zdravo harvo. Dobi <e «vetla, rjava, tomnorjava ia crna v steklenicah z cavodilom po 2 K.  velike po 4 K. pri
Stefan  Strmoli
Ljubljana. Pod Tranćo št. 1.
Lasne kit«, p^đlsv« !n  nreftioe
▼s«h vrst; tileđalliča« ia toelsta«
■'       potrebičia« Itd.   ———-
CDRČEVfl
KOLESA PRIZNAMO Hflj B0LJ5«  5EDflNJO5TIX
fl.COREC
LJU6LJAHA MARIJE TEKE Z\\l CE5T« 5T.1* HOVI SVET NfiSPROTI KOUZEJA ZAH   -TEVAjTE PRVI 5L0V CEHIK
iicyyiiiii3ii uiiiya|iiii
malo rabljena,  in ___^ b? ^^        ^v         si               f                ta
se profiasia pc     ;?ki cee;.
Ks^'.-.v pod   siHe^istrirna   bla-
ga^na 91311 na u   rar. »Sior.  Narod t .
za ogrs^o vrta i*.d. ?: L-ostanjcve?a
in  hraMove^a ie>a. 250 n do!""e,  rf.O m  na  rfol^t;  :-tPsane   1   m  fa v zemljo D belost   stesano   12 X  1** cm nekaj 14  X   J6 cm.   Ona   K  2*— ?a   1   ko«
™$£P'   wir^đ^   "^SS^         Q^6
Josip HovaK, Brezovica uri LIu^ijanL
z rn«sanira   b5ag&m,   je   za   ma! denar na prodaj. Pripra.na za samo ?to;no žensko.                                    941
Xa?lov v upravn. »Slov. Naroda«
Prsva 1 mm >M± \
Povest.   —   Spisa!   Blaž   Pohlin.
Cena broš. 1  K 60 vic, rez. 2 K   j
50 vir., ? pošto 20 rinarev  reč   J
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Reraec.
Cena bro.-. 1   K S0 vin., vez. 2 K
70 r:n., r  po*to 2^ vinariev  več.
Narodna knjigama v tjubljani.
na
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
p. z. z n. z. v Ljubljani
ki  se vrši
dne 29. aprila 1915 ob 4. uri popoludne v posoJiničai pisarni Bimafska cesta št. 18*
Dnevni red:
1.  Nagovor predsednika.                       6. Volitev predsednika. podpredsed-
2.   Poročilo ravnateljstva.                           Bika,    3   članov   načelstva   in   3
3.  Poročilo narizorstva.                              članov nadzorstva.
4.  Odobntev letnega računa.                7. Predlogi zadružnikov. 5   RazdchtcT čistega dobička.
V LJobllanl, dao 14. aprila 1914.
94«                                                  KačeSstvo-
[Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
u   Dslniška glavnica 8,000.000 krv«,    u
2530
Stritarjeva ulica itev. 2.
Rezervni fondi   ehrogle 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne Ioteriie.
Podružnice v Spljetuf Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vioge na knjižice taM teko« rata, u bIm jf 1   0!   Kupuje In prodala srećke, Ivalute n vrednestne