14 Dopisi. Iz spodnjiga Štajarskiga. 1. prosenca. — Pri nas je čez komolc debelo snega, v spodnjih krajih pa še več. 27. dan grudna sim se proti Marburgu po železnici peljal; ali zdaj je slaba vožnja, več ko desetkrat smo obtičali, ke'r sprednji lukamatija — (tako kmetje hlap on imenujejo) — ni dosti hitro sneg odkidoval. Včasi morajo po tri hlapone vpreči, prej ko verigo vozov dalje spravijo. — Po Dolenskim ljudje tožijo, de ni kupcov na vino; v Rogačkim, Podčetertškim, Šuškim in Erlahškim kantonu bi se dobil brez sodov četertinek po 24 gold., nar boljši po 30 gold., to de kisline je, in kupci se še verh tega bojijo, de bi utegnilo kaj jabelčnika ali hrušovca vmes biti. — Gospod Muršecova „slovnica" se med nami močno hvali, in po pravici; se bodo saj naši Slovenci v svojim jeziku laglej izobrazili. — Pri nas kmetje vseskozi od vojske besedujejo, ker se jim čudno zdi. de je zmiram toliko vojšakov na poti. Mende, de skerb zavoljo vojske je vsa prazna, ker ni nikjer vunanjiga sovražnika, — le nekteri naših Lahov se hočejo nekaj puntati, pa jih bojo že v kozji rog vgnali, kakor se jim spodobi. H. Iz Osp-a v Istrii. — Lanjska letina se je pri nas v vinu dobro obnesla; imamo ga obilno in dobriga po nizki ceni; 3 gold. in 20 kraje, velja avstrijansko vedro muškata, pa le malo je kupcov, večidel ga gre dozdaj na Gorensko. — Kjer ceste v Istrii ostajajo — ki se popravljajo tukej in tam — rečem vsim tukajšnjim kerč-marjem, de naj skerbijo popotnikam bolje postreči in gotovo bojo svoje pridelke bolje in lože prodali. Žalostno je, de popotniki tudi boljšiga stanii večidel v kerčmah seno za posteljo dobe, za jed pa le kruha in vina, ali pa še le sam i ga vina brez kruha, — in tako se z denarji na druge kraje obračajo. — Ce boste popotnikam , kakor se spodobi, postregli, vam bojo vaše perpravniši gostiša dvojno korist donesle: sej veste, de popotnik potrebuje počitka in gorkiga pokrepčanja, — žlico juhe in dobro posteljo več obrajta kot vse vaše vino, posebno če pride iz kraja, kjer je pozimi tople stanice navajen. — Tudi turšice smo več od lani dobili, pšenice pa v moji fari malo sejejo , ker pravijo de tertam škodje — pa ne vem zakaj? Vender je pa dosti porabijo, ker ženske le kruh v Terst nosijo in pšenico nazaj , in se s to kupčijo večidel živijo. Olja je bilo malo pri nas , repe več , zelja srednje mere, sena malo po 2 gold. cent. Krompirja so lani malo sadili, ker je bil ob času žetve mernik semena po 1 gold. in 15 40 kraje, in še dražji, in še dobiti ga ni bilo. Kar ga je bilo v pešeno zemljo sajeniga in ob suhim spravljenima, se prav dobro derži in ne gnjije več. Namesti krompirja so jeli korenje fgelbe Riiben) sejati, kar popred niso — in večidel se jim je dobro obneslo, tako de me jih je več semena prosilo, ga v ječmen, to je, z ječmenam sejati, in si tako, ker pri meni ajde ne se-jejo, vender dva pridelka pridobiti. Tudi jesenskiga sadja, jabelk in hrušek, je bila malo. Zima se je 20. grudna začela s snegam in burjo, de se ne more iz hiš in - Bog hotel de ne — se bo od nesreč slišalo tu in tam. Bolezni posebne lani ni bilo, le od koz se sliši pri ljudeh, ki jih niso stavljenih imeli. Glejte, kmetje! zopet veliko dobroto cepljenja kožic. — Vaša velike hvale vredna pratika je tudi našim kmetam zlo všeč, ker vaš jezik dobro umejo in govore sploh kot vi. Z Bogam! Ž. *) *) Narocivni denar za 8 iztisov Novic smo prejeli, ravno tako tudi 5 gold. za obertniško družbo. Naročila na sv. pismo smo izročili gosp. Blazniku; naznanjene somnje pa smo vpisali somnjem prihodnje pratike — in tako je vse lepo poravnano. Vredništvo.