GLAS NARODA The only Slovenian daily in the United States s-■ ■ ■ Issued every day except : Sundays and Holidays NO. 231. — ŠTEV. 231. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 2, 1913. — ČETRTEK, 2. OKTOBRA, 1913. Posledice včerajšnjih nalivov v New Yorku. Premet na pcdcectni železnici je bil ved ur ustavljen. Dva milijona dolarjev škode. —o— EDEN MRTEV. —o— Iz delavskega sveta. Socijalisti iz Seattle zahtevajo pri predsedniku odškodnino. _ Zahteve steklarjev. Washington, D. <\, i. oktobra. Kot zastopnik socialistov iz Seattle. Wash., kojili imetje je bilo (»oškodovano pri krava lili, katerih so s«* udeležili tudi zvezni I Strele so udarjale v vezove cest- 'mornarji, j«' bil danes sprejet od I predsednika Wilsona Bruce Ho- ne železnice. 3500 deklet je moralo čakati. Vsied groznega deževja je bil včeraj popoldan v našem mestu ustavljen skoraj ves promet. Vlaki ho imeli po več ur zamude. Materialna škoda znaša preko $2.000,000. Veliko ljudi se je nahajalo v sni lini nevarnosti. V toku nekaj ur je padlo preko pet palcev dežja. Po postajah podeestne železnice s* * je kar trlo ljudi. Med o-t rt o in netimo uro zvečer ni vozil od (iraml Central do 72. ceste noben vlak. Ko je na postaji i»0. ceste »opravljal IttHetni uslužbenec Tho-1 iiiHK II. Walsh s proge vo' & reSi,ll° nioštvo Vodxo-sto,.nicah. Onim, ki so že dobili J!1® lliilu's 7SiH'vv rc- listk" «" .... ...... »i nesrečneža že v je odkrhali nadaljni deli stre-[Vali -tlO-skih $100-ske bankov-! dolžt he lova. v katerem ie zasut od Ct*- Ker ni imel dovolj sredstev, i jakinjo Lucillo* Singleton bil prisiljen razpečevati proti so dajali na povratku posebne certifikate. Tosehekv je sporočil danes iz Ked. če se sploh more govoriti sVOJO ki U'?A sto čevljev pod zemeljsko površino, tla je s svojim orodjem, katerega ima pri sebi. odkopal kake tri ere vije ste- či redu, so vzdrževale policijske rezerve. Pri brooklyuskem mostu so imeli žepni tatovi bogato žetev. Veliko število oseb j«' naznanilo policiji, da so jim bile ukradene denarnice iu druge vrednostne »t vari. Cesarjev sluga obglavljen. Munden, Hannover. :{0. sept.— Danes je bil tu obglavljen Oeorg 1 tohman. bivši osebni lakaj nemškega ctsarja. Cesar ga ni hotel pouiiiost it i. Na smrt je hil obsojen radi umora svoje žene. Na podlagi McKennove in Cas- sassove preiskave je suspendiral mali nagradi ta denar. Štiri mesece mu je šlo vse po j včeraj komisar Dougherty detek-sreci, peti mesec ga je Pa poli- tiva Theodora Trave,a iž službe, cija aretirala in ga izročila so- Cela zadeva se je bila namreč vče-uiseu, ki ga je obsodilo v dva- raj poverila Travcru, ki je slednjič naznanil, da ne gre v tem najstletno ječo. Pisal je domov na Ogrsko svojim precej bogatim starišem slučaju za napad ampak za ne-da j srečo. ..... ! Oelriehs je bil že dalj časa je bil navzoč, I S* res usmilili m poslali sem nje- znan z Singletonovo, katera -a je posvaril Toscheky-ja, naj se ne| »ovega mlajšega brata s .$1500. j,, poznala pod imenom muči preveč, ker bi si sicer radi j ^aJP>*ej je hodil okoli chieaških oslabelega zdravja lahko nakopal advokatov, ko mu je pa pošel ves ne, katera ga loči od ostalega juaJ 1,111 pomagajo. Stariši so se sveta. Zdravnik, ki pljučnico. Superintendent Hefner je danes nadalje zaukazal, naj se prične kopati 50 črevljev debelo plast premoga. Potom tega dohoda u-pajo priti v približno najkrajšem uenar, ne da bi rešil brata, se je podal v Cleveland, kjer .je začel malo mesarijo. Obrt mu je do- "Billi < 'Jagrton" \ V torek zvečer sta napravila mal izlet z avtomobilom. Na 126. cesti vzh. mu je rekla Singleto-nova, da ima ta večer sestanek Pripravljeni za vojno. Atene, Shi Kaia kot cesarja. To gibanje podpira baje velik del armade. Cena plina. Brooklyn Borough Gas Compa-ny je zopet znižala ceno plina. Sedaj stane 1000 kubičnih čevljev plina 95 centov. Gost cesarja Viljema. Berclin, Nemčija, 1. oktobra.— Cesar Viljem je povabil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na veliki dvorili lov pri Gohrde. Nadvojvoda se bo lova udeležil. Spletke Thawa. Potom senatorja Oliver-j a prote-I stira proti deportaciji iz canad-skega ozemlja. Rusija se informira. Washington, D. ('., 1. oktobra. Agentje ruske vlade z vso vnemo poizvedujejo o prejšnjem življenju Henry-a M. Findella, katerega namerava ameriška vlada imenovati poslanikom v Petrogradu C"ar Nikolaj ki se mudi sodaj nf Krimu še ničesar ne ve o tej fltvari. Danski princ. Kodanj, Dansko, 1. okt. Med častniki križarke " Valkyrien", ki se udeleži otvoritve Panamskega prekopa, bo navzoč tudi princ Axel, sin princa Waldema-ra. Axel je mornariški poročnik. Washington, 1). C., 1. oktobra. , Potom senatorja Oliver-ja iz j Pennsyvanije Ije uložil nltTe»e slasUe H "«XA0 MllO>]Bi 130. 10 20.00 1.00 7.65 1841.83 Skupni dohodki do 30. junija 1913 .........$2087.23 Ta svota je naložena na State Hank of Ely (Minn.). Pr. Krže 1. r., Geo. L. Brožič 1. r., tajnik. blagajnik. RAČUN SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA od 28. novembra 1912 do 30. junija 1913. PREJEMKI: Za prodane knjižice (prist o p ) ...............$ 78.00 Za znamke (asesinent).. 74.15 Darovane zneske ...... 1953.88 Obresti od naloženega denarja .............■ 22.25 Skupno ...........$2128.28 IZDATKI: Za 5000 pravil in knjižic $ Za pismeni papir in kuverte ............... Za premije od varščin direktorija .......... Za pristojbino korpora- cije državi.......... Za pristojbino korpora- cije countyju........ Za 200.000 znamk za člane ............... Za plačo dvoran začasnega odbora ........ Za dvorano za časa prve konvencije .......... Za poslovne knjige in pisemsko desko ....... Za dvorano aej skupnih odborov ............. Za skico znamk ....... Za poštnine od 28. nov. 1912 do 30. jun. 1913 Za gotovino dne 30. junija 1913 ............ 1963.08- z blagajno za $924. Kaj pomenja to? Nekateri trdijo, da Slovensko Zavetišče ne napreduje. Mi pa trdimo, da pomenja napredek blagajne za skoro sto odstotkov v pol letu tako lep napredek, da ne moremo pričakovati za začetek lepšega. Kar napreduje, raste, in ra&te gotovo narodna ustanova Slovensko Zavetišče. Misel je našla ponekod takoj lep odmev. Za vzgled naj postavimo iz izkazila za mesec junij društvo Slovenska Sirota v Lorain. Ohio, katero je prispevalo $50 in naročilo še posebej za $25 znamk. Če bi bilo vsako slovensko društvo storilo svojo dolžnost tako, kot je rečeno, pa bi izkazali že prvega pol leta nad štirideset tisoč dolarjev premoženja. To bi bila zadostna svota, da se nakupi velik kos sveta in da se začenja že lahko z gradbami. Naravno — misel Slovenskega Zavetišča mora pred vsem prodreti v širše 1 50 kroge. Enkrat je že živahno cvetela, to je bilo v času, ko je časopisje poslalo na stotine nabiralnih pol med narod. Slednji je kaj nabral in poslal z dopisom. Tako smo teden za tednom čitali o Slovenskem Zavetišču. Naravno, kar je dobro za enkrat, ni dobro za vedno. Če bi kdo poskušal pošiljati nabiralne pole mesec za mesecem med svet, bi prihajalo vedno manj darov, dokler bi vse popolnoma ne zaspalo. Treba je bilo torej sistematičnega dela na drugem polju, treba je bilo ustanoviti in inkor-porirati organizacije. Treba je bilo povedati, kaj nameravamo in kako dosežemo naše cilje. In to začetno pot .je začrtala prva konvencija Slovenskega Zavetišča dne 28. novembra lanskega leta. Nekaj premišljenih rojakov je takoj razumelo lepo misel, pristopilo je nekaj društev in več posameznikov. A mnogo, mnogo jih še pogrešamo. Ne tisti, kateri zdi-huje nad revežem, ampak tisti kateri mu pomaga, je resničen njegov dobrotnik. Ne tisti, ki zdi-huje v javnosti, da je premalo zanimanja za Slovensko Zavetišče, ampak tisti, ki nič ne zdihuje. ampak pošlje svoj dar ali pristop k Zavetišču, je resničen prijatelj in delavec za S. Z. Da je Zavetišče potrebno, o tem je odveč vsaka beseda. Dokler bomo morali imeti podporne organizacije — in to bode še dolgo — bomo potrebovali tudi Zavetišče. In dokler bodo ljudje na svetu, bomo potrebovali bolnišnice. In to veliko delo bode prevzelo Slovensko Zavetišče. Naše podporne organizacije se starajo. V nekaj letih bodo začeli hoditi na vrsto prvi slučaji starosti — old age — ko bode treba za delo nezmožne liudi podpirati iz smrtnine. Smrtnina gre v nekaj letih — kaj pa potem? Zopet tiste za nas poniževalne prošnje v javnosti: inilodari za siromaka. Ali naj organizacija desetletja zvestega člana po izplačanju smrtnine pusti na milost in nemilost javnosti? Ali naj ga d$. v javne sirotišnice, ali v slučaju bolezni v javne bolnišnice? Gotovo — pravijo tisti, kateri niso še nikdar skusili ne prvega, ne drugega. Nikdar — pravijo tisti, kateri so skusili ali poskušajo zdaj. Koliko naših ljudi gre v prezgodnji grob, ker so prepuščeni na milost in nemilost kakih krajevnih zdravnikov, katerim ni za to, da spravijo bolnika na noge, skemu Zavetišču, da bode izginilo tisto nasprotstvo. katero nam dela nečast in neslogo in da bo-demo vsaj v enem vprašanju edini : v vprašanju za oskrbo bolnih in nesrečnih. Ostanite zvesti vsi tisti, kateri ste podpirali Slovensko Zavetišče do zdaj. Pridite vsi tisti, kateri sicer dvomite, ali bode ali ne bode. Pu stite svoje dvome in bodite prepričani, da Slovensko Zavetišče bode. Pridite vsi tisti, kateri nasprotujete iz tega ali drugega vzroka, pustite svoje predsodke in pokažite, da se še zavedale gresta drugo jutro na lov na Zlatoroga. V koči na Bogatinu sedi Bojan in premišlja o svojem položaju. Zunaj pa tudi burja. Naposled zaspi, a muei;o ga sanje. Prikaže se mu slepa njegova mati, ki ga svari, naj ne verjame zelenemu lovcu; predenj stopijo bele žene niste nasprotniki, ampak in ga prosij0, naj se ne loti Zlato- roga, sicer bo izgubljen. Tudi pri plešejo v kočo škratje, ki sipljejo po tleh rumeno zlato; pojavi se zeleni lovec in zapeljivo govori o velikem zakladu, ki bo Bojanu pomagal, da se mu izpolnijo vse želje, pomagal, da si za ženo lah-svoje krvi in svojega jezika, da ko izbere bogato princeso name eutite se dolžnost napram naro- se du. iz katerega ste. Bodite veli kodušni, pokažite, da je vaše ob zorje širše in mogočnejše, da so vaše vezi vaš kruh, ne pa vaše suženjstvo.' "' To poročilo se pošlje v blagohoten ponatis vsem slovenskim listom v Ameriki. Upamo, da bode rodilo dober sad, in želimo, da bi zanimanje za Slovensko Zavetišče zaplanitelo s podvojeno silo. Želimo, da bi bilo Slovensko Zavetišče res iz vsega naroda in za ves narod, in pozdravljamo iskreno vse rojake. Za glavni odbor Slovenskega Zavetišča: Frank Krže, tajnik. 2616 S. Lawndale Avenue, Chicago, III. Zlatorog. 52.00 4.75 23.25 10.00 1.10 50.00 3.00 2.00 11.60 1.00 0.50 6.00 Skupno kot zgoraj $2128.28 _________________k_______ Narodna pravljica izpod Triglava, njeni prepesnitvi in pantomi-ma "Zlatorog". (Dalje.) 3. Aškerčev "Zlatorog". Malo imamo pri nas pesnikov, ki bi tako globoko koreninili v svojem narodu in njegovi zgodovini, kakor naš krepki Anton Aškerc (1855—1912). Snov za svoje klasične balade in romance je zajel iz našega narodnega življenja; mojstrski njegov ciklus "Stara pravda" je pretresljiva slika iz tragične zgodovine slovenskih kmečkih uporov; prvi naš pisatelj Primož Trubar in razni drugi možje iz protestantske dobe so junaki Aškerčevih pesmi; opeval je narodnega junaka — kralja Matjaža; iz življenja primorskih ribičev je nabral lepe svoje "Jadranske bisere" in nam podal bujno sliko iz življenja mogočnega celjskega grofa Ulrika II., ki je padel pred Belgradoni kot žrtva zavratnih napadalcev. Mikala in vabila je Aškerca ljubka planinska pravljica o Zlatorogu, poglobil se je vanjo in zložil leta 1904 lepo svojo pesnitev "Zlatorog". Baum-baeh je pravljico po svoje zasukal. Aškerc se je tesno držal ljudskega izročila, le iz Zelenega lovca je napravil nekakega mefista in krenil tu na samolastno pot. Aškerčev "Zlatorog" je sestavljen iz šesterih oddelkov • pisan je v krepki, živahni dramatični obliki. Posamezna mesta se odlikujejo po resnični pesniški lepoti. Njegova vsebina je ta-le: Pred planinsko kočo nad Trento opazuje lovec Bojan krasno jutro; v navdušenih besedah da- sto zapeljane Vide; v sanjah vidi Bojan tudi Vido in Pietra, kako slastno uživata ljubezen, in tudi Vidino mater, ki ga zasmehuje. Zgodaj v jutro pričakuje zeleni lovec na Bogatinu Bojana na dogovorjenem mestu. Zlato sol lice izhaja, v izbranih besedah ga proslavlja zeleni lovec, o:i duh teme in sovražnik svetlobe. Kmalu pride Bojan, pa se odpravita na lov na Zlatoroga. Skoro opazita bele koze, za njimi pa mo gočno prikoraka ponosni Zlato rog. Bojan ustreli, ranjen se zvali Zlatorog na tla. A že se mu vlije kri, iz krvi pa zrasto čudodelne triglavske rože; zeleni lovec in Bojan hitita za kozlom, a predno ga dotečeta, že ugrizne Zlatorog šop zdravilnih cvetlic, pri tej priči okreva, obrne se in sune Bojana v strahovit prepad; zeleni lovec pa se umakne v stran in se porogljivo smeje za ponesrečencem, ki je postal njegova žrtev. Narasla je Soča in potresa bregove. na katerih stoji znana krčma. Pastirji se pogovarjajo, da so pokončani planinski pašniki; raz-ril jih je s svojimi rogovi razjarjeni Zlatorog, na katerega je streljal nesrečni Bojan. Vida, napol blazna, stoji ob Soči in zdihuje po nekdanjem ljubčku; vse nakit je, ki ga ji je podaril Benečan, pomeče v deročo reko; ko pa po Soči priplava Bojanovo truplo, se vrže tudi Vida vanjo; na drugi strani reke pa se skriva zeleni lovec, krohoče se in veseli ga satansko, kako vodi ljudi v pogubo ljubezen in nenasiten pohlep po zlatu. (Pride še.) LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Mnogokrat smo že naglašali na tem mestu, da ima vsak naročnik napisano poleg svojega imena na naslovu lista, do kedaj je naročnina poravnana. Kakor hitro ke-do naročnino obnovi, se dotične številke pri naslovu spremene, iz česar lahko sleherni naročnik takoj razvidi, ako smo naročnino sprejeli ali ne. Mnogi naročniki še vedno tega ne vpoštevajo ali pa nočejo razumeti, vsled česar ponovno opozarjamo vse naročnike: Prva številka je MESEC, druga DAN in tretja pa LETO, do kedaj je naročnina poravnana, kar je dovolj razumljivo. Kdor torej to vpošteva in naročnino pravočasno obnovi, tudi list redno sprejema. Izgovor, da ta ali oni ni vedel, kedaj mu je naročnina potekla, je torej popolnoma odveč! Kdor pa naročnine ne poravna, tudi ne more pričakovati, da bode list sprejemal. Držimo se izreka: "Vsakemu svoje", pa bode za vse prav! Kje je moj brat JOSIP PRAII .' Doma je iz Prušnevasi na l)<> lenjskem. Pred (5 meseci je oil Graham Park, Colo. Prosin« cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, tla mi sporoči, ali pa naj se sam javi. — Bernard Prah, 3942 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. (1-3—10) Kje je ANTON K C RET? Doma je iz Povirja na Primorskem. Pred tremi leti je bil pri meni na stanovanju. Za njegov naslov bi rad zvedel: Andrew Škerl. 1397 E. 39th St.. Cleveland, O. (1-3—10) Iv e j.- moj brat FRANK PLAN-TAN'! Doma je iz Velikega Podljubna, fara Šmiliel pri Novem mestu. Pred enim letom je bil v Coneniaugh. Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Joseph Plantan, Iv. K D. 3, Box 44 A. Johnstown, Pa. (2-6—10) Kje je moj brat MARKO MA-TJAS1Č? Doma je iz Rakovea pri Metliki. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Anton Matjašič, 314 Frederick St. Steelton, Pa. (29-9—1-10) NAZNANILO. Primoran sem poročati javnosti žalostno novico, katera me je zadela dne 24. julija t. 1. Bivša moja soproga Iščem svojega prijatelja JOHNA ERJAVCA. Bil je pri meni na stanovanju. Koncem meseca junija je šel od tukaj in je rekel, da gre nekam v šumo, iu oil tega časa mi ni še pisal. Torej prosim cenjene rojake, če kedo ve njegov naslov, da ga mi javi. ali ii:ij se pa sam oglasi. — Frank 1'rabec, 72!» \Vis-consin Corner, Sheboygan, Wis. (2-3—10) Iščem svojega brata JOIINA TO-MASETICII. po domače llus iz fare Sv. Lenart v slovenski Be-nečiji. Pred tremi leti je bival v Chisholm, Minn., in od tu je odpotoval nekam v Michigan. Ce kedo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ;ili naj se pa sam javi. Anton Tomaseticli, Box 152, Chisholm, Minn. (1-2—10) iščem ANTONA FRANCEKO-V1Č. Doma je iz B rezine pr« Brežicah, Spodnje Štajersko. IVed par meseci je prišel iz st-i-rega kraja, se /.glasil pri meni zaradi neke nujne zadeve ter se potem podal baje v Cleveland. O. Ker nisem potem dobil nikakoršnega sporočila od njega in sem se medeasno tudi preselil, prosim cenjene rojake, če kedo ve za za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali se mi pa naj sam javi, sicer bi bil primoran obelodaniti, zakaj ga iščem. Naslov se m blagovoli poslati na upravni-št v o "Glas Naroda". — Joseph Predanich. (30-9—2-10) DOKAZANA RESNICA. Če ste že gledali za »vet vsepovsod, zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je dane« že veliko slovenskih farmerjev ? Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s ■vojim rojakom farmerjem, pa ga vprašate o vsem. Tam se lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili faraierji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki »o se naselili letos gori, imajo že pol-*no obdelanega in vse raste, da ne Marija Pehar, rojena Krenker, dobite zlepa takega polja, pa gre-pobegnila je omenjenega dne z ste lahko kamor hočete. Pridite, nekim pri meni stanujočim Anto- zdaj pogledat, pa *e bodete ču-nem Gracarjem. Pobrala mi je dili, kakšna polja so sapravili ves denar, nekaj oblek1, več ku- naši pridni farmerji v teku par hinjskih potrebščin in tudi oba mesecev. In skoro vsi »o začeli s moja sinčka. Ona je stara 24 let, tako majhnim denarjem, da bi je velike in drobne postave, čr- ne shajali nikjer kot shajajo tam, nih las ter v blagoslovljenem sta-, kjer v resnici raste vse, da člove-nu. Tukaj ima stariše, tri sestre ka veseli, kamor pogleda. Tam se in šest bratov in je vse zapustila, boste lahko prepričali, da je pol-saino da je dobila pokvečenega no studencev, zdrav, gorak kraj, Toneta, katerega ni nobena hote- ki nikdar ne trpi od suše. Pridite la. Fantička sta stara Rudolf 7 in prepričajte se sami! Mi ne polet, Franc pa 5 let ter oba govo- šiljamo velikih hval v javnost, rita angleško in slovensko. Anton ker veljajo veliko denarja, pač Gracar je star 34 let in je doma pa sporočamo javnosti, da so vsi iz Terbinc, občina Mirna, okraj i naši farmerji zadovoljni in to je Novo mesto. Visok je šest čev-'glavno. O vsem drugem pa se ljev, črnih las in velikih črnih prepričate sami lahko, če pridete brk. Obraz ima kozav in spodnja .do nas, pa gremo skupno pogle-obrv na levem očesu je zatrgana. dat. Tam lahko pogledate in poda ga vsakdo lahko pozna, poseb- izveste VBe od svojih rojakov farno se ga lahko spozna tudi po ko- merjev, pa se bodete kmalu premični hoji; hodi, kakor da bi bil pričali, da se ne hvalimo sami, zvezan pod koleni in vpognjen, nego da naa hvali zemlja, kraj in kakor da ga trebuh boli. V Zdru- naši farmerji ženih državah biva že 10 let in Pridite, dokler je prilika, dogovori slovensko in malo angle- kler morete še kaj kupiti! Ne od-ško. lasajte na jesen in pomlad, am- Prosim cenjene rojake, če kedo pak pridite zdaj, da ne pregleda-zna za to ljubeznivo družino, da j te samo zemlje, ampak tudi, da mi javi, mu bom zelo hvaležen in vse izvrstno raste in vse bogato dara tudi $5 nagrade. j obrodi. Krže Mladič Land Co., Rudolf Pehar, P. O. Box 135, Carona, Kan. (30-9—6-10) 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam b«, Na plavih. Maksim Gorkij, I. Nail zapadno reko so polzeli počasi težki oblaki; zdelo se jo, da >•• spuščajo vsi* nižje in nižje ter »z v dalji dotikajo njih sive krpj in površja urnih in motnih spomladanskih valov; in tam, kjer so se strnili z vodo, je bilo videti kakor da je vstala do ne-b- s nepredirna oblačna stena, ki je zajezila tek reke in pot pla-vov. In valovi so brezuspešno izpod-kopavali to steno, zaganjali so se vanjo s tihim, otožnim šumom, zaganjali so set toda stena jih je odbijala, da so se razprševali na desito iu levo, kjer je ležala siva tema sveže pomladne noči. Toda plavi so pluli naprej in pred njimi se je razgrnila dalja % prostranstvo, polno težkiii gruč oblakov. Brrgovja ni bilo videti — zakrila ga je noč in odneslo ga je tja nekam široko razlivajoče se valovje. Ueka je bila kiikor morje. In nebo nad njo, vse zavito v oblake, je bilo težko, vlažno, dolgo- Niti zraka, niti svetlih barv ni bilo v tej sivi, mračni sliki. I 'lav i m) drčali hitro in brez-iKUiriito po vodi, a pred njimi je v teini v rasel mahoma parnik, ki je sipal iz svojega dimnika vesele grmade isker in je zamolklo udarjal po vodi z lopatkami svojih koles... Dve rudeči svetilki na krovu sta se večali bolj in bolj in sta ^•ostajali svetlejši, svetilka na jamboru pa se je gugala s strani v stran ter je tajinstveno namiga vala temi. Vsemi rje je bilo napolnjeno s šumom razbijajoče se vode ter s težkimi vzdihi stroja. "1'a-azi! ' se je začul na plavih silen prsni glas. Na zadnjem koncu plava, ob krmilu vesel, sta stala Mitja, sin plaviearja, plavolas, slaboten in za miši jen mladenič dvaindvajsetih let ter hlaper Sergjej, mra-eeti, zdrav dečko z rudeeo brado, j,i s.» se svetlikali iz nje krepki. Veliki zobje pod zasmoliljivo dvignjeno zgornjo ustnico. "Pritisni na levo!" je zagr-:.n l i/iiova glasen krik v temi na Kpredii j« -111 plavu. 41 Saj vemo sami! Kaj pa rjo- v >.'"* je mrmral nezadovoljno Sergjej in se je vprl v vzdihom s prsmi ob veslo. "(» —. uh! Obrni krepkejše, Mitrij se je uprl z nogami vlažna bruna, vlekel k sebi g sv v jimi tankimi rokami težko držalo vesla ter hripavo kašljal. "" 1'ritisni!. . . NTa levo!...Vra-L-t. I udi- i!" je klieal spredaj raz-l.nrj« n. ozlovolj.-n glas. *'t. luli' Tvoj slabotni sin niti si.i m«* lie more prelomiti čez ko-Jeuo, ti ga pa postavljaš h krmilu. potem pa rjo veš na vso reko! Se enega delavca najeti, inu v. da /al. temu skopuškemu bahjakll! — Nu, le deri se sedaj. Surgjej je godrnjal že glasnej-k«* ; ni se mu pač bilo tre na bati, !>i ga starve slišal, in zdelo se je. da ee!o želi to... rarn i k je brzel hrupno mimo ] lavov ter je iz met aval iz-pod s\ojih koles j^'iiaste valove. Na vodi so se zibala bruna, in zvite vi je, ki so jih vezale, so škripale k tužnim, vlažnim zvokom. Razsvetljena okna parnika ko gledala kakor vrsta žareči h oči na reko iu na plave, odražala so s. na razburkani reki v obliki svetlih, inigljajočih lis ter so iz- Valovje se je silno zaganjalo v plave, bruna so skakala, Mitrij Ne je gugal na svojih nogah iu se opripeinal krepko krmila, boječ se, da bi padel. "No, no!" je godrnjal zasmeli-ljivo Sergjej, "sedaj l»o pa celo plesal. Oče l»o pa zop«*t rjul... Ali pa pride morila sem in ti jo zasoli, tedaj pa zaplešeš drugače! Obrni na desno! Oj — mi! O, lu Sergjej je obračal s svojimi, kakor jeklena prožina elastičnimi rokami krepko svoje vselo ter je / njim globoko razrival vo do. .. Energičen, visok, nekoliko zloben in zasmehljiv je stal bos in zelo pozoren ter kakor prirasel k brunom; pripravljen je bit vsako sekundo, obrniti plave in je gledal zato pazljivo navzpred. "Ali vidiš, kako objema tvoj oče Marjko? Prava vraga sta! Ne srama, ne vesti nimata! A zakaj ne zbežiš od njiju, Mitrij, od teh vražjih poganov___a? Ali ne slišiš?" "Slišim", je odgovoril polglasno Mitrij, ne da bi pogledal tja, kjer je videl Sergjej skozi temo njegovega očeta. "Slišim! Ti bedak!" ga je dražil Sergjej in se je smejal ironično. "To so stvari!" je nadaljeval Sergjej, ki ga je Mitrijeva apa-tija še bolj vzpodbodla. "Nu, starec je pravi hudič! Oženil je sina in ukral sinaho; pa ima celo prav! Ta stari babjak!" Mitrij je molčal in je gledal nazaj po reki, kjer se je tudi že dvigala stena gostih oblakov. Sedaj je bilo povsod oblačno, in zdelo se je, da plavi ne plovejo, nego da stoje nepremično v tej gosti črni vodi, ki jo davijo težke, temnosive gruče oblakov, ki so padle z neba ter ji zavirajo pot. Reka je bila videti kakor brez-danji prepad, ki je obdan od vseh strani z gorami, visokimi do neba in odetimi z gostimi tančicami megle. Vsepovsod je bilo tesnobno tiho, in voda, kakor da pričakuje nečesa, je že lahnejše pljuskala ob plave. Mnogo tuge ter n»ko plaho vpraša nje je zvenelo iz tega bednega zvoka, edinega sredi noči, ki pa je zato le večal njeno tišino... "Ko bi vsaj veter pihal... " je dejal Sergjej. — "Ne, vetra ni treba, ker bi prinesel dež", — je odgovarjal samemu sebi in je začel stoka je basati svojo pipo. Vzplamenela je vžigalica, zaslišalo se je prasketanje v pipi ni cevi in rudeč plamenček j-3 sedaj vzplapolajoč, sedaj zopet pojemajoč razsvetljeval široki Ser-g je je v obraz, ki se, je prikazoval in zopet izginjal v »e! ie odgovoril tiho Mitia. ... . . . .... . , , ~ .. eeska princezinja živi se danda-1 o ti rečem, kako bos pa zi- - , 1 nes v spominu vsega danskega vel v življenju? Saj — če hočemo govoriti resnico, — si vendar, sam samcat na svetu. Težko je j to! Kam se hočeš sedaj deti? j Med ljudmi ne najdeš pravega življenja. Preveč smešen si! Ali je to človek, ki ne zna braniti svojih pravic ? Treba je zob in krempljev, ljubi moj ! Sicer te bo vsakdo žalil. Kaj se moreš braniti? S čim se boš neki branil? He-lie ! Čuden človek si! Kam bi j>ač mogel?" "Jaz?" — Mitrij je postal zopet živahen. "Uiti hočem. Letos v jeseni pojdem na Kavkaz, brate, pa konec! O moj Bog! Da bi bil že kmalu daleč proč od vas! Brezsrčni ste. Vsi ljudje tukaj ste brezbožni; be^nti od vas, to je edina rešitev. Kje imate Boga? Samo na jeziku!... Ali živite morda v Kristu? Oh, vi volki! ... A tam so drugačni ljudje! njih duše žive v Kristu, in njih srca so polna ljubezni in bolesti za spas sveta. A vi ? Eh vi! Zveri ste, zveri, ki bljujejo blato. Videl sem jih. Klicali so me. K njim pojdem. Prinesli so mi knjigo svetega pisma. "Oitaj, človek božji, ljubi brat naš", so mi dejali, "čitaj besedo resnice!"... In čital sem, in duša moja se je prenovila od besede božje. Pojdem! Zapustim vas, volki brezumni. ki se pitate z mesom svojih bližnjikov. Vrag vas vzemi!" Mitrij je govoril s strastnim šepetom ; prevladalo ga je eustvr prezirljive zlobe do teh brezum nih volkov, da je bil ves zasopel prevladalo ga je hrepenenje p< onih ljudeh, katerih duše mislijr na reševanje sveta. Sergjej je bil ves iznenadjen Pomolčal je, odprl široko usta ii držeč v roki svojo pipo, se je za mislil; nato se je ozrl naokrog ii je dejal s trdim, osornim glasom : "Glej ga, kako se je razkačil! ... Pa zloben je tudi! Zaman si čital to knjigo. Kdo jo pa sicer pozna, kakšna je? Nu... le pojdi, teci, tu bi se mogel popolnoma pokvariti. Alo! Beži, dokler še nisi docela poživiuil! ... A kakšni ljudje so to tam na Kavkazu? Menihi? Ali morda staro-verni. Menda so Molokani,* kali? rodu, ki jo je oboževal in zdaj je njen spomin ovekovečil z umetniškim spomenikom. "Iz daljnje zemlje je prišla sem kraljica Dagmar", se začenja krasna danska j pesem, in s temi besedami je tudi slavnostni govornik, pastor Jensen, začel svoj govor pri odkritju spomenika. Spomenik stoji na morskem obrežju in predstavlja prednji del ladje na kipečih valovili. Na nji stoji krasna postava kraljice, s kraljevskim načel-kom na glavi, z levo roko na srcu, z desno si pa zaslanja vid. zroč v daljno daljavo: "Fra fjerne lande kom hun..." Na zadnji strani spomenika je reliefni prizor, ki predstavlja smrt kraljice Dagmar. Spomenik je delo danske kiparke Ane Marije Nielsono-ve. Po« I njim je napis 1205—1212, nadalje češki in danski grb. Podstavek je od granita, drugo iz brona, grba sta srebrna. Ob odkritju je govorila tudi gospa VI-richova o češki domovini kraljice in narodnem boju na Češkem. Vato je vsa množica zapela lepo pesem: "Iz daljnje zemlje je prišla k nam kraljica Dagmar. . . " 0 Češkem izseljevanju na Balkan. O tem vprašanju piše Celi Frančišek Živnustka, nad logar v Daruvarju, v zagrebškem "Novem Češkem Listu", da bi mora-o biti sistematično. Varovati se je treba vseh pustolovskih poizkusov. Najbolje bi bilo kar cele Vške vasi ustanoviti, po potrebi tudi s Slovaki vred. Nadalje piše: V septembru pojdemo v Bel-grad, Skoplje in noter v Bit olj. V Belgradu pojdem k poljedelskemu ministru, da s« mesto v srbski državi, potem nastopim študijsko popotovanje. Koristno bi bilo ustanoviti akcij- Iz ruskega humorja. Ivan Jefremovič Volchimin, edini sinček bogatega veleposestnika, je bil abiturijent na gimnaziji v Smolskem. Bil je ravno pred maturo, toda vedel je prav gotovo, da jo ne bo izdelal. Ni znal popolnoma nič. Stari Volchimin je prišel v Smolensko, da se po- svetuje z ravnateljem. "Eh", ga]toivj mi| kaki je tolažil ravnatelj, "vsaj bo napravil maturo." 'Ne napravi je!' Esperantsla novci. 'Reformatorsko stremljenje, v katerem se privrženci esperanta '»ojujejo za vsem narodom skupni jezik. Se zdaj pojavlja v tem. da hočejo uvesti tudi enotnost novcev. V zvezi s poslednjim espe-raiitskim kongresom v Bernu so bili skovani prvi esperantski novci. Ne eni strani imajo podobo Zamenhofa, na drugi strani pa esperantski znak in napis: "Ju-bilaeo »le Esperanto 1887—1012" in označbo vrednosti novca: "I Sm". "Sm" je okrajšana beseda spesmil. Id spesmilov obsega natančno S gramov zlata in ima Ive marki ali 2.f>0 franka. S to enotnostjo . novcev nameravajo esperantisti je majal z glavo oee. "Vem, da družiti decimalni je ne napravi, vsaj ne zna niče-1 mom J1Mfri^k sar. — "Napravi, »Tefivme Iva niči, napravi." — "Ne napravi!' . i. ' Mednarodna esperant-si je nadela nalogo, u- sistem s sistemom angleške vrednosti. Ta novi ; novec je predlagal privatni do- . . „ , I cent ženevske visoke šole Rene de lorej pa stavite! Za tisoč rub- gaussiire Ijev!" In stavil je. Ivan Jefremovič je slučajno napravil maturo in batjuška Jefrem je moral kot pošten človek takoj plačati svojo izgubljeno stavo. » Nesreča na znani Ratalpe. Pred kratkim je prišlo iz koče Otto telefon i čno poročilo, da sije ponesrrčil neki planinec na znani Ratalpe in sicer na enem najbolj nevarnih mest na tako-zvanem 'Akademikersteigu\ IV-va rešilna ekspedicija se je morala vsled velike teme vrniti. Ponesrečenec je prenočil prejšnji večer v spremstvu neke dame v koči. Njegove spremljevalka je povedala, da je njen spremljevalec pri plezanju nenadoma onemogel in padel v globočino. Imena ponesrečenca, dama, ki je Dunaj-čanka noče povedati. Sumijo, da je ponesrečenec neki francoski grof. Druga ekspedicija j«- našla v jarku pod Akademikersteigom truplo ponesrečenca. Dognali so, da je ponesrečenec identičen z grofom Maurice de Lilienthal. ki je živel na Dunaju kot učitelj jezikov. ska zveza vesti ta esperantski novec kot mednarodni pomožni novec za vse kulturne države, da bi izmenjava lastnega denarja zh tuje postala nepotrebna. Skoraj gotovo pa to ne pojde tako lahko. • Za tržaške irredentiste. Poslance Collajuni v Neapolju je naznanil predsedniku društva Dante Alighieri.da izstopi iz društva, ker je društvo v več slučajni odkaže jih, v katerih so bili tangirani interesi Italijanov, postopalo premalo energično, posebno se je to priliki tržaških na- NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučile članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš (iospodar, 2016 S. Lawndale Avenue, (10-,S v 2 d) Chicago, III. zgodilo ^ Krasne stroje prav poet ni. J J Pošiljamo naravnost iz tovarne. ^ Novi slovenski rekordi. 12 pesem zastonj. Pišite po krasen cenik. J Tra nsatlantic Co., Z 972ICortlandt St.. New York. N. Y.J * Neka verska sekta. Toda Mitrij je potihnil prav hitro, kakor je vzplamelel. Obračal je veslo, da je hropel od napora ter šepetal -pri tem hitro in nervozno. Sergjej jf dolgo čakal njegovega odgovora, a ga ni dočakal. Njegovo zdravo, priprosto naravo je davila ta mračna, nirtva-škotiha noč, hotel je samega sebe spomniti življenja, vzbuditi z zvoki to tišino ter na vsak način razburkati in oplašiti to potuhnjeno molčanje težkih vodnih mas, ki so se počasi valile proti morju in so otožno ostavljale v zraku nepremične gruče oblakov. Na drugem koneu plava pa so živeli in so vzbujali tudi njega k življenju. Od tam je prihajal sedaj tih, Zadovoljen smeh, potem zopet pretrgani vzkliki, ki so se izgub- j ljali v tišini in temni« noči, polni spomladanskega vonja, vzbujajočega goreče hrepenje po življenju. "Nehaj vendar, Mitrij, kam pa obračaš? Pazi ,stari bo godrnjal", je dejal Sergjej končno, | ko ni mogel več prenašati molka in videč, da vrta Mitrij brezsmo-treno vodo s svojim veslom. Mitrij je prenehal, obrisal si je potno čelo ter se je naslonil s prsmi ob veslo otrpel in težko di-haje. "Malo parnikov je danes videti. Koliko časa že plovemo, pa smo srečali šele enega." # Ko je Sergej videl, da mu Mitrij ne namerava odgovoriti na to opazko, je pojasnil važno so-memu sebi : FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, ^ s New York, N. Y. ■ ■■■ PODRUŽNICA: mm mm 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. E=^=I== _____ 'To je zato, ker se brodarstvo daljeno od prvega. Ženska je žu->ie ni začelo; začne se šele sedaj. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseb parobrodnib družb. Prodaja parobrodne in železniške > listke po izvirnih cenah. T V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. F=^HI I -^=1 i pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. m - - __________ ___J Kdo ie UŽ^al Moskvo? Rostopčin j«* v poznejših letih, Toda mostu ni bilo. Ne da bi si * ® * živel v Parizu in je 1. 1823. izdal dolgo premišljal, se je odločil —0— j posebno brošuro, v kateri je od-1 preplavati Savo. Povil je svojo Nemci v rajhu in pri nas znujejo zdaj z velikim hrupom 4'osvobodilno vojsko" leta 1813., vojsko, ki je na re« lil a konec vla-danju cesarja Napoleona in premoči francoskega naroda v Evropi. Nemške čeljusti so na stežaj odprte in tulijo o slavi nemškega orožja, a vse skupaj je sama baba rija. Pri rimu in Wagramu in pra.! ločno tajil vsako udeležbo na mo- ogleko v klopeič, zavil vanj svo-iMtn ' skovskem požaru. Rekel je: Bi-1 jf dokumente, si pritrdil vse sku-stvo ruskega značaja je, da Rus paj na glavi ter skočil v reko in raje kako stvar uniči, kakor da plaval na ono stran. Sredi reke bi si jo dal vz"ti, moskovsko ga je dosegel splav, na katerem ljudstvo je že pred prihodom 1 so Bosanci spravljali drva in les Francozov očitno govorilo, da bi ( nizdol po reki. Na tem splavu je priše! v Šabae, kjer so ga prijeli, misleč, da je kak vohun. bilo bolje, Moskvo užgati, kakor I a jo prepustiti sovražniku. Moskva je bila cilj Napoleonove ek- pri Jeni je bil Napoleon svoje na- "I '^'U"' in Napoleon je svoji ar- madi slovesno obljubil, da bo smela :.;vchodiio pleniti po mestu, (io-ivti je začelo koj prvi dan prihoda Francozov, tretji dan pa je močan veter raznese] plamena po mestu in je požar uničil 7630 poslopij. General Se »ur. ki se je poročil z Rostopčinovo hčerjo, je pozneje zastopal nazor, da Rostopein pač ni edini provzročitelj moskovskega požara, pač pa glavni, da sicer požiga ni naročil, a da ga je pripravljal in ga želel. potnike teko zbil iu stolkel, da se tista sramota nikdar ne izbriše. Tudi 1. 1813. je bil Napoleon Avstrijanee in Prune zbil in znilcl, da niso bili Rusi na njihovi strani. I 'soda Napoleonova se j«* odločila na Ruskem; Rusi so ugonobili Napoleonovo veliko armado iu šele ko je bila la armada ugnobljena, so priskočili Pru-si iu Avstrijanei. Leta 1*12. se je začel propad velikega Napoleona in sicer v tistih dneh, ko je zgorela Moskva. Plameni moskovskega požara so uničili Napoleonovo moe, ne pa tisti Scluvarzenbergi, Vorki in Bueeherji, ki jim zdaj slavo pojo, dasi so prihiteli, ko je bila že Napoleonova armada uničena. Kdo j» užgal Moskvo.' To je v{ rašanje, s katerim se bavi svet ž«* sto let; brez števila j«* brošur in spisov, ki pretresajo to vprašanje, a jasnega dokaza najbrž nikoli ne bo doprinesti. Najprej .se je reklo, »la je požar povzročil cesar Napoleon s tem, da ,j" dal razstreliti Kre-melj. Ta trditev seveda samo smešne.. Napoleon t ač ne bi bil za nobeno e»*no užgal mesta, kjer je hotel prezimiti, mesta, ki je bilo edini krai, kjer je sploh mogel čez zimo ostati s svojo armado, S te;n bi bil sam sebi prizadejal največjo škodo, med i rebival-stvom pa vzbulil najbesnejse sovraštvo. Dalje se je reklo: Moskvo so užgali francoski vojaki oziroma tiste številne roparske družbe, ki so takrat sledile vsaki armadi, ltostopeji,ji ; a tudi ni mogel za-brsniti zadnjega sredstva za uničenje sovražnika. Požar je bil dogovorjen ponoči od 9. do 10. Sept. v hiši guvernerja Rostopčina. Na-vzočni so bili sami odlični moskovski možje, med njimi tudi policijski ravnatelj Broker in vsi so obljubili, da s požarom uničijo Moskvo in francosko armado, nego tudi vse svete podobe in i rt: dal už&aii in ga imenuje frn:ie<*ik vršili, kakor je znano, najlju-te-jši boji med Sr'>i in Bolgari. Tu v Krivolak i ie naletel v svoje veliko začudenje rojaka, ki je imel tu gostilno .Piše se Poto-kar in je doma iz Ljubljane. V borbah pri Krivolaku je med četniki sodeloval tudi sin inženirja Roža. doma iz Trbovelj, Dušan. Izmed 500 četnikov jih je ostalo živih samo 39, med temi' tudi Dušan Roš, ki je te dni napravil maturo na uelgrajski realki. Na bolgarski strani se je borilo med prostovoljci več Slovencev, ki so vstopili v bolgarsko armado v prvi vojni. To dejstvo se razlaga s tem, da so Bolgari radi sprejemali prostovoljce, dočim so jih Srbi večinoma odklanjali. Slovenski prostovoljci bi bili radi po prvi vojni prestopili v srbsko vojsko, a jim tega niso dovolili. Tako so se v drugi vojni morali .biriti tudi proti Srbom. Med temi slovenskimi prostovoljci v bolgarski armadi je bil tudi sin znanega Miroslava Ilub-majerja, ki je v sedemdesetih letih igral veliko vlogo v bosanskih vstajah. Dober izgovor. Izpred sodišča. Sodnik: Kakor je razvideti iz zaznamka vaših kazni, je bilo vaše življenje jako viharno* in pestro. Obtoženec: O prosim... večino let sem vendar presedel v mirnih in mračnih ječah. Slov. samostojno podp. društvo "EDINOST" Gospodinja: — Ne dam nič; vi dišite po žganju. — Parfum je zame predrag. Zvedel bo. — Ta človek je tako bogat... sam-mi je rekel, da . ne ve, koliko ima. — No,. naj gre pa vprašat na davčno komisijo... tam mu bodo že natančno povedali. V LA SALLE, ILL. UttaaoTljea« 9. ujm 190?. Iakerporirano dse 18. 1911 v državi Illinois. Glavni odbor: Predsednik: Ivan Novak. Box 178. La Halle. HL Podpredsednik: Lavoalav Zevnlk, 1037 2nd St., La Bali«. DL Tajnik: Fran Lepich. 11E6 3rd St. La Salle, 11L ' Blagajnik : Jo«. Barborich, 1202 1st St.. USalle. 1». Zapisnikar: Mnjk Fr. Kolal. liit- 1st St.. La ?alle 111 Zastopnik za oSlesby: Fran Jerlna St., Box M, Oflesby, HL NADZORNIKI: Franc Pet^k. 117 ITi ion St., L»Sil>. Ill lom Golobic. 2 « Ur ion St.. I-a H*! e. Ill Matevž Url»n i,a. 13:6 - iini S;, La Sille. lil. Boloiiki odbor: Joe Nuk Fr. prglea, 1227 - 3rd St., L« F«Ue, JU, Vino. Klausek Poala-ec: Janez Golobic, 203 Union St.. La Salle. Ill Zastavoneša: Anton Štrukelj. 2ir_> — is". St.. La Salle 111 Hedne meeeCjie seje ne vršijo vsako drueo ned'eUo t mesecu -ih *h popoldan v dvorani sobrata Mat. Kompa. mesecu ob tel ari Rojaki v t-a Sa.lle In okolici so vljudno vabljeni k obilnemu pristopa. Prijetna vest ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJEMII DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor, koliko »stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna Kuharica, ko ji je gospa odpovedala službo: — Xo, toliko ko-rajže Vam pa nisem pripisovala. CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ; I p a m f ! i M j r ^ (• -H :. i V <1 Ud! M A V H k 4 r 1 j J v ^ t. a — Prokleto njen! dela lev kisel obraz! Skoraj bi rekel, da je ože- TALENTIRANA. St^stra bratu: — Ti, učitelj meje danes poljubil. — Kaj si pa ti storila 1 — Nič; napravila sem se, kot da bi se nič ne zgodilo. EDINA SLOVENSKA TViMi ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE I:J VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. 0c>l° Prv© Cone nitk«. F. KERŽE CO- S. LAWNDALB A VB., CHICAUO ILt, Sf.OV^NSFE CENFKK POSIPAMO ZAHTOlfJ. phone: Canal 1631 Denar mecete proč ako ne podpirate svojega rojaka. Pri meni dobite izvrstno domače vino galon po 75c. in več. Pri odjemu več kot 10 galon dajVm pc-pust, ter se posebno priooročam slavnim »lovenskim diuitvam ob priliki kake veselice, tudi oniin za svutbe. V zalogi imsm izvrstne domače klobase in vs.- kovrstno grocerijVko blago, katere-a ljubi naS narod. Pošiljsni denar na vee strani svet« in parobrodne li«-tke za vse proge. Zastopam "< Jlaa Naro.la", pro.Iajam in kupujem avstrijski denar. S tvroko Frank Sakser setn v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče »lela, ker gem javni notar. (Notary Public.) FRANK JLRJOVEC 1801 W. 22nd Street, Ckicao. 111. Phone 3-46. FRANK PETKOYSEK, Javni notar - Notary P»li!i§, 718-720 Market St., WAUKEGAN. 1LU PRODAJA fina vina, najbolje fganle te »vrstne smotke — patentov ans xdra vila PRODAJA vofne ItstKe nek prek orne* skih trt. POŠILJA denar w vtmr kra] »&nesl]W« ln po&teoo UPRAVLJA m v notarski ioča dela. * Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SL.NewYork f EP Jugislovanska B — a Katol. Jedneta j =a lnfcorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. • iWNIH Vf if Iilari ITAK QIKC, MT Otarrr Way «r M rn«piailaMiill: IT AN PRIMOŽIČ, »--leta, Olavnl tajnik: 0*0. L. BROZICH. Ely. Minn.. Bol.__ Pernatnl tajnik: MTHABT, MRAViNEC, Omaka. Nek., UM HL |M M, Wa«ajnlk: IVAN OOUZB. Minn. Boa 1K. AJfcOMI TQULNT, li>«li, Oklo, ITM M. M M> VnaOVNIZDRAVNIKI K. ITM, MH DL, IM N«. J _ J IRNfBIl ! ' ' Uon Konnjc, laiMo. ooie.. Bo« asa. MTWani. KLOBUCHil, Calumet, Mleta, IU - Ttt M. SPJUL4X IThimi d tj. Kana.. 412 Na lik Mt rOROTNIKfi (▼AW KMB&SMIK.____. __ numt OOUZB. CkUkotm. Mina., Boh Tli. MAEVUf BOCMBVAB, PaeMo. Cel«. 1111 IVI »: ?XI*AB NAXODA**. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. 251ctnica Zaveze jugoslovanskih učitelj sitih društev. Na I«--tu-iiijiMii zborovanju Zav#-ze jugo-it»v.*in.*-kih n« ir. |j :|| društev s«* j«* pr.-i/imvala 251 rt niča obstoja Za\«/.«\ Zborovanje se je vršilo v Ljubljani; bilo j«> iinpozantno. do-bro obiskano iu proslava 2."»l»'tni-!•«• Zi)Vr/.i- s«- j»- izvršila v čast na-l>i«dij»ga slovenskega učiteljstva. To zbor »vanje j<- pokazalo, kako mor ima napredno ueiteljitvo in da «• zaman oni veliki trud vladaj «* je zbralo obiio si<»venskega učiteljstva. l>ošlo pa jc tudi precej hrvaškega in «V*k»'ga učiteljstva iu došli so tudi ^tirjv srbski učitelji. Po prijateljskem sestanku, po seji u-pravnega sveta in delegacije s<-ji' vršil v soboto 6. sept. jubilejni kon»*pt. dopoldne je bilo slavnostno zborovanje. Dvorana Narod-ii» ga doma j ■ bila natlačena. Zbo-j rovnnj«* ji- otvoril predsednik Za- j veze Luka Jelene, ki je v svojem ( govoru zbujal spomine na one ča-: s.-. k<» s«- je ustanavljala Zaveza, ki naj bi združevala vse slovensko ueiteljstvo vseh slovenskih pokrajin in tako krepila stanov-j sko zavest v njem in vzgajala u-eiteljstvo v značajue in sainoza-\ est ne može, ki naj solidarno sto-j pa jo v boj za svoje stanovske, a tudi narodne pravice in zahtev« Iskreno je pozdravljal ustanovni ka Zaveze iu vse tisto ueiteljstvo ki je ostalo zvesto Zavezi v nje nem boju za pravično stvar slo venskega učiteljstva. Pozdravlja nato veljake, ki so se udeležil zborovanja in odposlanstva slo vanskega učiteljstva. Nato je po zdravil Zavezo in zborovalee \ imenu mesta IJubljaiie župan dr Ivan Tavčar, ki je proslavljal u čiteljstvo kot kulturne delavce ii značajue bojevnike na narodnen polju, katerim v čast plapolajo zastav*- z mestne hiše. V imenu naroduo-uapredne stranke je pozdravil podžupan dr. Triller, dr Kavnihar pa kot poslanec mest: Ljubljane. (L Sokolič je pozdra vil zborovalee v imenu Zveze u eit«-ljsi va v kraljevini Srbiji, pro lVsor 1'ippenbacher v imenu slo venskega Sokolstva. g. Kirin za ' * Sa vez hrvatskih učiteljskih di ustava*', predsednik družbe sv. Cirila in Metoda cesarski svetnik Senekovič v imenu družbe, kateri je učiteljstvu največji prijatelj, g Skarič za hrvatski pedagoški književni zbor v Zagrebu, g. Gra-nee v imenu zagrebškega učiteljstva, g. Hajnv za Zvezo slovanskih učiteljskih društev, zastopa-jočo :10,000 učiteljev, g. Skala v interni Osrednjega društva Čeških učiteljskih društev, g. Skalicky v imenu češkega meščanskega učiteljstva, poslanec Havlik za Zvezo moravskega češkega učiteljstva, g. Vit kovic pa za moravsko meščansko ueiteljstvo. Pozdrav čeških učiteljic je sporočila gdč. Talsk«. Težaški deželni poslanec Stefan Kerluga je pozdravil zborovalee v vezani besedi. Vrsto pozdravov je zaključil g. Strmšek. ki je pozdravil v imenu narodno-naprednega dijaštva. Sprejete so bile nato resolucije, ki jih je odobrila prejšnji dan delegacija, nakar je govoril slavnostni govor deželni poslanec učitelj Engel- j be rt GangI, ki je obširno razpravljal o delovanju Zaveze in njenih j f bojev v korist učiteljstvu in narodu ter o bridkostih in težavah slovenskega učiteljstva, ki pa vzlie vsem pritiskom ni uklonilo svojega tilnika, temveč krepko in odločno koraka po svoji začrtani poti naprej do končne zmage svojih pravičnih zahtev, katero mo-la doseči prej ali slej. Govor po--lanea Engelberta Gangla je bil pesniško zamišljen, poln vzletov, pa tudi krepkih besed, ki so prijetno odmevale v srcih učiteljstva. Vršil se je banket, pri katerem je bila izrečena marsikaka dobra beseda za ueiteljstvo in v prid našega ljudstva. Častno j<* praznovala Zaveza svojo 251etni-eo. Končana je doba 25 let in nova nastopa, (iangl je rekel glede na to: "Končali smo eno razdobji-! Drugo — večje po svojih pra-vicah in jačje po svojih zahtevah — stoji pred nami. Mi stopamo vanje, hrepeneč po delu, ki bodi posvečeno blaginji našega ljudstva. ki si naj samo. duševno silno in materialno močno, da to, kar gre vsakemu kulturnemu narodu: st-bi življenje — domovini slavo! In samo tako ljudstvo bo dalo tudi nam to, kar nam gre!'" Ivan Cankar je prestal prisoje-iio mu kazen sedemdnevnega zapora ter je v ječi spisal več zanimivih stvari. Neprevidnost. Marija Količek, dekla pri Tomcu v Toplicah, je KI. s»*pt. kuhala na samovaru. Pri njej je slonelo llletno dekletce .judmila Tome. Dekla je vlila v •samovar špirit. Ta je eksplodiral in obžgal dekletce po obrazu in i-okah. Hitra zdravniška pomoč je preprečila vedne znake opeklin. Prevažalci čez Krko. Vas Krka je do sedaj imela samo tri posest-like čolnov. Letos pa so se pomnožili, ker prevažanje nekaj več !iese. Zato si je omislil čoln tudi Medved. A nt. Jerman pa je imel najboljši čoln in so ljudje najraje k njemu hodili. Dne 13. sept. pa je nekdo ta Jermanov čoln prevrtal in ga nekoliko zamašil. Zamaški so se čez noč premočili in čoln se je potopil — sreča, da le sam. Zopet samomor v Idriji. Dne 15. sept. popoldne so našli zopet obešenca. To pot si je končal življenje tj 1 letni vpokojeni rudar Fran Kanduč. Po zdravniški izjavi je storil to v duševni zmedenosti vsled alkohola. Pobegnil magistratni uradnik. Dne 0. sept. je izginil iz Ljubljane magistratni uradnik Jurko Ja-vemik. ki je bil sprejet v mestno službo, in sicer najprej k policiji šele pred nekaj leti. Javernik ni proffil za dopust. V Ljubljani je zapustil družino in .iako mnoge dolgov. Javernik je delal zelo prebrisano in je ujel precej ljudi, da so mu posodili denar. Nekega posestnika je ukanil, da mu je podpisal kar 4000 K. Dasi ves zadolžen. je postal celo hišni posestnik. Kupil je hišo za realko, v Soteski in lastnico pri tem nakupu oškodoval za 1200 K. Prejšnja lastnica hiše je vložila že tožbo še preden je Javernik izginil in bo obravnava te dni, a škodo bc vseeno imela precej znatno. Tudi druge ljudi je Javernik pregovoril. da so mu dali ali podpisali po 200 do 300 K. Poizkusil je nada Ije tudi pri nekem velikem zavodu izposlovati si znatno posojilo. To posojilo mu je bilo že dovoljeno, izpolniti je bilo treba samo še neke formalnosti glede zaznambe na plačo, toda Javerniku, so bila tla postala že tako vroča da ni čakal. Mudilo se mu je, najbrž še vsled tega, ker je bila proti njemu vložena ovadba, da je nekemu dekletu hotel silo storiti. Sodi se, da se je Javernik obrnil na hrvaško stran. Ženo in otroke je zapustil brez vseh sredstev. Med mestnimi stražniki ni bil Ja vernik nič kaj priljubljen, dasi so se tudi nekateri izmed njih dali zapeljati, da so mu posodili denar. Mestni magistrat je dne 18. sept. objavil poziv, da se mora Jurko Javernik nemudoma vrniti v urad, sicer izgubi po preteku štirih tednov službo. Vojak se je obesiL Na travnikih med Škocijanom in Krtino pri Dobu so našli obešenega vojaka. Služil je pri topničarjih in bil menda Čeh po rodu. Pri sebi je imel okrog 3 K denarja in nekaj drugih papirjev. Pogrešali so ga menda že od 8. sept., našli so ga šele 14. sept. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Škocijanu. Vzrok samomora ni znan. Moser in Puchreiter sta sedela pri mizi blizu telefonske omarice, a k sreči nista bila poškodovana. Z nevihto se je ta dan vsula tudi huda toča. Posebno v okolici Un-terpremstatten je toča pobila vse pridelke na polju. Občini Zett-ling iu Laa sta goli kakor po zimi. Toča je ležala po nekod 2 do 3 decimetre visoko. fiTAJEBSKO. Štajerski deželni zbor. Zaradi štajerskega deželnega zbora so si sedaj Nemci v laseh. Krščanski soeialei, nemški nacionalci in ve-leposest vo ne mara deželnega zbora, dokler se državne finance ne uredijo in z njimi določijo prispevki deželam. Kreganje med Nemci je tako veliko, da so čisto pozabili, se zadirati v Slovence. Rimske toplice. O ponesrečencu draineljskega kaplana 31. Grošelja se ni nič gotovega izvedelo. Znano je le to, da je šel prve dni zadnjega tedna v juliju obiskat svoje prijatelje v Loko; od tam se je dne 30. julija popoldan odpeljal z vlakom na Zidani most, se isti popoldan oglasil pri Sv. Marjeti, kjer je večerjal in se potem podal peš proti Laškemu trgu, kamor je po rani cesti eno uro hoje; rekel je. tla rad hodi in da gre še obiskat svojega tovariša. Šest dni pozneje (5. avgusta) pa so ga našli mrtvega v Savinji, dobre pol ure od Rimskih toplic proti Zidanemu mostu, že na obrežju loške občine. Mrliški oglednik in orožnik nista sumila kakšnega hudodelstva in tudi politična oblast ni iinela vzroka, preiskovati stvar. Toliko se ve o tej nesreči. Reštajn pri Rajhenburgn. Tiho in žalostno so zapeli zvonovi, tako. kakor bi se bili zbali, da zbu-de umrlo dekle Marijo Ribic iz Reštajna. Bila je ponos svojim starišem in v zgled drugim dekletom. Umrla je v bolnišnici v Krškem po kratki in zelo mučni bolezni : pljučnici. Bila je v 25. letu svoje starosti. Kozjanske novice. V noči od 3. na 4. sept. je iz severne strani o-krog ene ure po polnoči prihrumelo grozno in strašno neurje z bliskom. Bliskalo se in grmelo je tako, da je bilo groza. Toča je napravila silno mnogo škode po no-vonasajenih vinogradih, ki so nekateri obetali prav obilo trgatev; zdaj so pomandrani, okleščeni in tako na polovico uničeni. S pobitim srcem tarnajo vsi prizadeti vinogradniki. Posebno na Zečah, občini Zdole, je toča brez usmiljenja klestila, še drugi dan jo je bilo cele kupe na tleh. Koruza je vsa razcefrana, zrel fižol izluščcn itd. Tudi strela je udarila na več mestih. V Kozjem je pogodila dimnik posestnika J. Kuneja pri pokopališču in mu ga polovično odcepila ter razrušila; na Zdolah je udarila v Klakočevo-Grobelj-šekovo črešnjo pri hiši in jo razklalo; sreča, da ni strela pogodila v hišo. Predzadnjič je pa treščilo v drugo črešnjo, 30 metrov od hiše. Doli na Hrvaškem, okrog Sv. Katarine, pa je užagala strela isti večer neko večje poslopje, nebo je bilo od tega ognja namreč silno razsvetljeno. Predzad-iijie je tudi strela udarila na Zdolah v kapelico sv. Trojice, razrušila in razkopala nekaj zidu ter užgala oltarni prt in Marijin til; vse podobe so od ognja opaljene iu črnikaste, samo Marija je o-stala tako, kakor je bila. — Ota-ve je mnogo in je prav lepa, ker je bilo vreme za sušenje krasno, da že davno ne tako. Iz Gradca. Dne 10. sept. je divjala krog Gradca huda nevihta. Strela je udarila v Eggenburgu v telefonsko zvezo tovarne Ekert v trenutku, ko je bil knjigovodja Ferles ravno v pogovoru. Ferles je bil dalj časa omamljen od puha in iskre so letele od mrežice, dasiravno je kraj, kjer je strela udarila v žico, oddaljen od tovarne več sto metrov. Radi strele je poškodovanih več sosednjih zvez. Nadalje je strela udarila tudi v telefonsko zvezo policijske stražnice v Eggenbergu. Stražnika1 PRIMORSKO. Bcj za slovensko šolo v Tržiču. Dne 14. sept. se je vršilo v Tržiču zborovanje po § 2. v prostorih hotela "International"; na dnev nem redu zborovanja je bila: slovenska ljudska šola v Tržiču. U deležilo se je zborovanja nad 150 slovenskih mož. Navzoči so bili tudi župan iz Opatjegasela in podžupan iz Devina in Doberdoba. Govorila sta med drugimi dr. Rvbar iz Trsta in dr. B. Vošnjak iz Gorice. Na shodu je vladalo dobro razpoloženje in storilo se je, kar treba prvo storiti, da se uresniči nujna potreba Slovencev v Tržiču: ustanovitev slovenske šole. V Tržiču je za šolo godnih slovenskih otrok okoli 200. Po zborovanju še je nabralo med navzočimi 36 K 62 vin. za slovensko šolo v Tržiču. 50 let trajajoči boj za sle vensko gimnazijo. Graški 'Tagblatt? se poleg dugih listov tudi bavi s slovensko gimnazijo in pravi, da so se Slovenci borili 50 let za slovensko gimnazijo in jo konečno dobili v Gorico. "Soča" dostavlja k temu: Omenjeni list trdi be-dastočo, da slovenske gimnazije nismo dobili toliko časa zategadelj, ker ni bilo knjig v slovenskem jeziku. Za koga pa bomo imeli knjige pred uvedbo slovenskega učnega jezika?! Pomembno LISTNICA UREDNIŠTVA. WW Vse dopisnike opozarjamo, 'V da naj pišejo dopise s črni-3V lom in na eni strani lista. Stavca ne more nikdo sili-ti, da bi stavil s svinčnike m 36T" pisan rokopis. Kje je FRANK VRABlO, ki potuje z zlatnino in urami. Pred enim letom maja meseca je bil na potovanju v Sheboygan, Wis. Prosim ga, da mi naznani svoj naslov. — John Koren, 1153 E. 601 h St., Cleveland, O. (1-3—10) Rad bi zvedel za naslov JERNEJA KOPR1VŠEK. Doma je iz St. Ožbolta pri Trojanah. V Združenih državah biva že nad eno leto. Ker mu imam poročati nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Rebolj (po domače Mati-želj iz Žvarulj), Box 238, Moon Run Pa. (1-3—10) Koledar za leto 1914 se že marljivo tiska in bode letoa obširnejši nego je bil dosedaj Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in drugih zanimivosti Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov ■ pošto vred. Upravništvo Glas Naroda. BREZPLAČNA POJASNILA NASELJENCEM. Naselnik, ki misli, da je bil osleparjen, ali ki je bil okraden ali oropan, napaden in ranjen, za> STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., ot Glas Naroda published at New York, N. Y., required bv the Act cf August 24, 1912. Note. — This Statement is to be made in duplicate, both copies to be delivered by the publisher to the postmaster, who will send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of «Massification), Washington. D. C., and retain the other in the files in the post office. Editor: Gilbert Potrato, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Managing Editor, Ivan Terček, 82 Cortlandt St., New York, N. Y-Business Managers. Ludvig Benedik, 82 Cortlandt St., New York. Publisher, Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. Owners: ( If a corporation, give names and addresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock.) Prank Sakser, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of ttital amount of bonds, mortgages, or other securities: — none — ? Average number of Copies of each issue of this publication sold or distributed, trough the mails or otherwise, to paid subscribers during the six months preceding tlx- date of this statement. (This information is required from daily newspapers only) .........................................8875 Ludvig Benedik, business manager. Sworn to and subscribed before me this 1st day of october,1913. Jezaja Muenz, (Seal.) Notary Public. (My Commission expires March. 1914.) SLUŽBO IŠČE. Slovenka, stara 21 let. želi dobiti službo pri dobri slovenski družini. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo tega lista. (2-3—10) peljan pri iskanju dela, opehar-je konstatiranje 50 let trajajoče-|icn Pri nakupu zemljišča ali hiše, ga bo i a za eno slovensko gimna-jP" vloženju, pošiljanju in menja-zijo! Tako počasi gre na dan pra- niu denarja, ali ogoljufan po ka- viea za Slovence. at o pa mora biti naš boj za lK.^e pravice na vseh poljih vedno hujši, da ne bomo pol stoletja čakali na dosego vsake svoje pravice. In doseči jih moramo še obilo. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravim vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno svoje tri svake: Franca, Mihaela in Janeza Sieve. Nadalje pozdravim družino Janeza Uršič v Tioga, Colo., kakor tudi vse člane društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Col. Štraj-karjem v južnem Coloradu želim obilo uspehov! New York, 30. sept. 1913 Fran Potočnik in družina. Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse prijatelje in znance v Moon Run, Pa. New York, 30. sept. 1913. Fran Petkovšek. Iščem svojega dobrega znanca ALEKSA PANJKA. Doma je iz sela Sadlovac, občina Drež-nik, Lika, Hrvatska. Pred 4. leti je bil nekje v Montani. Prosim rojake Slovence, Srbe in Hrvate, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Jovo Vlauich, Box 45, Laudesburg, W. Va. (2-6—10) IŠČEM izobraženega moža, zmožnega angleščine in slovenščine, kateri bi mi pomagal organizirati slovensko naselbino, da kupi farme. Moja zemlja je dobra kot najboljša v Zedinjenih državah, kjer rodi dvakrat v letu. Sedaj je videti na farmah pridelke. Cena je od 20 do 40 dolarjev za aker. Plačam' dobro provizijo pravemu možu. Naslov: Charles M. Brown. Newport, Ark. 100 AKROV FARMA. Tukaj je na prodaj lepa. 100 akrov obsegajoča farma. Na farmi je velika hiša, velik saden vrt, hlev, šupa, svinjak, kokš-njak, koruznjak, šupa za vozove, pet glav goveje živine, dva lepa konja, kokoši, 160 bušljev namla-tene rži, okrog 50 bušljev ovsa, kakih 500 bušljev koruze. Oseja-no je vse žito za drugo leto in nasajeno je 1V* akra jagod, 1 aker rbidenc (dewberries) in 1 aker malin. 20 akrov zemlje je ža -mrvo, 10 akrov hrib, kjer je nekoliko vinske trte za vino za doma.< Mrve je dovolj za celo zimo za vso živino. Poleg posestva je velik ribnik, kjer se lahko lovi ribe. Vse skupaj stane $4000, plača se $2500 in za ostalo se čaka. Za na-tančneja pojasnila obrnite se na: F'rank Čech, R. 2, Box 52, Grand Haven, Mich. (25-9 3x lx y t) kem notarju, pravniku, agentu voznih ali železniških listov, eks-presmanu, v kakem hotelu ali na kak drugi način oškodovan, dobi v tej državni pisarni sveta in pomoči. Ravno tako posredujemo vsakemu zasluženo plačo, ako isto sam ne more dobiti Urad se nahaja v New Yorku v hiši 26 E. 29th St. Uradne ure so od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldan vsaki dan in v sredah zvečer od 8. do 10. ure. V Buffalo, 704 D. S. Morgan Building. New Tork State Bureau of Industry & Immigration. NAŠI ZASTOPNIKI. Kateri eo pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vee druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debe?c In A. J. Terbovc. Leadville, Colo-: Jerry Jamnik Pueblo, Colo.; Peter Culi* In J. H. Roltz. Primero, Colo: Mike Krivec. Sallda, Colo, in okolica: Louis CoetaUo (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Anton Saftlch Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudmaa. Depue, III.: Dan. Badovin&c. Chicaao, III.: Frank Jurjovee. La Salle, III.: Mat. Komp. Joliet, III., in okolico: Frank Zagar. Mineral, Kane.: John Stale. Waukegan, III.:. Frank Petkoviek In Math. Ogrln. So. Chicago, III.: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija Barborte. Frontenac. Kans.lln okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. In okolico: Martin Kos. Vale Summit. Md.: Frank Kocjan. Calumet, Mich In okolico: Pavel Shalta in M. F. Kobe. Manlstlque, Mich. In okolico: B. Ko-tslan. South Range. Mich. In okolico: M- D Llkovie. Chlsholm, Minn.; E. Zgone In Frank Medved. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolico: Ivan Goute, Jakob Skerjanc in M. L. Kapsch. Eve let h, Minn.: Jurij Kotze In Alojs Baudek. Gilbert, Minn. In okolica: Loula Veeel Hlbblng, Minn.: Ivan PouSe. Nashwrauk. Minn.: Geo Maurin. St. Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Aldrldge, Mont.: Gregor Zobec Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cešarek. . Little Falls, N. Y.: Frank Oresorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J, Hs> rlnčlč in Chas. Karllnger. Bridgeport, Ohio In okolico: Frank Hočevar. Barbeton, O. In okolfco: Alois Balant-Collinwood, Ohio. Math. Slapnlk. Lorain, O. In okolico: Andrej Bomh*A Lorain, O. in okolico: John ICumde, 1935. E. 29th St. Youngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okolico: M. Klarlch Brad dock. Pa.: Iran Germ. Burdine Pa. In okolico: John KerttS-nlk. Co nem s ugh. Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonaburg, Pa.: John Koklich. Brougthon, Pa. in okolico: Anton Dea- tcT. Export, Pa. In okolica: John Proetor. -Forest City, Pa.: Karl Zalar. • Irwin, Pa. In okolico: Frank Dfimisr Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Lands. Pa.: Geo. Schults. Moon Run, Pa. In okolico: Fr. Maček Pittsburg, Pa.: Ignacij Podvasnik, Urh Jakobich In Ignatz Magister. Pittsburg, Pa. in okolico: Frank Bam-bič. Unity 8ta., Pa.: Joseph SkeriJ. Steelton, Pa.: Joa. A. Pibernlk. Wlllock, Pa.: Frank Seme. Wlllock, Pa. In okolica: Joseph PeterneL Willock, Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL Winterquartera, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Parents Ravened ale. Wash.: Jakob Romflak. Thomas. W. Va. In okolico: Joat» Boa In Frank BartoL Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik la John Vodovnlk. Sheboygan: Frank Beniger. 606 Jefferson 8t. Was* Allla. Wk: Vtaak Bkok. Wyo.: A. JaaUa la Tal * POZOR, ROJAKI; Tem potom nasanjam. d:i imam naprodaj mir.«-) rodovitne zemlje :-a Willardu in Oreeu-woodu. Wis. Tci.'j, katerega viseli farmanje, na. se obrne naravnost na mene, !:«-i jaz imam poleg obdelane tu ii mnogo neobdelane zemlje za puidati. Gregor Seliškar. _Grernwood. Wis. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom -v državah .Montana in Wyoming naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik g. ROBERT ROBLEK. kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo. Upravništvo ikUlas Naroda". Drvarje se išče v Mellen in Glidden, Wis. $1.30 od klaftre. Preskrbimo stavbinski materijal za sestavili kampe za šest ali več. Lake Superior Iron & Chemical Company, Mellen, Wis. Ako kedo izmed rojakov zna, kje s<- sledeče trije nahajajo: CENE ADAMU". FRANK ADAMIČ in LOriS ADAMIČ, naj mi blagovoli javiti njih naslove ; za nje bi rada izvedela: Neža Jrrše, l»ox 752. Chisholm, Minn. (30-D—2-10) NA PRODAJ. Prodajani grocerijsko trgovino, in sicer radi slabega zdravja. Vprašajte pri: M. I\, 122:; First St.. La Salle, I1L (1-2—10) Jff Trgovec z zlatnino M. POGORELO, (2D E. Madison St. — Room 1112, Chicago, m. Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah. • Kje j«- moj brat FRANK SLAVEC? Doma je iz Knežaka na i Notranjskem. Pred šestimi meseci je bival v Willock, Pa., in sedaj ne vem. kje se nahaja. Za njegov naslov bi rad zvedel jaz , njejjov brat, zato prosim, če kedo ve. da mi javi, ali naj se i pa sam oglasi. — Victor Slavec, Blaekhawk, via Price, Utah. • - Josip Scharabin blizu Union postaje 415 West Michigan St., Duluth, Minn. Pošiljam denar ? staro do- f raovino in prodajam paro- * brodne in železniške listke. * Naprodaj nove Lubasove harmonike! trivrstne, nemško uglašene, 30 tipk. 11 basovih tipk. pri basih zvonček in za zapreti, s prav močnimi aluminijevimi bombardonbasi, mesingastojekleni glasovi s poj>ol-noma aluminijevimi ploščami, vsled česar so zelo lahke, s žlahnim lesom fornirane in najlepšim mozaikom vložene, cena $50.00 in se pošlje vsakemu kupcu na ogled. Imam v zalogi tudi vsakovrstne kovčeke (kofre) za harmonike! Pišite na: ALOIS SKUU, P. O. Box 1402 New York. City, N. Y. W i Cailfomijsko domače vino. Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom priporočam najboljše domače Calif orni j sko vino in tropinjevec (Grape Bian-dy) kakor Port in Sherry vino. Belo vino po 50c. gal. z posodo vred. Črno vino po 40c. gal. z posodo vred. Port vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. Sherry vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. Tropinjevec po $2.50 do $3.00 z posodo vred. Zgoraj omenjene cene za vino se zastopijo za ne manj kot 28 gal. Pri večjih naročilih n. pr. 5 barrelnov dam popost, celi voz (Car Load) pa po jako nizki ceni po dogovora. Prosim gg, naročnike da priložijo pri naročilu denar, oziroma U. S. Money Order. Pontrotba to^na. Za obilo naročila se priporočam. NICK RADOVICH, WHOLESALE LIQUOR DEALER 594 Vermont St., San Francisco, Cal. GLAS NARODA. OKTOBRA, _1913. ^ <7fc> ^ ^ rffe ^ ^ ^ ^ ^ I I I 4 Skrivnosti Pariza. ? Slika iz nižin življenja. i F pisal Kuge ne Sne. — Za "Glas Naroda ' priredil J. T. V ^ ^ ^ ^ ^ * (Nadaljevanje.) liuilolf ac obrne k 1'eitelju rekoč: - Ti .si uaW 11 roelieforške ječe, kjer bi luoral ostati do smrti zaradi alepars". va, tatvine in umora; imenuješ se Ansel m Du-refctiel. - Ni r«s! Dokaž-ite mi! — je rekel I čitrlj s tresočim glasom. — Kaj! — st- jc oglasil Zbadač — ali nisva bila skupaj v ječi? Rudolf je iiMnignil Zhadaču, da naj molči in nadaljeval: — Ti si Ansel m D u resne 1 — če ne pripozuaš sedaj, bos pripo /.nal jHKBrje; ti si umoril trgovca s živino. — Ni res! — Ho* pripo/ual pozneje. Kopar ga je začudeno pogledal. —• Sinoči si vlomil v to hišo in za bodri gospodarja. Vi ste tega krivi. Na; adli so me, jaz sem se moral braniti. M o/, ki si jra /.ahodel, te ni napadel, ker ni bil oborožen. hVm s**i« t»- zvabil zategailtij, krr si s<- ponudil možu, kateremu si ukrud«*l to listniro, da me boš umoril, če ti plač-a 1000 frankov. — Jaz m* i u vs»* to slišal — je pripomnil Zbadač. Učitelj jt- divje pogledal. Kudolf je nadaljeval. — Jaz te [Kit era taken* nisem zapeljal k zločinu. — Vi niste moj sodnik. Vam ne bom odgovarjal. — Vedel se:u, da si um I i/, ječe, vedel sem. tla veš za stariši mladega dekleta. Ki jo je spravila Sova na napačua pota. — V molih rokah si. Lahko te izročim sodišču, ker si umoril trgovca — — Ni res! Jar nisem umoril nobenega trgovca. _ Lahko te -nravim iz Francije na osamljeno mesto, čelni boš vse razodel, kar zahtevam od tebe. Včeraj sem slučajno zvedel za tvoje pravo i inc. — Ni res! Jas se ne imenujem Duresnel. Kudolf je \/rl / mize Sovino verižico, na kateri je bil obešen iazurni kamen in jo jnikazal 1'čitelju s pretečim glasom: - liogo*kruiiec! To relikvijo si dal nesramni ženski. Trikrat l.i ti lula lahko sveta, ker jo je dobil tvoj sin oil svoje matere ill ona od svoje stare matere. I Vitel j je sklonil glavo, ne da bi odgovoril. Včeraj seiu /vedel, da si svojega sina vzel pred petnajstimi leti njegovi materi in tla veš sam. kje se nahaja. — To noč si še • ■ukrat prelival kri. tiospodar te hiše te je vprašal, kaj tla hočeš. — Denar ali življenje — si mu odgovoril in mahnil po njem. Tako je povedal sam, ko sem mu zavezal rano — je rekel zdravnik. — Ni res! Ii3gal je! — Muri nikdar ne laže. — Tvoji zločini zahtevajo občutno kazen. Oborožen si udri v vrt, zabodel si moža, hoteč ga okrasti. ■ V »tiri bodeš tukaj. Iz usmiljenja do tvoje žene in sina, te ne bom izročil rabeljeviin rokam. — Pripravi se na smrt; — puške so nabite. — V rtudolfovili |M»tezah se je izražalo grozno zaničevanje. I Vitel j je bil zagledal v predsobi dva moža s puškami v rokah. Krčevito se je stresel in ustnice so mu posivele, ko je zašepe-tal: — Milost! — Zate ni milosti, t e te tukaj ne ustrelimo, ti bo rabel(j odtekal glavo. — Kajii umrem na morišču. Kaka dva ali tri mesece bi še lahko živel. Ne kaznujte me Vi, me bo že sodišče kaznovalo! Milost! Milost! — Toda tvoja žena, — tvoj sin? — Ali ne nosita tvojega imena ? Moj ime m- že otiečaščeiio. Milost! Milost! Samo teden dni življenja mi še presodite! Sicer me pa tudi nimate pravice umoriti I — jr pristavil predrzno. — To Vam prepoveduje postava! — Postava! — je odvrnil Kudolf — Postava! Ti se upaš sklicevati na postavo, ker si že dvajset let zainetoval vse postave člo-•vi'|kc družbe. Ktipar je skhmil glavo iu ni odgovoril. Šele po dolgem premoru je pripomnil * tihim glasom: — Pustite mi življenje! Iz usmiljenja! — Ali mi bt>« po vet I al, kje je tvoj sin! — Da, da, vse bom povedal, kar vem o njem. — Ali mi boš po\edal, kje so stariši mladega dekleta! — V moji listnici so papirji, ki Vas lahko privedejo na sled. Zdi se mi, tla je njena mati ugledna ženska. — Kje je tvoj sin? — Ali uii boste pustili življenje! — Pripoznaj m*jprej. — IV bi vedeli, bi — se je obotavljal l Vitel j. — I 'moril si ga ! — Ne. ne, — dal sem ga enemu izmed mojih sokrivcev, ki je ušel, ko so luetic prijeli. — Kaj je napravil žiijim! — Izučil k« je za bančnega pisarja, tla bi mu lahko šel pri njegovih pod vzel i 111 na roko. Drugega ne povem ničesar, dokler lui ne obljubite, da me ne boste umorili. — Pogoje, ntsramnež! — Ne. ne, usmiljenja! Dajte me zapreti zaradi današnjega zločina, o drugem ne govorite. — Pustite mi življenje! — Toraj živeti hočeš? — Oh, da. «U! Ktlo ve — ni kdo ne ve, kaj se še lahko zgodi. Kopar je mislil na zopeteii beg. — Toraj hočeš na vsak način živeti! — Da, živeti, samo en mesec, samo osem dni. — Prii»oziiaj vse svoje zločine in živel bodeš! — Živel bom . — Ali je resnica, ali je res? — Ker se uii smili tvoja žena, ker se mi stuili tvoj sin, ti bom dal dol>er svet: umri danes, uuiri — — Ah, ne. ne —; izpolnite obljubo — — Ti hočeš! — Da, da — — Ti hočeš! — Da iu niktlar se ne bom pritoževal. — Kaj si storil s svojim sinom? — Prijatelj, o katerem sem govoril, ga je temeljito izučil v knjigovotlstvu, da bi ga »pravil v kako banko — odkoder bi mu lahko tlajal različne podatke. Jaz sem iz ječe vodil celo zadevo. Dopisovala sva si v skrivni pisavi. — Ta človek me navdaja z grozo — je spregovoril Rudolf — i.a svetu se dogajajo zločini, o katerim nisem imel niti pojma. — Povej — zakaj si hotel spraviti sina v banko? _Zato — no, saj razumete — da bi nama pomagal. __ Oh, moj Bog! Svojega sina, svojega lastnega sina! — je vzkliknil Rudolf in si zakril z rokami obraz. V tem slučaju je šlo samo za goljufijo. Ko je moj sin zve-liotel pristati. — Ker je začel njegov varuh slabo postopati /njim, m« je ušel. — Od tega je kako poldrugo leto. — Od onegf rasa nisem več slišal o njem. Stanoval je na štv. 17. Ruč-de-Templf pod imenom Franc Germain. Naslov se nahaja v moji listnici. — Vidite — vse sem Vain povedal. — Vse. — Kaj je pa s trgovcem ? — To ne hi prišlo na dan; o tej stvari ni nobenih dokazov. — Vain pripoznam, pred sodnikom bi zatajil. — — Toraj pripoznaš, da si ga umoril? — V zadregi sem bil, brez živeža, brez denarja. — Sova mi je nasvetovala. — Sedaj mi je žal — saj vidite — ker sem pripoznal. Ako me ne izročite sodišču, Vam dam častno besedo, da se poboljšam. — Živel boš iu tudi sodišču te ne bom izročil. — Vi mi odpuščate? — je vzkliknil Učitelj, ki ui skoraj vrjel svojim ušesom; — Vi mi toraj odpuščate? • HARMONIKE bodisi kakortnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj vtem poslu in sedaj v svojem lastnem dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoisno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland, O. = Genik knjig, = katere se M« v zalogi Slovenic Publishing Company Hamburg-American Lino. 82 Cortlandt St, New York, N. Y. MOLIT VENIKt: DUŠNA PASA, vezana 9—SS z zlato obrezo 1-— Marija varhlnja v usnje vezano —-80 RAJSKI GLASOVI —.40 Kajaki Glasovi v usnje vezano —-80 Sv. URA, elegantno vezano 1-20 Sv. URA v nlonovo kost vezano 1.20 SKRBI ZA DUŠO. elegantno vezano 1.2o SKRBI ZA IJL"ŠO v slonovo kost vezano 1.20 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski —.25 Abecednik nemški —.26 Ahnov nemško angleški tolmafi —.50 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živlnoadravnlk —.SO Nemščina brez učitelja 1. in 2. del 1.00 Grundriu der slovenischen Sprache vezano 1.— Angleščina brez učitelja —.4* Mala pesmarica —.Zv Angl. slov. In slov. angl. slovar —.40 Katekizem veliki —.SO Prva računica —.s©! Slovar slov. nemški (JanežlC - Bar- tel) nova izdaja 2.50 Slovar nemško slovenski (Janeilč- Bartel) nova Izdaja 2.60 Zlrovnik, narodne pesmi, vezano, 1. 2. S. In 4. zvezek vsaki po —-60 Dobra Kuharica 2.50 Hitri računar —.40 | Nauk o pčelarstvu 1.— j Novi domovinski zakon —.20; Odvetniška tarifa —.40 Poljedelstvo —.60 Pesmarica, n&grobnlce 1.—I Katekizem mali —.15j Pouk zaročencem — .701 Ročni slovensko-nemškl slovar —.40; Schimpffov nemško-slovenskl slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemfiki slovar 1.20 Slovensko-anglečka slovnica $1.00 Slovenska slovnica $1.25 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica ^ $1.25 Trtna uš in trtoreja —.40 Zbirka domačih zdravil —.50 Popolni nauk o čebelarstvo 1.— Slovenska pesmarica, I. in n. svs- zek, vsaki po —.00 Umna živinoreja —.60 Umni kmetovalec — 60 Zgodbe sv. pisma —.60 —.20 —.20 L— Naseljeni cl Kaselnlkova hči Navihancl Navodilo za spisovanje raznih pisem —.75 Nedolžnost preganjana ln poveličana —.20 Nezgoda na Palavanu —.20 Nikolaj Zrinskl —.20 Oče naS _.sf Odkritje Amerike _.40 O jetlkl _.is Pariški zlatar —.20 Pas j eg la vel 1._ Pavllha _.20 Petroslnl, znani N. T. detektiv —.25 Pod turškim larmom Pot s po k orni ka Pota ljubezni 91 zvezkov Potop Potovanje v Liliput Poslednji Moki kanec Požigalec Pred nevihto Prlhajač * Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Princ Evgen Savojskl Prst božji Punčika Repoitev Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Rlnaldo Rlnaldlni Robinzon Roparsko življenje Rusko-japonska vojska 6 sv Sita, mala Hindostanka Skozi širno Indijo Slovenski šaljivec S prestola na morlšče Stanley v Afriki Stezosledec Sveta Notburga Edtna direktna proga med NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO h HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM oskrbljena s parni ki na dva vijaka: KsiMris Aagvats Victoria, A-srika, hmUmt Grast, hiiiiwl Liacela, ClevelaaJ, rs—VtH. Pletena, Patricia, Ptsssjlruia, Graf VsUersas. Prikz Oskar is Priaz Adalbert, katerim Bledi v kratkem nov parnik na itiri vijake in turbino IMPERATOR $2 oo1919 CeTl^eT dolf.' 60-000 ton, najveCjl par- —.20 —.20 —.20 —.20 —.se RED STAR LINE. IPIovitba medlNew Torkom 9n Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzopamiki na dva vijaka. SEELAND 11,904 torn FINLAND 1S.7C0 Um XKOONULNB 1S.7C0 ton VADERLAMB 11,017 torn LAPLAND 18,CM torn. Kratka In ndobna pot aa potnik« v Avitrljd, ta Ofnko, O* taako. Hrvatsko, in Galieijo, kajti med Antwerpem in imena« amimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se ie akrbi za udobnoet potnikov medkrovja. Tretji -s tre d obatoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. . Za madaljns informacije, cene in tožb« listke obrniti M je na? RED STAR LIIVE --40 100 ZABAVNE DBUGE —.20 —.20 —.70 —.90 —.20 —.20 —.20 —.16 —.20 C— IN RAZNE KNJIGE. A ndrej H of er, Avstrijska ekspedldja Avstrijski Junaki, bro«. vezano Baron Laudon Baron Trenk Bele noči____ Belgrajski biser Beneška vedeževalka Beračeve skrivnosti sto zvezkov Berači ca Bitka pri Visa —.20 Boj tek —.10 Božični darovi —.16 Burska vojska —.26 Car ln tesar —.20 Cerkvica na skali —.16 Cesar Fran Josip —.20 Clganova osveta —.20 Ciganska sirota, 92 zvezkov 6.—j Cvetlna borograjska —.40 Cvetko —.20 Cas Je zlato • —25 Človek in pol —.80 Črni bratje — .201 Dama ■ kamel jami 1.—; Darinka mala Cmogorka —.20 Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.20 i — 20, Sveta Genovefa Srečolovec Sanjska knjiga vellks Sanje v podobah Šaljivi Jaka Stoletna prati ka Strah na Sokolskem gradu. Šopek lepih pravljic Strelec Strahovalci dveh kron Tegethof Turki pred Dunajem Tlun Ling Timotej ln Filemon Tri povesti grofa Tolstoja TrebuSnik na slov. jugu Trije rodovi Uporniki Vohun VoJska_na. Turikem V snegu sama » V delu rešitev V gorskem zakotju Vrtomirov prstan Vošči lnl listi Veliki trgov«c Vojna na Balkanu 13 zvezkov V srca globini Žalost ln veselje Zadnl grof celjski — f?1 Za kruhom i —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.26 —.1» —.20 -.40 —.16 —.76 —.20 —.26 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.15 —.20 —.60 t. 5 — —.20 —.20 —.80 —.20 —.30 —.20 —.20 —.40 —.35 —.60 —.35 —.80 —.36 —.40 —.20 —.2« —.20 —.20 —.36 $1.85 -.so; -.46! —.20 nik na Bvetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se ca: Bamborg-Americai Line, 4145 Broadway, New York Gtj ali lokalne agente. wm~ VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vaak potnik, kteri potuje skoal Mew York bodisi v stari kraj ali :>a iz starega kraja naj obiiSa PRVI SLOVEN8KO-HBVATOT H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St., Naw York, Corner Cedar 81 Na razpolago so vedntf Halo sobe in dobra domača krana go aizkih eenah. K«. llmJm NEW TOBK. M Stat« StrMt, BOSTON. MASS. 1319 Walast StrMt, PHILADELTH1A. PA 619 SccmJ Aft., SEATTLE. WASH. n. W. csr. Vufaki * I* SJ.] CHICAGO. ILL. 1306 F* StrMt. P. W. WASHINCTOWN. D. C. 219 St. CWrln StrMt. MEW ORLEANS. LA. II & Loent StrMts, iST. LOUIS. HO. 233 Has Stmt. WINNIPEG. HAN. 319 GMnStrMtJ SAN FKANCISCOTCAL.' 121 u. IrJ StrMtJ MINNEAPOLIS. MINN. 31 Hm*«*] Street, MONTREAL, CANADA. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA yECJI IN NAJCENEJŠI DNBVNLK. GLAS NARODA". NAJ- C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE. i Francoska parobrodna družb ti, Blraktna trta «o HAVRE, PARIZA, frVICE, INOMOSTA in LJUBLJANI PoitnI Ekaprsa parnik! aoi1 LA PROVENCJc" tA SAVOIE" 'JA LORRAINE" "FRANCE" as Mirt Hkkt Pozor, rojaki! iHU' —.20 Dobil amm Is Washlnvtoos smsvojssdca-*Ua Mrialno itorflko. kt»-Jama. da ■o ■ a r avUa prava taa ks- bsaMBi la »osrečilo Ii najti pravo AJpm tinkturo la —.20 —.00 —.20 —.20 —.20 —.20 —.26 —.26 —.25 —.20 4— —.80 — 10 — 20 —.20 Devica Orleanska Don Kiiot Doma ln na tujem Dobrota ln hvaležnost Dv® povesti Eno leto med Indljanc1 Erazem Predjamski Evstahija, dobra hči Fablola Fra Dlavolo George Stephenson, oCe Belesnle Grof Radeckl Grofica berači ca. sto sveskav Gozdovnlk, 2 zvezka Grlcelda Hedvlga, bandit ova nevesta Hlldegarda fTlapec Jernej Hlrlanda Habad, pripovedke, I. ln n. zvezek po —.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Izdajavec Islandski riblC Izlet v Carigrad Isdsjalca domovine Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobruto Jaromll Jetnikov! otroci Jureevičevi zbrani spisi 4. zv. Tihotapec 6. zv. V vojni krajini 5. zv. Moč in pravica 9. zv. Med dvema stoloma 11. zv Veronika Desenišk* Kaj se je Marku sanjalo Kraljevič ln berač, vezano Kako postanemo atari KrlOtof Kolumbo Križem sveta Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Lailjivi Kljukec Le ban, sto beril Ljubezen in maščevanje, 102 Makslmiljan Mali vseznalee Marjetica Marija hči polkova Materina trtsv Mati, sodjalen romaš Mir boSji Mlrtio JPoitenJakovM Mir d. samotar Močni baron Bavbar Mrtvi gostač MusoUno Na različnih potih Na valovih južnega morja Narodna pri povesti, L. II., ITI. In 1 svesek. vsaki po Na divjem upadu —-S* Na bojiseu Na Indijskih otokih Najdenček Na Juti o*oz Na preriji Za tuje grehe Zlate jagode Življenja trnjeva pot Življenjepis Simona Gregorčiča —SO Z ognjem in mečem 2._ Zmaj Iz Bosne _.so Zeninova skrivnost —.20 Krasni roman "Pro k lets": 1. »v. Prokleta, 2. zv. Volčji ubjalec 3. zv. Na pokopališču v Fremlcourtu j 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea 6. in 6. zv. Ugrabljeni groflč 7. In 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh S zvezkov 1.80 SPILMANOVE POVESTI: I.e. njsinsaiast __— ,- Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi tovini, poštni nakazniei, ali poitnih goimkah Poitnina ie pri eenali minili. ■ » ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA' VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. _ . NAJ Novi parnik na dva>ijaka "Marthv Washington". med New Yorkom, Trstom In Reko. Cena fožaik listkov iz New Torka a II. razred so do: Tod spodaj navedeni nori brodi na dva vijaka ima j« brezžični brsojavi ALICE, LAHKI, KARTHA WASmNOTOl^ ARGENTINA, OCEANIA, C4HD VRANI JM a nSTA LJUBLJANI ZAGREBA KARLOVGA PUR 81.11 M.0C 89.0« la Kartha WgahimgUm in Kaiser Frani Joael L Min« |SJI IL RAERED d* ■BITA; ali REKE; KaHha Washington in Klini Krani M ft |f f .00, drugih do M, r Phelps Bros & Co, Gen. Agents, 2 Wnahin«to» street, new york. .x i £3, . »jt . _ - , ■« • - ..