206. ftNll&l. I UnUloni. i soboto. 5. septeml ILLIeto. vsak dan svečar lavaeaial nade*it In ■a pol leta 12 BT, m četrt leti 0 r( m aa m leto »O K. E Ni oiročbo braa lateaesas Dcpiii naj te lavole tnukevatL — Reke piši BrteUihra tetotoa it 04. ter velji p« S K Kderhodl aniocnlne as ■a vtatafo. — prejeman ea ponj. plača oairi. — Za dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za LJukliano a pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta U K, ea eetrft leti 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za >eamelfo celo leto 28 K. Za vse drage deiele in Amerika ae plačuje od peteroatopne peUt-vrate po 14 h, če ae oanaaila tlaka enkrat, po 12 h, če ae tlaka dvikrat m po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |e v KnaflovUi alleak it 9. — Upravniitvu naj as blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oinanila, t j. administrativne stvari. PtuBiue Morilko po 10 b. Upravnlštva telefon št 85. i K Slovenci! Dne 8. septembra se v Ljubljani slovesno položi temeljni kamen spomeniku Primoža Trubarja, našega literarnega Kolumba. V tem spomeniku naj se povrne med nas on, ki ga je nekoč pregnala nehvaležna domovina. Našim skromnim razmeram primeren bo ta spomenik, in letos, ko poteka štiristoletnica Trubarjevega rojstva, bi bil najprimernejši Čas, da mu postavimo ta simbol narodove ljubezni in hvaležnosti. Ker pa so nepremostljive zapreke onemogočile, da bi že letos vstala pred nas izpod kiparjeve roke Trubarjeva podoba, se ga hočemo v tem prazničnem letu hvaležno spomniti ravno ob priliki, ko bodo bivali med nami glasniki slovanske kulture, slovanski Časnikarji. Ko se bode tako pred vsem slovanskim svetom položil temeljni kamen Trubarjevemu spomeniku, naj se hvaležno spomni vsak Slovenec njega, ki je položil temeljni kamen našemu slovstvu. Vsaka zavedna Slovenka in vsak zavedni Slovenec ter sleherno narodno društvo dokumentira s svojo navzočnostjo pri slovesnem polaganju temeljnega kamena, da vemo ceniti in da smo vredni kulturnega dela, ki je imelo v Trubarju svoj izvor! Pripravljalni odbor za Trubarjev spomenik v LJuflljanl dne 2. sentembra 1908. Dr. Ivan Tavčar predsednik. dr. Pavel tajnik. Za izobrazbo. Bridka resnica je, da vzlie dobri šoli, ki jo imamo in vzlic vestnemu in marljivemu učiteljstvu, med maso našega naroda, ni opaziti tiste pro-svetljenosti in tiste razumne in vztrajne želje po napredku, kakor n. pr. pri Cehih. Tega ni kriva samo slaba vzgoja v rodbini in tudi ne samo slovenskemu značaju prirojena malobrižnost, marveč* so krivi še drugi vzroki. V prvi vrsti je tu pač dejstvo, da pri mladini, ko je zapustila ljudsko šolo, sploh poneha vsako nadaljnje izobraževanje. Če hočemo spoznati, kaj pomeni prenehanje vzgojevanja in izobraževanja za človeka, je treba pogledati na izobražence. Človek, ki ima najvišje študije, ki je torej osem let se-del na gimnazijskih klopeh, navadno ne zna grško niti gladko več čitati; v parlamentu sedi cela vrsta odličnih juristov, a ko se je svoj čas razpravljalo o nedeljskem počitku, ni bilo v celem parlamentu ne enega človeka, ki bi bil vedel, kako je bil nedeljski počitek urejen v srednjem veku. In vendar so se vsi učili in napravili izpite iz kanonskega in iz nemškega prava. Takih slučajev se da navesti še dolgo vrsto. Vsi pričajo, da človek pozabi celo stvari, ki se jih je v zrelejših letih učil in tudi dejanski naučil. Kaj pa naj zdaj zahtevamo od kmečke mladine! Šest let hodi v šolo, je večinoma deležna samo poldnev-nega pouka, nima nobene vzpodbude k samoizohraževanju in čuje doma in v cerkvi samo slabe besede o šolstvu in učiteljstvu. Kaj je pač bolj naravno, kakor da mladina, končavši ljudske šole, v najkrajšem času pozabi skoro vse to, kar ji je šola s toliko težavo vcepila. Nadaljnjega izobraževanja ni nič. Ljudje ne bero nič, nimajo nobene vzpodbude in zopet podivjajo. Taki, ki so v šoli jako gladko pisali, pišejo čez nekaj let že tako okorno, da niti ene misli ne znajo logično na papir spraviti. Ce pozabijo celo dobro pisati in brati, se pač ni čuditi, da so pozabili tudi mnogo drugega. V tem tiči v veliki meri vzrok, da se duhovščini tako lahko posreči Spraviti tudi ljudi nove generacije, ljudi, ki so vendar obiskovali šolo, pod klerkalni klobuk in da z njimi potem počenjajo kar hočejo. Staro je že spoznanje, da je treba posvetiti posebno pozornost mladini, ki je končala ljudsko šolo. V drugih državah in deželah se je mpogo storilo. Ponekod imajo nadaljevalne šole, ki jih mora mladina obiskovati do 16. leta. Drugod skrbe za vsakovrstne strokovne tečaje in javne knjižnice. Tudi pri nas se je nekaj malega storilo, vsaj semintja se prirejajo strokovni tečaji za poljedelce in obrtnike. Starejšim ljudem ti tečaji pač ne koristijo mnogo, vendar mladina ima od njih očitno korist. Tudi z ljudskimi knjižnicami se je začelo. Kolike važnosti so ljudske knjižnice, to priča najbolje dejstvo, da jim duhovščina z veliko sovražnostjo nasprotuje in da celo škof v svojih uradnih pastirskih listih huj-ska ljudi zoper te knjižnice. Strah duhovščine, da bi se ljudje s čitanjem, namreč z rednim čitanjem, izobraževali, je popolnoma utemeljen. Ko bi se ljudje navadili čitati tako, da bi jim bilo čitanje vsakdanja potreba, tako, da bi kakor v mestih hoteli vsak dan vsaj svoj časopis citati, potem bi bilo duhovske oblasti nad ljudstvom preklicano kmalu konec. Po zaslugi dijaškega društva »P r o s v e t a« se je ustanovila že lepa vrsta ljudskih knjižnic. Nekatere uspevajo izborno, druge, žal le bolj vegetirajo. Povsod je uspevanje ljudskih knjižnic odvisno od knjižničarja in od denarnih sredstev, ki jih ima na razpolaganje. Kar imamo doslej n;* tem pjoljU, je seveda šele skromen začetek. Vsaka vas bi morala imeti svojo ljudsko knjižnico, seveda do tega najbrž nikdar ne bomo prišli, že ker ni za to sposobnih ljudi. Za letošnjo jesen se nam obeta novi tiskovni zakon, s katerim se bo uvedla svobodna kolportaža. Nasprotniki naši so že davno spoznali važnost te reforme in so se dobro pripravili. Klerikalci imajo že danes skrivno kolportažo. V ljubljanski tobačni tovarni je kolportiranje klerikalnih tiskovnih izdelkov popolnoma sistematično urejeno. Po deželi pa opravljajo duhovniki po svojih zaupnikih in takozvana izobraževalna društva kolportažo. Z naše strani se ne stori ničesar, da bi se to omejilo, oziroma da bi spravili med ljudi spise neklerikalne tendence. In vendar hi se to lahko zgodilo in bi se to moralo zgoditi, če nečemo, da bodo klerikalci preplavili slovensko domovino s tendencioznimi tiskovnimi izdelki. Bližamo se jeseni in ž njo tistemu času. ko je kmetovalec opravil najtežje delo in napoči zanj doba počitka. Ta čas je treba izkoristiti. Koder je mogoče, priporočamo toplo, da se ustanove javne ljudske knjižnice. Opozarjamo pa somišljenike na deželi, da je še drugo sredstvo razširjati dobre knjige in časopise naprednega značaja med ljudstvom. Ni treba, da bi se kršil zakon, kakor to delajo klerikalci. V vsakem kraju so ljudje, ki bi radi imeli kak postranski zaslužek. Ti si ga lahko poskrbe s tem, da si izposlujejo oblastveno dovoljenje za nabiranje odjemalcev na knjige in na časopise. Stvar se izplača, če se kdo resno takega dela poprime. Obenem se bodo taki ljudje izvežbali za kolportažo in ko bo uveljavljena obetana reforma tiskovnega zakona, bodo imeli lahko celo prav lep zaslužek. V obstoječih razmerah, ko ni kar nič misliti na to, da bi se podaljšal čas obveznega šolskega obiska, ko ni sredstev, da bi se za izobraževanje mladine, ki je šolo končala, od dežel kaj izdatnega storilo, ko primanjkuje sredstev celo za prirejanje strokovnih tečajev, ni drugega sredstva, skrbeti za realno izobrazbo ljudstva, kakor razširjevanje dobrih knjig in časopisov. To je realno kulturno delo, ki bo rodilo obilen sad, če se bodo napredni ljudje po deželi za stvar zavzeli. Pismo s HrvoSkeio. (Izigrana zadnja karta. — Klerikalci pomagajo Rauchu. — Zaradi madžarske zastave suspendirani načelnik). Zagreb, 3. septembra. Z »veleizdajsko« afero je izigral ban Rauch brezdvomno zadnjo svojo karto proti hrvaško - srbski koaliciji. In izgubil je igro. Dolgo časa se je hranil, to je sedaj potrjeno, tisti »materijal« proti našim Srhom, čakali so na »pripravni čas«, ko neha vsaka nada, da bi koalicija popustila v svoji borbi, Rauch je prišel na Hrvaško z nalogo, da razžene koalicijo in da ustvari novo, svojo večino, pripravljeno na vse. Preteklo je osem mesecev njegovega vladanja, v resnici tiranstva, absolutističnega nasilnega režima, začel je že operirati s skrajnostmi — a zopet nič. Koalicija se nikakor noče raziti, a tudi nova stranka se noče roditi. Naravno: kadarkoli je Rauch udaril ostreje proti opoziciji, naletel je na močnejši, složnejši odpor. Naša koalicija je na svojem mestu pri pozitivnem delu, ni pa v opoziciji. Kaj pa jo tudi naj krepke je drži skupaj kakor Rauchov režim? V zadnjem pismu sem omenil prvo blamažo, ki je doletela Raucha v tej gonji proti Srbom. Podmaršal baron Steeb, Rauchov svak, vozil se je po železnici skupno s pustolovnim mladeničem (M. Pisačičem) in takoj mu je zaupal velevažne diplomatske tajnosti, kako je ves »materijal« proti Srbom bil znan na dvoru že lani, kako živi ministrski predsednik dr. Wekerle v neprestanem sporu z Rauchom, in da Rauch uživa le zaupanje Dunaja itd. Vse to je hitel izbrbrati tako visoki dostojanstvenik, dočim hoče Rauch prepričati naivneže, da je »veleizdajalska« afera zgolj »kriminalna«, a prav nič politična afera, kako živi z \Vekerlejem v ljubezni . . . Drugi udarec je sledil s člankom v uglednem vojaškem časopisu »Dan-zers Armee-Zeitung«. Tu se dokazuje tradicijonalna zvestoba Hrvatov in Srhov napram dinastiji in monarhiji, kako je naš narod za to lojalnost plačevan z udarci z Dunaja in iz Pešte. Neštete so vse velike vojaške zasluge Hrvatov in Srbov; ta članek ne diši prav nič po nekdanji servilnosti in jadikovanju, ker nas Dunaj pušča same v borbi z Madžari. Ne, tu se bere lekcija Dunaju, izreka se odkrita ostra kritika nad dunajsko politiko. Pisec pravi, kako so leta 1848 Hrvatje in Srbi se brez pomisleka vzdignili, da obvarujejo prestol pred Madžari ter prosili Dunaj, naj dovoli udariti po puntarskih Madžarih, vendar se je Madžarom posrečilo še očrniti Jelačiča na dunajskem dvoru zaradi veleizdaje. Danes se ta igra ponavlja. Sedaj Dunaj zopet veruje tistim Madžarom, ki vedno delajo proti interesom dinastije, da so »veleizdajalci« tisti Hrvatje in Srbi, ki so najlojalnejši narod v monarhiji! Ko je madžarska oblast prišla nad Hrvaško, je takoj začela razpihovati mržnjo med Hrvati in Srbi. Celili 25 let je trajal bratomorni boj. Kakor hitro pa so se Hrvatje in Srbi zedinili ,padel je ma-džaronski režim, nastal je preporod političnega življenja na Hrvaškem. Madžari so prelomili dano besedo v reški resoluciji. Nato je nastala tista herojična borba hrvaške delega-cije v peštanskem parlamentu. Po razpustu hrvaškega sabora, ko je pokazal narod toliko zrelost ter ni izvolil niti enega Rauchovega kaudi- LISTEK. Hotel ,.0d muh". Vedrega poletnega jutra je lazil slovenski medicinec po gornještajer-skih hribih. Proti poldne je krenil ? samotno, precej veliko krčmo, ki je imela pod okni prvega nadstropja bahati napis »Hotel Oberdodl«. Go^l je šel skozi vežo na vrt in sedel za mizo. Zdajci je zaslišal veleč u d nega jezika velečudne besede. Početkom i je mislil, da je to narečje divjih ka-nibalov, ki so prišli kazat svoje kosmato barbarstvo v Evropo. Pogovarjala sta se pa le »hotelir« in «ho-telirka«. »Morgn is Kiawasunta,« je dejal neprijetno visok ženski glas. »Hiazt schau, dass d weita kimmst, saggerawold noamol! Aussi, du dol-gada Seppl, du misrabla!« — Jutri je cerkveni god (Kirchweihsonntag), zdaj glej, da se spraviš, ti neumni Jože, ti zanikarni! Godrnja je je prišel posta ren debeluh na vrt. Ko je zagledal gosta, je nekoliko pošlatal svojo zeleno bar-žunasto čepico in zarigal ošabno: »Kaj želite?« »Obedoval bi rad,« je odgovoril gost in odganjal z robcem muhe, katerih je bilo vse polno. »Muh pa nimate malo.« »O, muh pa dosti, hvala B6gu^<< je prikimal gostilničar in obraz se mu je raztegnil v prijaznejše gube. »Pa jih je bilo lani še več, muh! Letos je bolj slaba letina zanje, za muhe. No, pa ho že, že!« Medicinec je začudeno pogledal moža. »Potemtakem ste celo veseli, da imate toliko tega mrčesa?« »I kaj pa!« se je odrezal »hotelir«. »Saj vam lahko povem, zakaj. Muhe so najboljše znamenje — ali kako bi že rekel — najboljši dokaz za dober zrak! O, muha je izbirčna, kočljiva živalca, gosposka živalca! Koder ni prav dobrega zraka, tam tudi muh ni! No, pri nas na primer je zrak izboren, zato imamo toliko muh tukaj! Le poglejte, vse črno jih je, kamorkoli se obrnete! In kako velike so vse! In zdrave, zdrave! Ako muha ni zdrava, ne je rada. Moje pa vse rade jedo, moje muhe, zato, ker so zdrave. Take so moje muhe! Ampak tamle doli, pod onole cerkvico, dobre pol ure od tukaj, tam ima go-stilnico Unterhuber, moj največji sovražnik. Tam spodaj pa že ni več tako dobrega zraka, veste, in zato tudi Unterhuber, moj trikrat prokleti sovražnik, nima niti polovice toliko muh kakor jaz! Ali ni to velikanski razloček.« Izprva je mislil visokošolec, da ga namerava dedec rahlo zafrkavati, pozneje je pa uvidel, da govori Oberdodl iz svetega prepričanja. l*o tem uvodu je prinesel »hotelir« juho in četrtinko vina. »Tri so mi padle v juho, tri muhe,« je žužnjal Oberdodl. »Medpoto-ma so se ponesrečile, pa vse so še žive. Lahko jim rešimo življenje. Druge je pa že moja stara pobrala iz lonca. Danes moram streei sam, naša natakarica se je peljala v Gradec na-kupavat, ker je jutri proščenje pri nas.« »Zdi se mi, da krožnik ni posebno čist!« »O, čist pa! Kako pa tudi ne bi bil čisti Vsako soboto pomivamo in snažimo vse, krožnike pa tudi kozarce, vilice, žlice in tako dalje. Snaga je pol zdravja. Po juhi bi vam priporočil janjčjo pečenko s krompirjem in potem praćenje.« »Dobro, toda brez muh, prosim.« »O, par muh gori ali doli, to ne bi prav nič izpremenilo cene!« Medicinec je vzdihnil. Ako ne bi bil tako truden, bi jo. takoj popihal k Unterhuber ju. »Oprostite,« je dejal Oberdodl, ko je prinesel meso in pri kuho, »kajneda ste učitelj ali kaj podobnega?« »Nisem ne, niti učitelj niti nič podobnega. Natakar sem. Danes sem prost « »Saggera! Natakar? I kje pa že.« »V Gradcu. Y velikem hotelu pri Slonu.« »Saggera. saggera! Ali je dobra služba?« »I bo že, no!« »Bil sem enkrat tam takoj v prvi sobi. Jedel sem par hrenovk. Vas pa nisem videl nikjer.« »Hm, prva soba je za voznike in druge preproste ljudi. Jaz strežem samo v salonu. Tja zahaja le višja gospoda, grofje, baroni, bankirji, generali, ravnatelji pa taki škriema-ni. Tam tudi ne jedo hrenovk, ampak fazane, jegulje, ostrige, kavijar, majoneze in same take stvari, katerih ne zna vsakdo prav zapisavati, še manj pa izgovarjati, najmanj pa pravilno jesti!« »O du himmlischa Strohsock! To je dobro, da nisem zašel tja! Kaj pa — napoj ni na je kaj prida?« »Navadno po kronci. Kdor da samo dva groša, ga drugič ne vidim. Tak umazanec se da lahko dvakrat obriti, preden dobi juho na mizo.« »Imeniten gospod ste!« je vzkliknil Oberdodl. »Veste kaj? Saj sem vam že povedal, da ima tamle spodaj moj najhujši sovražnik Unterhuber gostilnico. Se hujša je pa njegova žena, ki je Kranjica. Unterhuberje-va sta neznosna bahača. Celo jedilne liste imata, polne francoskih besedi! Ali bi mi mogli napisati tak jedilni list?« »Zakaj ne. Bil sem štirinajst nw-seeev v Parizu. Napišem vam VS6 francoski!« »Uk Jesstl, to bo imenitno!« Oberdodl je naglo pritresel papirja in vsega potrebnega. Slutvona-takar pa mu je napisal jako primeren jedilni list; od tega se je ohranil le kratek izpisek: Oberdodlov hotel »Od muh«. J Tihe: Ragout s pitanimi muhami 30 vin. Goveje m e s s e a u: garnirano z jarimi muhami 1 K. E n-trees: Ocvrte muhe 1 K. Mušja stegna s papriko 70 vin. Špehova pečenka domačih muh, dobro povaljana po tleli 1 K. Prikuha, salata, kompot: vse od muh. Močil n t e jedi: Močnik a la Janez 40 vin. Kaša a Mica 40 vin. Zganci a la irhovina 70 vin. Sir: Imperial, Gorgonzola, oba od muh 40 vin. Vina: Schilcher grenak 9t> vin., Istrijanec kisel 80 vin., Refoško eikast 112 vin. Postrežba točno počasna. — Paradna ciza k vsakemu vlaku. Oberdodl se je takoj preoblekel, da bi se šel bahat z novim jedilnim listu k Unterhuberju. Žalibog ni znano, kako se mu je to kaj obneslo, zakaj medicinec ni bil tako »od muh«, da bi ga spremil tja, koder je znaln gostilničarka slovenski. Rado Murnik. đata. dobili smo sedaj po naročenih vohunih skovano spletko, v sleci katere se preiskujejo hiše nedolžnih ljudi ter jih zapirajo, ako se najde cirilsko pismo, kakor slika i. dr. Pisec končno izrecno naglasa, da ve od kompetentne strani, da so vsi spisi, ki jih je sedaj Nastič obelodanil, bili znani na najvišjem mestu že pred enim letom! Ako bi ta »zarota« bila tako nevarna za monarhijo, postopalo bi se bilo vendar že poprej proti tem »veleizdajalcem«. Ta članek, pisan lepo, duhovito, je izzval seveda zasluženo senzacijo v našem časopisju. Rauchovi in Frankovi organi niso vedeli, kaj naj reko. Te dni je prineslo klerikalno »Hrvatstvo« značilen članek o »spletkah« proti Rauchovemu režimu. Uredništvo tega glasila je samo kou-štafiralo, da se je ta članek rodil po informacijah iz — Rauchovih krogov. In to je opozicionalen organ — Frankove sorte. V članku se pripoveduje, kako hrvaški minister J o -s i p o v i ć na vse načine inspirira proti Rauchu, kako snuje s koalicijo, da bi njegov oče postal ban. In prineslo je velik »dokaz« o tem snovanju. Dva prvaka koalicije sta baje na letovišču nekje na Tirolskem, a na Tirolskem je tudi J os i po v ič. Pred par meseci je izjavil Josipovič nekemu časnikarju, da bo hrvaški sabor sklican na jesen, ako pa ne bo mogel delati, bo razpuščen. Ta vest o sklicanju sabora je razkadila Rauchu ter je dal to vest takoj dementirati. Sedaj tolmači »Hrvatstvo«, da s sklicanjem hrvaškega sabora hoče Josipovič podstaviti Rauchu nogo. Ve se namreč, da koalicija ne bo Raucha pričakala ljubeznivo v saboru, te-muč ga da takoj pod obtožbo. A razpustiti sabor — drugič — si Rauch ne upa, ker nima obljubljene stranke. Nedavno pa so začeli koalicijski časopisi urgirati sklicanje hrvaškega sabora, ker mora po temeljnih zakonih zasedati vsaj tri mesece v letu, a dosedaj je zboroval šele dva dni! Iz te zahteve po sklicanju sabora je baje razvidno — sklepa modro »Hrvatstvo« — da obstoji zveza med Josipovićem in koalicijo. Mi pa bi zaključili, da se iz vsega tega vidi — skrajna Rauchova zagata. Njegov načrt je tedaj ta. da kolikor mogoče na dolgo odlaša sklicanje, oziroma razpust hrvaškega sabora, ker ni ničesar pozitivnega ustvaril. To je zanj nekak obešenčev rok, odgoditev svojega očitnega poraza. Klerikalci okoli »Hrvatstva« poživljajo na podlagi tako odkrite navidezne spletke svoje pristaše, naj se ne ogrevajo ne za ene (Raucha), ne za druge (Josipoviča in koalicijo). To pomeni danes v dobi take obupne borbe: podpirajte Raucha. * * * Navzdol bi rad Rauch igral pri nas »prvega hrvaškega bana«, kakor so ga frankovci proglasili, da preganja Srbe baje na korist Hrvatov, a navzgor mora biti bolj madžaronski, kakor so bili vsi prejšnji bani. A povsod nezgode in nesreče. Tako se mu je sedaj zgodilo z madžarsko zastavo v Lipiku. Tam je madžarski hotelir izobesil 18. avgusta madžarsko zastavo. Hrvaško prebivalstvo se je razburilo ter bi bilo prišlo do demonstracij. Da to prepreči, je dal načelnik Ljevakovič odstraniti madžarsko zastavo. Zaradi tega je prišel v Lipik sam podban Czernkovich ter je zaradi tega na mestu odstavil načelnika od službe in plače. Vse ko- Primož Trubar, li Ob štiristoletnlci njegovega rojstva. Napisal R. Pustoši em še k. [ (Konec.) Protireformaeija. Kakor že omenjeno, se je protireformaeija začela leta 1579. s takozvanim! monakovskimi konferencami. Divja gonja, ki smo je že nekaj videli, ni hotela jenjati, dokler ni bilo uničeno vse. Ko je nadvojvoda Karel leta 1590. umrl in so na krmilo prišli jerobi nedoletnega Ferdinanda, (poznejšega cesarja Ferdinanda H.), je bil nekaj časa mir in evan-geljska cerkev na Kranjskem se je mogla oddahniti. Ko pa je Ferdinand, ki so ga vzgojili jezuit je v In-.golstadtu, leta 1596. prišel na prestol, se je gonja začela iznova. Leta 1596. so prišli jezuiti v Ljubljano, lieta 1597. je bil imenovan za ljubljanskega škofa protestantovski sin Tomaž Hren, ki pa je kot »izpreobr-njenec« divjal še vse huje, nego ne-izpreobrnjeni zeloti. Vicedom pa je postal mehki Jožef pl. Rabatta. Torej je bilo pripravljeno vse, da se izpolni, kar je bil nadvojvoda obljubil v Lioretn: da očisti svoje dežele vse protestantovske kuge. Da nadaljujemo kjer smo bili ostali, treba, da posežemo nazaj v 1. 1585. Tisto leto so pred Puštalom pri alicijsko časopisje bije ostro po vladi. Nato je izšel vladni komunike, ki pravi, da je Czernkovich nagovarjal načelnika Ljevakovića, naj poda izjavo, da ni imel namena žaliti madžarske zastave, temuč jo je le dal odstraniti, ker ni imel pri rokah dovolj oborožene sile, da bi jo varoval . . . Ljevakovič je odklonil tako ponudbo, nakar ga je podban suspendiral. Potemtakem je Czernkovich priznal, da Ljevakovič ni storil ničesar protizakonitega, ko je dal odstraniti madžarsko zastavo (in še s privatne hiše!) ,toda suspendiran je bil, ker ni hotel podati lažnive, zase ponižujoče izjave! Na to grozno tiranijo ni Fran-kovo glasilo »Hrvatsko Pravo« nekaj dni niti besedice črhnilo, a potem je izjavilo, da za tako postopanje »nima izraza«. Rauch - Frankova zveza se je tudi v tem slučaju jasno pokazala. Glasovi iz Idrije. Veteransko društvo v Idriji je smatralo za potrebno, da s proslavo šest desetletnice cesarjevega vladanja združi tudi proslavo tridesetletnice okupacije Bosne. No, če vete-rauci mislijo, da se morajo s posebnim slavjem spominjati in veseliti žalostnih prizorov, ko so morali na povelje naših najhujših sovragov, Nemcev in Madžarov, vihteti svoj meč proti svojim jugoslovanskim bratom, ko so prelivali svojo kri, da so bedno bosansko - hercegovsko rajo spravili iz turškega v avstrijsko suženstvo, — slobodno jim. Okusi so različni. Pričakovati pa ne smejo, da se bode v resnici narodno čuteče občinstvo udeležilo njihove priredbe. Najbolj žalostno pri vsej stvari je pač to, da je pri veteranskem društvu mnogo, sicer vsega spoštovanja vrednih narodnjakov, ki se pa niso zavedeli, da so jih klerikalci zavedli v akcijo, ki je vse prej kot narodna. V bratih Cehih bi kaj takega ne bilo mogoče. Mi Slovenci smo pa že bolj žalostni narodnjaki, ker tako radi poljubljamo roke, ki nas tepo. Kdor se sam zaničuje, podlaga je tujčevi peti Radovedni smo le, kdo bode slavnostne dneve razobesil zastave. * Velikanska udeležba pri pogrebu zamrlega g. Mi j a Štravsa je pričala, kako priljubljen je bil pokojnik pri vseh slojih prebivalstva. Narodno-napredna stranka je izgubila v njem enega svojih najvplivnejših mož in najboljših agitatorjev. Naj v miru počiva! * * Lampetova strahovlada se pričenja. Na Oswaldovo pritožbo je takoj poslal v Idrijo »viteza podrte peči«, naj se na licu mesta prepriča, če se res zida mestni dom proti odločbam deželnega odbora. Kaj je ta »izvedenec« poročal dr. Lampetu, ni težko uganiti, ker je g. župan že dobil v roke odlok, s katerim ga deželni odbor kaznuje z globo 200 K, ker ni gledal na to, da se ukazi deželnegči odbora izvrše v polnem obsegu. Obenem se naroča g. županu, da na prihodnji četrtek ob 10. dopoldne skliče občinsko sejo, katere se bode udeležil tudi odposlanec deželnega odbora, da se zadeva z mestnim domom končno uredi. Odborniki, ki bi s svojo odsotnostjo preprečili sklepčnost seje, bodo morali plačati vse s tem zvezane stroške. Oblasten mož, tale Lampek, kaj?! Vede se kakor kak turški paša. V svoji vsegamogočnosti Škof j i Loki podložniki loškega kaplana Urbana Wurznerja napadli Jnrja Dalmatina, leta 1587. je nadvojvoda sam zapovedal zapreti in izgnati predikanta Janeza Hočevarja v Ratečah. Junija meseca istega leta so nad vo j vodovi ljudje na Loškem polju napadli radovljiškega predikanta Petra Kupljenika, ga vrgli v ječo v Loki, od tam pa ga odtirali v Gorico in na Videm. Katoliški duhovniki niso več hoteli pokopavati protestantovskih mrličev in so ple-menita&em zapirali rakve, njihovo dedno last; za dovoljenje pokopa so se zahtevale neverjetne vsote. Povso-di po deželi so ležala nepokopana trupla protestantov. Najhuje je bilo v tem oziru na Gorenjskem, kjer je gospodoval ljubljanski prost Freu-densehuss, ki so ga končno leta 1594. deželni stanovi izključili od vseh svojih sej zaradi uboja, zaradi krvo-sramnosti z lastno polsestro itd. — Leta 1597. sta sodnik in župnik iz Gorice razdejala protestantovsko pokopališče pri Vipavi. Leta 1598. t>e je zapretilo vipavskima baronoma Lanthieri, da se ju bode kaznovalo s 3000 gld. globe, če ne izženeta označenih oseb, ki jih bodo takoj obesili, če jih dobe na nadvojvodskih tleh, prebivalstvo v Pletrjah pa so prepodili in mu pretili z ječo; 22. oktobra je Ferdinand ukazal, da morajo vsi protestant je še pred soln-čnim zatonom zapustiti Ljubljano, niti dr. Šusteršičevega mnenja ne upošteva. Kajti dr. Šusteršič kot referent v občinskih zadevah, je izjavil napram poslancu Ganglu, ki je pri njem interveniral v tej zadevi, da deželni odbor ne bode oviral tega, da se mestni dom za letos zgradi samo v pritličju po načrtih inženirja Holinskega, treba je le, da občinski odbor to sklene, pritožbe zopet tak sklep itak ne bo. Kakor je poročal poslanec Gangl, tako se je zgodilo. Mestni dom se je za letos gradil samo v pritličju, zgornjih delov se je sezidalo, odnosno nameravalo sezidati, le toliko, da bi bila stavba čez zimo pod streho, kar bi bilo gotovo v interesu občine, ker bi zidovje ne trpelo vsled deževja in snega. Vse bi se bilo mirno izvršilo, če ne bi klerikalci iskali predmeta, da morejo delati zdražbe in ovire v napredovanju mesta. Kajti, da bi mogli zabraniti gradnjo mestnega doma, na to niti misliti ni; odgovorni pa bodo oni za tište tisočake, ki jih bode morala občina več zanj izdati, kakor bi jih sicer. V zavesti, da se borimo za sveto stvar, in da je ni moči, ki bi mogla streti ljudsko željo po izobrazbi, ostajamo hladni pri vseh Lampeto-vih pajacadah; momentano nas zanima le to, se-li dr. Šusteršič strinja z njimi, in kako bode v tem slučaju ostal mož - beseda napram kolegu Ganglu. Pri otvoritvi »Sokolskega doma« v Žireh je bila Idrija zopet častno zastopana. Dramatično društvo je izborno predstavljah) »Desetega brata«, »Struna« je žela obilo pohvale, telovadke, telovadci ter ženski in moški naraščaj, so pa nastopili pri javni telovadbi, da jih je bilo veselje gledati. Veselja in radosti je utripalo srce zlasti navzočim staršem, ko so videli, da so nihovi ljubljenci predmet tako navdušenim ovacijam. Idrijčani so zopet pokazali, da so požrtvovalni do skrajnosti, kadar je treba manifestirati za narodne in napredne ideje. Kako blažilno vpliva »čukanje« na mladino, je imel pisec teh vrstic priliko opazovati minoli teden, ko se je na javni cesti naenkrat znašel med tropom mladih čukov, ki so očividno iskali nekega »sovražnika«, da bi ga nabili. Pri tem so se pa tako lepo pridušali in preklinjali, kako ga bodo, kakor kak gorjanski voznik, če mu živina noče vleči. Reči moram, da tudi, če bi dečkov ne bil poznal, bi bil njihovo obnašanje takoj prisodil »katoliški« vzgoji, in ne bil bi se motil. Kako velik je razloček med sokolsko in čukovsko vzgojo! opatih. (Dopis iz Opatije). Malo je naroda slovanskega ali veliko slovenskega, ki ta biser slovanski ne pozna. Kot Slovencu, ki biva v tem kraju že precej dolgo vrsto let, mi pa sili dolžnost pero v roko, da opišem ta biser glede krasote in razmer, ki vladajo v tem popolnoma slovanskem kraju. Pred okroglo 25 leti je bilo še malo selo, iz katerega so potekli najboljši pomorski kapitani trgovske mornarice in najboljši pomorščaki sploh, danes pa svetovno lečilišče, katerega obišče vsako leto od 80 do 100 tisoč tujcev, ki pridejo v ta kraj deloma, da si iščejo zdravja, deloma da se kopljejo v morju, pa tudi da si ogledajo ta jugoslovanski biser, njegovo lego in se naužijejo finega zraka. Dasi so v tekom treh dni pa vse njegove dežele, sicer jih zadene smrtna kazen. 1. novembra je škof Hren v slovesni procesiji prišel v mestno špitalsko cerkev, raztrgal tamošnje evangelj-ske knjige, razbil krstni kamen, dal iz rakve izkopati kosti Herbarta VIII. barona Turjaškega, zvestega protestanta, in jih zmetati v Ljubljanico, potem pa je bral sv. mašo. Protestantovsko gimnazijo so zatvorili in otvorili jezuitsko latinsko šolo v Ljubljani. Bežati so morali iz Ljubljane Felicijan Trubar, Nikol. Vurič, Daniel Xylander, Marka Kumpreht in Juri Klement in se skrivali po gradovih plemenitašev, da so mogli biti v bližini svojih vernikov dasi si niso nikdar bili svesti življenja. Sedemdesetletnega propo-vednika Slivca so katoličani vrgli v ječo na ljubljanskem Gradu in ostro kaznovali pokop protestantovskih mrličev. Leta 1599. so pregnali ženo izgnanega Felicijana Trubarja, nato pa sploh vse žene protestantovskih propovednikov z rokom treh dni, in kaznovali Sal. Feidlerja samo zato, ker je dal svojega vnuka pokopati protestantovskemu predi-kantu, na globo 400 zlatov, istotako Ljubljančana Schweiger in Ambsehl, ker sta svoja otroka dala pokopati na novem protestantovskem pokopališču. Vrhu vsega so leta 1598. Turki prihrumeli tik pod Ljubljano, leta 1899. pa je v Ljubljani in zunaj nje t Opatiji rastle vile, hoteli in druge hiše iz tal kakor gobe po dežju, vendar kraj kmalu ni bil zadosten, da bi vzdržal in s stanovanji preskrbe 1 ogromna števila tujcev, katerih broj je od leta do leta z rapidno brzino rastel. Opatija, ki je še danes podob-čina starodavnega mesta Volosko, se je morala na eni strani početi širiti proti Voloski, na drugi strani pa na občino Veprinac, odnosno na podob-čino Vašanska, tako, da v teku 25 let Opatija — lečiliščni obseg — sestoji iz treh občin, in to: Opatija-Volosko-Vašanska, oziroma Veprinac, katere občine leže druga tik druge in so vezane druga z drugo. Te tri občine, oziroma podobčine tvorijo lečilišče Opatija, ali kakor se latinski zove »Abbazia«. Ta Opatija je poznana dandanes že po celem širokem svetu kot izvrstno, s krasotami, zdravim podnebjem, s prekrasnimi morskimi kopališči obdarjeno mesto. Gostje ne prihajajo sem le poleti, ampak tudi pozimi, katerega letnega časa Opatija ne pozna. Takrat pridejo gostje, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s kožuhom.«Tu se sprehajajo v beli letni obleki in uživajo zdrav in suh zrak, katerega se morejo v Opatiji v obilnosti naužiti, Med prvimi gosti, kateri se pridejo v letu kopat, je največ Madžarov, za njimi pridejo Srbi, Hrvati, Poljaki in Cehi, in le manjše število iz nemških pokrajin. V takozvani zimski sezoni pritisnejo pa zopet gostje iz severnih krajev, in to v prvi vrsti Cehi, Poljaki, Rusi in zopet Madžari, za katerimi pridejo po številu zopet druge narodnosti. Z eno besedo rečeno: Opatijski gostje, na katere se more računati, so Slovani in Madžari in obratno. Kar se tiče prebivalstva Opatije, se ti dele na domačine Hrvate, ki so tu doma in katerih je tudi teritorij in sploh večji dellstre.Kar je drugih narodnosti, doselile so se šele s trebuhom za kruhom, ko je počela Opatija cveteti kot lečilišče. Med prvimi temi doseljenci smo bili mi Slovenci kot najbližji sosedje, za nami so pa prišli najprej Nemci, ki so po svoji stari metodi, nastopili najprej priliznjeno in hinavsko in potem ošabno. S pomočjo italijanske iredente in renegatov, ki so svoj čas nadvladali umetno še celo Istro, tako tudi Volosko-Opatijo, posrečilo se je tem privandranim ježom, da so se pririnili v ospredje in pod pretvezo kot zavezniki Italijanov proti Hrvatom in Slovencem so zasedli skoraj vsa najboljša mesta v Opatiji, prevzeli vsa najboljša podjetja, kakor lečiliščno komisijo, vodovod, električno razsvetljavo in še druga dobička-nosna podjetja, ki jim še dandanes nosijo mastne dohodke. Ko je pa zvezda iredentizma v Istri nekako obledela in ko so prešle gori omenjene tri občine v roke pravih domačih hrvaških narodnih sinov, se je nehalo nekako tudi pori van je Nemcev v ospredje, nikakor se jim pa še ni zavezal jezik; no to se bo še zgodilo. Kakor je Volosko bogato na e. kr. in privatnih uradih, tako tudi v Opatiji ne manjka raznih društev, od katerih so nekatera za povzdig prometa s tujci, drugo pa zopet v zabavne namene. Izmed teh društev so tudi nekatera tako srečna, da dobivajo mastne podpore od predsedni-štva lečiliščne komisije, pravzaprav iz blagajne lečiliščne komisije, v katero blagajno teko edino lečiliščne in godbene pristojbine, katerih skuj) ni letni znesek se računa na okroglo 80.000 kron. Če se natančno pogleda, kaj da ta društva nudijo gostom, moremo pa lahkega srca reči, da skoraj izbruhnila kuga, tako da se je deželni zbor sestal v Kamniku. Končno so stanovi vendarle uvideli, da se proti premoči protirefor-matorjev ne bodo mogli vzdržati in so zato iz svoje službe odpustili vse cvangeljske propovednike: tako se je leta 1598. pod Felicijanom Trubarjem končala evangeljska cerkev na Kranjskem, ki je bila počela pod njegovim očetom Primožem. Oče in sin, oba sta umrla v prognanstvu. Izganjanje ali pa izpreobrnje-nje preostalih protestantov, izbrisali je vsakršnega sledu evangeljske dobe na Kranjskem je prevzela od nadvojvode Ferdinanda leta 1600. imenovana reformacijska komisija pod predsedstvom škofa Hrena. Njena poglavita dejanja so sledeča: 29. decembra 1600 je na Glavnem trgu ljubljanskem sežgala 2000 protestantovskih knjig. Odslej so se sežigale po vsej deželi. — Protestantovske cerkve je razstreljevala, pokopališča požigala, grobove izkopavala in ostanke znamenitih protestantov metala v vodo. Protestantom so se neprestano nalagale globe, kdor se ni priznaval za katoličana, je bil upornik in kot tak ob vse premoženje in prognanec. Protestantom so se vzele službe. Kdor se ni vdal nemudoma, je moral pretrpeti naj sirove j še trpinčenje. Leta 1601. je Hren v ječo vrgel predikanta Znojilška mater in sestro, ker niste hotele postati ka- nič. Ker smo ravno pri opatijski lečiliščni komisiji in raznih društvih, dotakniti se moramo tudi nekoliko mednarodnosti Opatije. Vsak razsoden človek bi si mislil, da je Opatija, kar bi seveda morala biti, v prvi vrsti proti gostom medna rodna. In če tudi v Opatijo priseljeni Nemci to vedno kaj radi trde proti gotovim osebam, vendar v nobenem oziru ne spoštujejo mednarodnosti proti gostom, a še manje pa proti samim opatijskim odnosajem. Rujejo proti vsaki stvari, katera nima smradu po nemškem duhu. Samo predsedn išt vo lečiliščne komisije, ki bi moralo biti v prvi vrsti zato tu, da se vsaj javno kaže Opatija strogo mednarodno, ne dela tega in podpira vedno le nemška društva, prireja zabave le za goste nemške narodnosti,ostalim gostom,ki pravzaprav vzdržavajo Opatijo, pa vrže le tuintam kakšno drobtinico. Lečiliščna komisija vzdržnva na primer čitaluiško sobo, ki je pristopna vsem gostom, v kateri pa dobiš velik kup nemških novin vsake vrste, a nikakor odgovarjajoče število novin za goste nenemske narodnosti, slovenske novine pa sploh ni nobene, četudi pride v Opatijo vsako leto lepo število gostov iz slovenskih krajev. Vprašali smo že kompetentne osebe, zakaj ni v tej bralni sobi no-bnega slovenskega lista. In kaj se je odgovorilo? Da naj se slovenski gostje na prošnjo za kak slovenski list podpišejo in jo potem pošljejo predsedništvu lečiliščne komisije, ki bo milostno sklepalo, ali se ima na ročiti časopis za slovenske goste ali ne. Kakor bi bili gostje*za našo slav. lečiliščno predstojništvo tu in ne ono za goste! Zabave, ki se prirejajo g<»-stom, ne odgovarjajo niti najmanje okolnostim. Pri teh zabavali se po navadi švabčari, da je poštenega slovanskega gosta sploh kar sram, ko je v sredi hrupa kakšne take zabave od lečiliščne komisije subvencioniranega zabavnega odbora. Ce pa priredi nesubvencionirano od lečiliščne komisije hrvaško pevsko društvo »Lovor« ali drugo društvo kakšno zabavo, ki mora biti slovanskega značaja že radi tega, ker je to društvu hrvaško, in poleg tega še v svoji hiši (Opatija je namreč na čisto slu vanskih tleh), pa vzdignejo Nemci vrišč, da je strah, in kriče, da so le Hrvati in Slovenci tisti v Opatiji, ki rujejo proti »miru«. Tak slučaj je bil tudi 20. avgusta t. 1. Ker je v Opatiji gostov vedno le največ Slovanov, je sklenil »Lovor« prirediti za te greste, kateri drugače nimajo nobem zabave v Opatiji, namesto navadnega izleta po morju, pevski koncert s samo slovanskim programom pred kavarno »Kvarnem«. Rečeno storjeni. Nemci so od prvega do zadnjega delali proti temu koncertu, ko so pa uvideli, da ne pomaga nič, raztrosi so po Opatiji govorico, da bodo Madžari demonstrirali proti temu koncertu. Vkljub temu je koncert uspel izborno in je prišlo nanj čez 800 varnih slovanskih gostov. Ravno ta »Lovorov« koncert hi pioral marsikateremu v Opatiji oči odpreti, posebno pa še predstojništ\u lečilišea dati migljaj, na kateri način bi se moralo goste zabavati v Opatiji. Ali tem ljudem se nikoli ne bodo oči odprle, dokler jih ne bo nevidna sila pričela pritiskati zopet tja nazaj, od kjer so prišli. Hrvaško - slovenska stranka ge drži v Opatiji, kar se tiče politike nasproti gostom, popolnemu v ozadju, ker se še ni nikoli pripetilo, da hi se agitiralo proti tej ali oni prireditvi (Dalje v prilogi.) toličanke. Leta 1603. je koiuUar Harrer vdrl v hišo kmetov v kranjski okolici, ker ni prišel dosti hitro pred komisijo in vse razdejal in divjal tako, da je bil eden ubit, mnogo težko ranjenih, več otročnic pa ja strahu umrlo. Najstanovitneje >o se komisiji upirale protestantovske žene. Zato je nadvojvoda leta 1615. za-ukazal, da je proti njim ostreje postopati, to je, da naj jih pomečejo v ječe. Tega leta je bilo od oktobra do konca leta pred komisijo citiranih 232 oseb vseh stanov, spolov in dob. Zaprli so Klaro Javorek v vicedoin-ski stolp, gospo Drunilic v karlovski in ljubljansko gospo županjo v špi-talski stolp, ker se niso hotele odpovedati zmoti. Ukaz 1. avgusta 1628, glasom katerega morajo vsi nekatoli-čani tekom enega leta biti zunaj kranjskih meja, je napravil evan-geljski cerkvi na Kranjskem končni konec. Ker se niso hotele pokatoliča-niti, je tedaj zapustilo Kranjsko mnogo domačih plemiških rodbin: Aichelberg, Apfaltrer, Egh, Gall, Lamberg, Mordax, Moskan, Parade i-ser, Pečovič, Scheyer, ScUwab. Poslednji protestantski plemenitaš, ki se je dal izpreobrniti h katoliški veri, je bil stari, bolni gospod Krištof Jankovič. (1666). S tem se konča zgodovina reformacije in protirefor-macije na Kranjskem, zgodovina nekdaj toliko obetajoče evangeljske cerkve med južnimi Slovani. 1. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 206, dne 5 septembra 1906, subvencioniranih nem. društev, četudi se je dajal povod k temu.Poleg vsega tega pa stoji naš biser Opatija vedno le še na trdih tleh, poleg prekrasne lege in zdravega podnebja, in se tudi vedno stegujejo nemški kremplji po njej, da bi jo dobili v svojo last in oblast, se to nikdar ne bo dogodilo, dokler se bodo njeni gospodarji držali trdo kakor dosedaj. Opatija sama na sebi je že kras in biser nad vse bisere, poleg tega je pa urejeno v njej vse, kar odgovarja se-i a njim razmeram. Opatija ima do-} ro pitno vodo, ima kanalizacijo, tlektrično železnico in električno razsvetljavo. Občinski upravi Volosko-Opatija in Veprinac sta v dobrih hrvaških rokah. Nemci so v veliki manjšini, zato pa toliko bolj rujejo proti vladajoči stranki. Program za jesensko zasedanje parlamenta. Praga, 4. septembra. »Narodni Listv« poročajo, da bo obsegal program za jesensko zasedanje sledeče točke: 1. Proračun za leto 1909. 2. Proračunski provizorij za prve tri mesece leta 1909. 3. Trgovinska pogodba s Srbijo. 4. Zakonski načrt o podržavljenju Severne železnice. 5. Zakon za starostno zavarovanje. 6. Jezikovni zakon za Češko. Volilna reforma na Ogr-sfcem. Budimpešta, 4. septembra. »Uj Hirek« poroča, da je Andrassv-jeva volilna reforma naletela v ministrskem svetu na hud odpor od strani Wekerleja, Kossutha in državnega tajnika Szterenvja. Šele ko je An-drassy obljubil delovati za fuzijo strank, so se ti trije prilagodili volilni reformi. Pa tudi kralj sam se ne more odločiti za pluralni zistem ter je pozval k sebi ministra Apponvja in Andrassvja. Sankcije kralj novi reformi še ni dal ter brezpogojno zahteva tajno glasovanje. Nova stranka na Ogrskem. Budimpešta, 4. septembra. Novo fuzionirana stranka se bo imenovala »Zedinjena madžarska stranka«. Novi stranki se pridruži tudi ljudska stranka, da v ugodnem času prevzame oblast v svoje roke. Romuni na Ogrskem. Budimpešta, 4. septembra. Glasom najnovejše statistike živi na Ogrskem 2,799.470 Rumunov. Naseljeni so na Sedmograškem, v ogrskih nižinah in v Banatu. Rumuni imajo na Ogrskem 5 bogoslovnie, 6 učite-liisč. 4 višje gimnazije, višjo trgovsko šolo in 2985 ljudskih šol s 3076 učitelji. Premoženje štipendijskega fonda znaša 6,493.055 K. Izmed 1000 Eumunov jih zna le 144 brati in pisati, a le 63 na 1000 zna madžarsko. Eumunski denarni zavodi imajo okroglo 28 milijonov kron premoženja. Sestanek ministra Aehren-thala s Tittonijem. Solnograd, 4. septembra. Konferenca obeh ministrov je trajala cele tri ure. Dunaj, 4. septembra. Pri konferenci med Aehrenthalom in Titto-nijem se je pokazalo popolno soglasje glede vseh merodajnih točk. Ministra sta bila edina v tem, da se interesi Avstrije in Italije na Balkanu varujejo z enotnim in složnim nastopanjem obeh vlad. Obema državama je na tem, da se turška država ohrani nedotaknjena. V temeljitem prevratu na Turškem je videti dobro znamenje za notranjo utrditev Turčije. Italijanska vlada stoji na stališču, da se mora berolinska pogodba t* vsakem oziru brezpogojno varovati. »Velikosrbsko propagando«, ki meri na prevrat v narodopravnih od-nošajih, obsoja italijanska vlada najodločneje. Železnica skozi sandžak Novi pazar. London, 4. septembra. Turški inženirji, ki so na mestu proučeni železnico skozi Sandžak, so spodili turški vladi, da ta železniea iz ekonomskih ozirov za Turško ni potrebna. Nato je turška vlada projekt odložila na nedoločen čas ter plenila, da se začno proučevati dru-Bi projekti z realnim značajem. Ta sklep vlade Turki splošno odobravajo, posebno zategadelj, ker so prejšnji turški člani komisije baje bili od Avstro - Ogrske podkupljeni, da so Pritrdili, naj se železnica gradi. Ta vest je napravila na politične kroge v Londonu globok vtisk in angleško časopisje piše, da je bil protest ruskega časopisja proti avstro-ogrske- projektu popolnoma upravičen, politiki obžalujejo, da je Avstro-Ogrska zaradi tega projekta razveljavila sporazum ljenje z Rusijo ter 86 popolnoma prepustila Nemčiji. (Te ^gleško-ruske vesti so vsekakor pre- nagljene. Komisija za gradnjo železnice skozi Sandžak še svojega dela ni končala, zato tudi ni mogla ničesar poročati turški vladi. Znano je tudi, da je veliki vezir Kiamil paša izjavil, da bi ta proga, najsi je tudi politična, vendar bila največje gospodarske važnosti za Turško). Zopet umori v Mace-donijL Carigrad, 4. septembra. Umori v Macedoniji še vedno nočejo ponehati. Dočim so dosedaj morili vstaši raznih narodnosti, se je sedaj stvar spreobrnila ter so v nevarnosti tisti, ki hočejo po ustavi narejeni mir motiti. Pri Isterčevu so bili te dni umorjeni trije bolgarski agent je Vrhovistovega odbora. Umorili so jih kmečki prebivalci, ker so agitirali proti Mladoturkom. V okolici Lan-gaze pri Solonu so bili iz sličnega povoda umorjeni neki grški vstaški vodja in dva njegova tovariša. Novi davki na Ruskem. Petrograd, 4. septembra. Na Ruskem se uvedejo novi davki. Prvi davek bo na tobak ter se predloži tozadevni zakonski načrt že jeseni dumi. Namen novim davkom je odpraviti deficit v državnem proračunu. [Ustavna Turčija. Revizija berolinske pogodbe. London, 4. septembra. Zaradi prevrata v Turčiji začno se v kratkem času med velesilami pogajanja zaradi revizije berolinske pogodbe. Macedonija se baje zopet popolnoma prepusti Turčiji ter se umaknejo iz nje vse reforme. Avstro-Ogrska se umakne s svojo vojaško posadko iz sandžaka Novi pazar, zato pa si Bosno in Hercegovino popolnoma priklopi. Nemčija namerava opustiti v Turčiji svoje poštne, konzularne in sodne privilegije, da si pridobi na ta način zaupanje nove turške vlade. Volitve v novi parlament. Carigrad, 4. septembra. Mladoturški odbor je poslal v Mace-donijo svoje tri najslavnejše agitatorje dr. Riza Tevfik bega, Mehmed Džavid bega in Ekrem bega, ki naj navdušujejo ljudstvo za parlament ter nabirajo darove za volilni fond. Ljudstvo daje rado prispevke, in sicer ne samo v denarju, temuč tudi v naturalijah in živini. Ustavne kolajne. Carigrad, 4. septembra, Finančno ministrstvo je predložilo ministrskemu svetu model novih kolajn, ki se izdajo v spomin na ustavo. Ministrski svet je model odobril ter se začno kolajne takoj ulivati. Spredaj na kolajni je turška letnica 1293 z datumom 11. juli 1324, namreč letnici prve in obnovljene ustave. Na drugi strani je sultanovo ročno znamenje z devizo: svoboda, enakost, bratstvo. Kolajne bodo dvojne: večje za moške, in manjše, lične za ženske. Preobrat v Marofcu. Pariz, 4. septembra. Franco-sko-španski dogovor glede Maroka se bavi le z jamstvom za mednarodni red ter zahteva od novega sultana Mule j a Hafida garancije glede sklepov na konferenci v Algecirasu in glede vseh drugih pogodb in konvencij, ki so se sklenile s prejšnjim sultanom. Končno pa tudi jamstvo glede koncesij, privilegijev, ustanov in dobavnih pogodb, ki so bile sklenjene z inozemci v Algecirasu. Berolin, 4. septembra. Francoski poslanik pl. Berkheim je prišel k ministru zunanjih del ter mu predložil dogovor, ki se je sklenil med francosko in špansko vlado glede priznanja Muleja Hafida za maroškega sultana. Glasom tega dogovora bo Mulej Hafid takoj priznan za maroškega sultana, ako oficialno dokumentira nastop vlade velesilam, ki so podpisale konferenčne sklepe v Algecirasu ter prevzame vse obveznosti, ki jih je podpisal svoječasno sultan Abdul Azis. Pariz, 4. septembra. Španski kralj Alfonz je imel na povratku iz Londona v Parizu razgovor z ministrom zunanjih del Pichonom. Namen kratkega razgovora je bil, določiti besedilo francosko - španski noti v Maroku. Francoska vlada pripravlja rumeno knjigo o Maroku za otvoritev zbornice. London, 4. septembra. Zadnji oddelek Abdul Azisove armade pod poveljstvom Kajda Mtugisa je vojska Muleja Hafida v južnem Maroku popolnoma pobila. Poveljnik Mtu-gis je bil ujet ter so ga z velikim plenom pripeljali v Marakeš. UIH. Konsres slovanskih časnikarje!/ v LJubljani. Slovanski časnikarji in drugi slovanski gostje prispć v Ljubljano v ponedeljek, 7. t. m. popoldne z brzovlakom, oziroma z gorenjskim vlakom. Na kolodvoru sprejem in pozdrav. V t o r e k , 8. t. m.: Ob 9. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« otvoritev kongresa slovanskih časnikarjev. Kongres otvori predsednik »Zveze« Mihail C h y 1 i n -s k i. Nato volitev predsedstva. Po izvršeni voli t vi pozdravita kongres župan deželnega stolnega mesta Ljubljane, g. državni poslanec Ivan Hribar in zastopnik »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev«, g. dr. Ivan O r a ž e n. Po izvolitvi odseka za kongresna dela se kongres prekine. Ob 11. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« slavnostna akademija v proslavo 4001etnice rojstva prvega slovenskega književnika Primoža Trubarja. Akademijo priredi »Slovenska Matica«. Slavnostni govornik je predsednik »Slovenske Matice«, g. profesor dr. Fran 11 e š i č. Po slavnostnem govoru po-jo pevski društvi »Ljubljanski Zvon« in »Slavec« ter pevski zbor trgovskega društva »Merkur« Davorin Jenkovo »M o 1 i t e v«. Predpisana je praznična obleka. Ob 12. opoldne polaganje temeljnega kamna za Primož Trubarjev spomenik v Bleiweisovem parku ob stiku Tivolskega drevoreda in Bleiweisove ceste. Slavnostni govor ima predsednik »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev«, g. deželni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Za njim govori g. državni poslanec in profesor češke tehnike v Pragi Vladimir H r a s k y. Narodna društva in rodoljubno občinstvo, ki se udeleži te slavnosti, se zbira ob 12. na slavnostnem prostoru. Ob 2. j) o p o 1 d n e v veliki dvorani »Mestnega doma« nadaljevanje kongresa slovanskih časnikarjev. Na dnevnem redu so tile referati: Jos. Holeček: »Jubilej slovanskih časnikarskih kongresov.« Dr. Antonin Hajn: »Sedanje stanje reforme tiskovnega zakona.« Prokop Gregr: »O slovanskem tiskovnem uradu.« Aleksander Borzenko: »O vseslovanski bibliografiji.« Josip K u m m e r: »O slovanskem topografičnem slovnikn.« A. pl. Stahovici »O vseslo-vanskem tiskovnem organu.« Josip V e j v a r a: »Poročilo o delovanju Zveze.« Ob 6. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« banket, ki ga da na čast slovanskim časnikarjem občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane. V sredo, 9. t. m. nadaljevanje kongresa. Opoldne luneh v hotelu »Ilirija«. Popoldne ob 2. zaključenje kongresnih posvetovanj. Po končanem kongresu ogledovanje mesta. Zvečer ob 8. koncert »Društvene godbe« in pevskih društev »Slavca« in »Ljubljanskega Zvona« v veliki dvorani hotela »Union«. V četrtek, 10. t. m. ob 1. popoldne odhod v Postojno. V Postojni pozdravi na kolodvoru g. župan Gregor P i k el . Nato ogled Postojnske jame. Zvečer odhod v Trst. Someščani! Dne 7., 8. in 9. t. m. bivali bodo v našem mestu ljubi gostje. Snidejo se namreč z vseh strani obširnega slovanskega sveta zastopniki slovanskega tiska, da se posvetujejo o svoji strokovni in stanovski organizaciji. Someščani! Pokažimo jim, kako nas veseli njihov obisk, pokažimo jim in povedo naj to, ko se vrnejo k važnemu svojemu vsakdanjemu opravilu v sto in stotisoč vesteh, da so se Čutili med nami kakor doma. V čast gostom, ki gotovo postanejo znameniti oznanjevalci lepote naše domovine, razobesiti sem naročil na vseh mestnih poslopjih zastave. Someščani I Tudi od Vas pričakujem, da na isti način izrazite radost zaradi njihovega prihoda. V Ljubljani, 1. sept. 1908. Žnpan: Ivan Hribar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. septembra. — Prvi zaupni sestanek slovenskih svobod omi sleče v se vrši, kakor je bilo že naznanjeno, v ponedeljek, 7. septembra ob 3. popoldne v prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani. S tem bo predvsem možno, da tudi slovenski svobodomisleci počaste Trubarjev spomin in si polože temelj svoji organizaciji ravno pred dnem, ko ima slovenski narod postaviti spomenikov temelj svojemu velikemu možu. Tu naj bi se zapričelo tudi resno kulturno delo, ki naj bi združevalo vse svobodomiselne Slovence v boju proti cerkvi, oziroma bolje rečeno proti klerikalizmu. Ker so mnogi naši somišljeniki, kakor nam poročajo, zadržani v ponedeljek popoldne in se vsled tega popoldanskega zborovanja ne morejo udeležiti, se bo skušalo isti dan zvečer uporabiti še za nadaljevanje in spopolnitev popoldanskega sestanka. Obenem se naznanja vsem onim cengenim somišljenikom in somišljenicam, ki so se že priglasili, da dobe legitimacije, izgotovljene na njihovo ime, pri vstopu začetkom sestanka. To naj nam blagovolijo oprostiti, ker nam prihranijo mnogo dela pri poštnih razpošiljatvah. Priglase naj se blagovoli z natančnim naslovom še dalje pošiljati na: »Svobodna Misel« poste restante, Ljubljana. Kdor je svobodomiselen Slovenec in mu je na tem, da se »Svobodna Misel« čimbolj razširi med našim ljudstvom, naj pride na prvi svobodomiselni sestanek, da tu z dobrimi nasveti in delom pripomore do uresničenja naših idealov: razširiti med slovensko ljudstvo nov svobodomiselni nazor in ga pripraviti za kulturni boj. Na svidenje! »Svobodna Misel«. — Konferenca slovanskih turi-stovskih društev v Ljubljani bo v torek, 9. t. m. ob 11. dopoldne v mestni zborovalnici na magistratu. Konference se udeleže ti-le delegati: za »Spolek českych turistu« stavbeni svetnik Vratislav Pasovsky in dr. Vratislav C e r n y , za »Rossij-skoje turističeskoje obščestvo« Mi-trofan A. Romanov, za »Jedno-to českych turistu« Jos. Cholek, za »Turističko jednoto« Još. S y -kora, za češko podružnico »Slovenskega planinskega društva« dr. Stanislav Prachensky, oziroma dr. Karel Chodounsky. Kdo bo zastopal »Hrvatsko planinarsko društvo«, nam ni znano. Če bodo na tej konferenci zastopani tudi Poljaki in Bolgari - Srbi nimajo nobenega planinskega društva —, ne vemo. — Odličen gost v Bohinju. Član »Gosudarstvene dume« grof Vladimir Aleksejevič Bobrinskij se je pripeljal s soprogo, četvero dece, učiteljem in služinčadjo na večtedensko bivanje v Bohinj, kjer stanuje v grand hotelu »Triglav«. — Na nemški gimnaziji v Ljubljani, ustanovljeni vsled narodnega izdajstva slovenskih klerikalcev, bodo nastavljeni sami Nemci. Od ravnatelja do šolskega sluge — vse mora biti pangermansko. Celo za kateheta hočejo imeti pristnega Nemca. Za katehetsko mesto je deželni šolski svet predlagal tri domače duhovnike, to so dr. Jerše, Zore in Plečnik. Toda Nemci ne marajo nobenega izmed teh, ker so slovenske narodnosti. Obrnili so se na vlado in zahtevali, da mora tudi katehet biti pristen Nemec.Kandidat je neki nemški duhovnik z Dunaja. In sedaj se čuje, da ne bo imenovan nobeden izmed kompetentov, ki jih je predlagal deželni šolski svet, nego kompe-tent, ki so si ga izbrali ljubljanski kazinotje, namreč nemški duhovnik z Dunaja. Škof bi to lahko preprečil, če bi hotel; samo od njega je odvisno, a škof neče ničesar storiti, ker je pokorni sluga vlade in nemško-kleri-kalne zveze. — Zborovanje »Siidmarke« v Beljaku. Iz Celja se nam piše: Dne 7. t. m. bo imela zloglasna »Sudmar-ka« v Beljaku svoje glavno zborovanje, na katerem se'bo razpravljalo, kako bi se dalo Slovence najlaglje in najhitreje narodno in gospodarsko uničiti. Ker je naseljevanje nemških rodovin pač požrlo ogromne vsote, a ni rodilo še nobenih koristi, hočejo neke podružnice pri glavnem zborovanju predlagati, naj se za kolonizi-ranje namenjeni denar raje porabi za podporo nemškutarskih mest in trgov na Spodnjem Štajerskem. Tak sklep je napravila tudi celjska podružnica, kar je najboljši dokaz, kak strah imajo nemškutarski Celjani pred Slovenci. Zaradi tega vprašanja oziroma denarja je nastala tudi že polemika med »Marburger Zeitung« in med »Celjsko Vahtarico«. Ti veliki Germani bi pač radi kaj pobasa-li v svoje žepe. »Marburger Zeitung« se huduje na Celjane, da so jo s svojim nemštvom strahovito zavozili, češ, da so v nepotrebni »Deutsches Haus« zazidali 600.000 kron, s katerim denarjem bi se bilo dalo v celjski okolici mnogo napraviti za nemško stvar. Celjski Nemci da so sami krivi, če prehajajo zdaj nemške hiše v slovenske roke itd. — Celjska »Vahtarica« je seveda huda kar se da in svetuje Mariborčanom, naj pometajo pred svojim pragom, naj pu- ste Celjane pri miru in naj se rajše brigajo za to, da v prihodnje ne bo več izvoljen socialni demokrat za poslanca nemškega Maribora. — Značilno je, da hvali »Marburger Zeitung« delovanje ptujskega »Štajerca« za nemško stvar, no, pa saj je znano, da vzdržuje »Štajerca« denar »Siidmarke«. — Slovenski gost i ln i carski naraščaj. Piše se nam: Bliža se zopet začetek šolskega leta; marsikak mladenič, ki mu »študirenga« ni bila v posebno veselje, bi se morda želel posvetiti drugemu namenu.kakor pavr-niti se zopet na šolsko klop, od koder si še dolgo vrsto let ne bo mogel rezati lastnega kruha. Skoraj v vseh strokah, bodisi v pisarniških, trgovskih, ali drugih obrti h in rokodelstvih, je z mladino in naraščajem precej dobro založeno naSlovenskem, edini resort,kjer nimamo skoraj prav nič strokovno izobraženega slovenskega naraščaja, je gostilničarski. Večina natakarstva ljubljanskih hotelov in restavracij se mora odzunaj i ni porti rat i. Nemci, Čehi, kvečjemu se še kak Hrvat dobi vmes. Gospodarji bi zelo radi vzeli vajence v uk, a teh ni izvabiti na to polje, na katerem pa je obilo in sigurnega kruha. Mladenič, ki ima nekaj boljšo šolsko izobrazbo, najde v tej stroki dobro prihodnjost. Učna doba je najkrajša izmed vseh obrti in od vsega začetka dobiva učenec 10—12 K mesečne plače, dobro hrano in redno drugo oskrbo. O trpinčenju ali dru-gačem prehudem in dolgotrajnem nočnem izrabljanju ni niti misliti, ker obstoje natančna zakonita določila, kako in koliko časa se smejo učenci porabiti. Zgodi se največkrat, da, kadar je po 2—31etni učni dobi učenec prost, ima že lepo vsotico kron prihranjenih. Ako ostane natakar soliden, varčen in se svoji stroki resno z razumom posveti, ima vseskozi dobre gospodarje in lepe dohodke. Podkovan s primerno pred izobrazbo, ima kmalu najboljša mesta kot plačilni marker ali natakar, taki imajo briljantne dohodke, in po nekaj letih službe jim je omogočeno prevzemati največja in lukrativna gostilniška podjetja, in ker so v svojem re-sortu korenito izobraženi in vešči, jim raste premoženje od dne do dne. Slučajev lahko navedemo zadosti možje, ki so še pred nekaj leti bili plačilni natakarji, so danes že zelo imoviti gospodarji. Na podlagi že prej omenjenega zakona je položaj in službeni red natakarjev zelo dobro urejen, tako da smejo za njih naporno nočno, ali delo v nedeljah in praznikih, zahtevati prostega časa v tednu toliko, kolikor so preje v dnevih, ko SO drugi počivali, delati morali. Glede naturalne oskrbe in stanovanj pa jim stoji obrtna oblast in nadzor-ništvo ob strani. Reči se sme, da je ta stan lep in hvale vreden; vsak trezen, varčen in marljiv natakar pride prej kot slej do uglednega mesta in lepe bodočnosti. Predvsem pa je seveda treba znanja in solidnosti. Vabijo se torej slovenski mladeniči, naj se tudi učenju natakarstva posvetijo; kdor ima boljšo šolsko izobrazbo, laglje napreduje, kajti s takim, ki je končal učno dobo, a ne zna računanja ali niti jedilnega lista prav spisati, je tudi težko izhajati. Oglasite se torej, v Ljubljani se dobe v več uglednih hišah mesta učencev; kdor želi pojasnil, naj se obrne na zadrugo gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Nekoliko primere. Včeraj teden je bil pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojen Nemec Stanger na 300 K globe zaradi prekoračenega silohrana, ker je Julija Stritarja iz same narodne sovražnosti tako sunil v prsi, da je padel in si ubil lobanjo in da bo po izjavi zdravnikov vse življenje čutil posledice. Danes teden je bil pred istim sodiščem in pred istim senatom — samo predsednik je bil drugi — zidar Polde Miško iz Er-zelja obsojen na 3 mesece ječe, ker je pri delu nagajajočemu Jožefu Pavlicu vrgel v oči žlico malte, kar je imelo sicer posledice za nekaj mesecev, a je Pavlic potem popolnoma ozdravel. Navedli smo skupaj ta dva slučaja, da se vidi, da se pri sodišč-ih postopa proti obtožencem vedno z eno in isto mero in da se ne dela nobene izjeme, če je obtoženec morda kak Nemec in višjega stanu! — Mlekarski tečaj na Vrhniki. Naše mlekarsko zadružništvo more provspevati le tedaj, ako imajo mlekarske zadruge dobro izvežbane mlekarje. Od mlekarja se zahteva obsežno znanje, katero si more pridobiti le v dobro urejeni mlekarski šoli, katere pa še danes ves avstrijski jug ne premore. Vsled potrebe mlekarskega poduka in vsled manjkanja mlekarske šole nastal je mlekarski tečaj na Vrhniki, kojega važnost se ne sme podcenjevati niti od tistih faktorjev, ki so v prvi vrsti poklicani skrbeti za mlekarski poduk, niti od tistih, katerim je namenjen. Preteklo soboto zaključil se je zadnji petmesečni mlekarski tečaj z javnim izpitom, torej gotovo jako ugodna 34 prilika, da se javno dokumentira, kako zelo vpoštevajo poklicani faktorji važnost mlekarskega tečaja na Vrhniki. Morda so nekateri optimisti tudi res pričakovali, da pride deželni predsednik baron Sclnvarz, deželni glavar dvorni svetnik Šuklje in predsednik e. kr. kmetijske družbe komercijalni svetnik Povše, mod tem ko deželna vlada sploh ni bila zastopana, pač pa je bil zastopan deželni odbor po deželnem odborniku dr.Lampetu in»c. kr. kmetijska družba« po kanoniku Kalanu. Zastopane so bile tudi kranjske osrednje zadružne organizacije, kakor »Zveza slovenskih zadrug«, »Zadružna zveza«, — na vsak način skoraj bi morala biti zastopana »Mlekarska zveza«, — zastopano je bilo kmetijsko-kemično preskuševališče po ing. Turku, občina Vrhnika po županu, mlekarska zadruga na Vrhniki po predsedniku Trša r ju. Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju po revizorju Riba itd., iz lastnega nagiba in vsled zanimanja za mlekarski poduk; bil je navzoč tudi tržaški vladni svetnik Friihauf. Mlekarski konzulent Legvart podal je poročilo o tečaju; iz tega poročila posnamemo, da je tečaj dovršilo 19 gojencev, med temi 12 Kranjcev, 3 Primorci, 3 Štajerci in 1 Korošec; podučevalo je 6 učnih moči po praktičnem a obširnem učnem redu. Gojenci tečaja obiskali so tudi razne mlekarne, v hlevu ge. Tomšič so se učili pravilno mol-sti, izdelali so 3200 kg sira in 1300 kilogramov surovega masla. Vsi gojenci prestali so izpit jako dobro; na stavljena vprašanja, tudi na najtežavnejša odgovarjali so gladko, vendar pa je najbolj ugajal praktični del izpita, pri katerem so gojenci pokazali, da teoretičnega poduka niso le razumeli, temveč ga znajo praktično vporabljati in izvrševati vsa mlekarska dela. Po primernih besedah zastopnikov c. kr. kmetijske družbe, deželnega odbora in vrhniške občine razdelila so se spričevala in je bil tečaj zaključen. — Goriški klerikalci in pesnik Gregorčič. Dne 6. septembra t. j. jutri se odkrije spominsko ploščo na rojstni hiši našega pesnika na Vršnem in nagrobnik »tam gori pri sv. Lovrenci«. Celo to slavnost vprizore klerikalci. In dogodil se je škandal, da bodo prepevali na grobu slovenskega pesnika v slovenskem kraju pred slovenskim občinstvom laški cerkveni pevci iz Gorice. Zakaj, se popraša vsak, ker hoče poznati prave vzroke temu škandalu. V deželi, kjer ima takorekoč vsaka vas svoj dobro izvežban pevski zbor, kjer je pevski in glasbili zavod, ki razpolaga z imenitnim zborom, so se zatekli klerikalci k laškim cerkvenim pevcem. Vsa vprizoritev mora biti popolnoma klerikalna. V osrednjem odboru za Gregorčičev spomenik je tudi župnik Kokošar, ki hoče biti glasbenik. In ker nimajo klerikalci drugega zbora, je vzel Kokošar svoje laške cerkvene pevce, učil jih Gregorčičeve pesmi in klerikalci počaste slovenskega slavčka z laškimi pevci, ki izgovarjajo slovenske besede kakor sploh vsi Lahi. Kaj so delali svoj čas klrikalci z Mahničem na čelu s pesnikom Gregorčičem. Zadali so njegovemu nežnemu srcu rano, ki se ni nikoli zacelila. Ko je umrl miš pesnik, se je osnoval osrednji odbor za Gregorčičev spomenik in pri tem so klerikalci hote prezrli narodno-napredno stranko, ker so že takrat slutili, da se bo dal kovati kapital za klerikalno stranko. Iz vseh strani so prihajali doneski za Gregorčičev spomenik in malo pred deželnozborski-mi volitvami so prinesli klerikalni listi vest, da se bo sezidal Gregorčičev dom, s katerim se poveča »Šolski dom. Tik pred volitvami je moralo služiti klerikalcem ime vsem priljubljenega pesnika Simona Gregorčiča v agitacijske in reklamne svrhe. Glede šol korakajo klerikalci svojo pot. Nočejo skupnega delovanja pri tako pereči točki našega narodnega življenja na Goriškem, ki ne bi smela poznati strankarstva. Nemci in Lahi nam dajejo v tem oziru dobre izglede, toda klerikalcem sploh in še posebno goriškim ni mnogo za slovensko narodnost, njim je le stranka pri srcu. »Šolski dom« jim je postala klerikalna trdnjava, v njegovih prostorih ima klerikalna tiskarna, uredništvo klerikalnih goriških listov svoj sedež. Dokler niso imeli še hiše Central, je bila v prostorih »Šolskega doma« klerikalna posojilnica, Goriška zveza itd. Istotako bodo izrabljali klerikalci Gregorčičev dom v svoje strankarske namene. Z objavo nameravane gradbe Gregorčičevega doma tik pred volitvami so dokazali, da jim ni za šolstvo v Gorici, ampak za stranko. Trumf pa je in ostane: sodelovanje laških pevcev pri odkritju spomenika slovenskega pesnika. Strankarska strast in zagrizenost je dovedla goriške klerikalce tako daleč, do takega narodnega škandala, da so vzeli laške pevce, ker niso mogli dobiti pripravnih klerikalnih slovenskih pevcev, tora j raje kleri- kalni Lah kakor na napreden Slovenec. Vse to pa iz ljubezni do slov. pesnika, čigar pesmi kipe same ljubezni do svojega rodu in slovenske domovine. — Katoliško misleči učitelji v Gorici. V četrtek so imeli svoj občni zbor kakor smo že poročali. S siren-skimi glasovi so vabili klerikalni listi »katoliško« misleče učitelje na občni zbor, vabili so pa tudi druge, naj se otresejo terorizma liberalnih voditeljev in določili v svoji megalomaniji največjo dvorano v Gorici za svoje zborovanje. Ko premotri človek katoliško misleče učitelje v Gorici, res ne ve, ali bi postavil besedico »katoliško«, ali »misleče« ali »učitelje« med navednice. Pravih, službujočih učiteljev »katoliško-im-slečega« prepričanja je na Goriškem za eno dobro činkvino, vsi drugi v tem društvu so kaplani, kurati, vikarji, župniki, fajmoštri in dekani iz goriške okolice in iz Gorice same. In v očigled tako malega števila klerikalnih učiteljev si upa »Primorski list« v svoji zadnji številki protestirati proti zborovanju »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Naj boli jih peče referat nadučitelja Fran Silvestra: »O narodno - naprednem učiteljstvu in klerikalizmu«. »Primorski list« hujska ljudstvo proti zavednemu učiteljstvu, katero imenuje brezversko, sirovo in nasilno. Iz tega »bevskanja« se vidi onemoglo jezo goriških klerikalcev, da je med učiteljstvom tako malo »katoliško« »mislečih« »učiteljev«. To društvo naj ne slepi več javnosti s svojim pompoznim imenom, naj se raje imenuje po večini članov društvo »katoliško mislečih duhovnikov«, bodo vsaj drugi na čistem, kateri duhovniki res katoliško mislijo. — V Jesenicah gospodari občinski gerent Anton ČJabulj, gos po- ari, da se bogu smili. Pri občinski klavnici na nPiavžau se nahaja jama za gnoj in za odpadke iz klavnioe. gnoj, ki je bil last občine, katera je morala skrbeti, da se je jama izpraz nila, ni dobila zmeraj po 4 K, kadar je bila jama polna za omenjeni gnoj. Sedanji gerent Čebulj, ki je napol analfabeta, si je pa znal na drugi način pomagati. Ker se mu je zdelo, da bode bolje, dal je omenjeno jamo isprazniti, in sioer po nekem bogatašu na Jesenicah za vsako odškodnino. Nazadnje je dobil pa še račun 14 K od bogataša za odstranjeni gnoj. Ljudstvo je jako razburjeno nad tem početjem, in nestrpo pričakuje, da se že enkrat izvoli prejšnji lupan dr. Kogoj, ki je bil mož na svojem mestu, in tudi znal občino voditi. Volitev župana bode 5. t. m. in že vse komaj pričakuje, da se reši krojača (Sebulja. Kompromis se bode razbil med liberaloem in klerikalcem, saj to je bil le zadnji čas, ker Za-bukovec ne more bit: župnik in župan. Čeboij je le fi guran t, županu je pa Zabukovec, da se že klerikalcem čudno zdi. Da je Čebulj klerikalec in nemškutar, vam tukaj pojasnim Leta 1906. je pisal na Dunaj neki tvrdki za blago in sicer tako-le: „Geerte Fjrma A. A. Vein. Ich Smeider me ster sein in Asshng vile vare bauhn gute stofe haben gute schioker misn u Kar Čebulj sedaj uganja pod komando Z a buko v ca, je skoraj neverjetno. Lastni pristaši Čebulovi ne marajo zanj, in pravijo da je zmeraj še boljši liberalec, kakor pa tak neveden klerikalec. — Imenovanja v srednje šolski službi. Prava gimnazijska učitelja sta postala dr Anton Majžer in Saša Šantel na državni gimnaziji v Pazinu; začasni učitelj na g mnaziji v Mariboru je postal dosedanji suplent v Ljubnem dr. Iv. Ar-n e j c. Suplent dr. Anton Dergano na državni gimnaziji v 13 dunajskem okraju je imenovan za provizoričnega učitelja za Zofij ino gimnazijo na Dunaju. — Imenovanje v sodni službi. Pravna praktikanta Vladimir Golja in Adam Ban sta imenovana za avskultanta v področju grašk, bodisi h Klanskima jezeroma, bodisi k PiŠčenici, bodisi v Vrata ali pa k PeriČniku in se ustavijo na povratku pri nas, opozarjamo pa tndi Vse one Slovence, ki se zanimajo za svojo narodno probujo, da je današnje s'avje družbe sv. Cirila in Metoda prvo v tem kraju, da je ravno vsled kga potrebno prihiteti pozdravit v kolikor mogoče obilem številu ta praz-*ik. Položiti hočemo slovenski zavednosti temeljni kamen, na katerem naj **sloni sčasoma mogočna trdnjava, ki 1° zastonj skuša zdrobiti germanska JU. Jeseniški „Sokol" z naraščajem, deputacija radovljiškega „Sokola" bodo fumovali temu slavju. 3krbljeno pa Je budi za zabavo, ki se bo osredo-točevala v srečkanju, kegljanju za dobitke, petju in godbi. Onim, ki so tudi ob takih prilikah štedljivi s časom, pa omenjam ugodne železniške zveze. Ako pridrdrajo ob 1-25 uri ali 21/* «ri pop. na Dovje, se bodo ob 10. uri zvečer le težko ločili od pri-jetnega kraja in še zanimivejše družbe. Za nedeljo je tedaj naša parola: Vsi v Mojstrano! Na zdar! Kletarski tečaji Da se ravno sedaj pred trgatvijo vinogradniki poduče, kako je treba z grozdjem in vinom ravnati in pravilno kletariti, priredi o. kr. vinarski nadzornik g. B. Skaliokv še pred trgatvijo sledeča predavanja o umnem kletarstvu: V nedeljo dne 6. t. m. v ob 3. uri popoldne v Stopičah; v torek (praznik) dne 8. t. ob 3. uri popoldne v Valti vasi; v nedeljo dne 13. t. m. zjutraj ob 7. uri v Metliki, popoldne ob 3. uri v Semiču in v nedeljo 20. t. m. ob 3. uri popoldne v Št. Petru. Priporočamo vinogradnikom in drugim interesentom, da se v lastno korist polnoštevilno udeleže tega pouka. Iz Babnega polja pri Lotu se nam piše: Čudne razmere so v tej vasici Babnem polju. V nedeljo, dne 16. m. m. je bil Župni upravitelj Feliks Knižek od občespoštovanih gospodov dunajskih letovišČarjev povabljen na večerjo. Sevede njegove kuharice France pa ta čast ni zadela, da bi bila tudi ona z gospodom Knižekom obenem povabljena na to večerjo, kar jo je silno razkaČilo. Ko ni bilo Knižek a o pravem času domov, šla je farovška Franca v gostilno k Petru seveda pogledat, kje da je župnik. Tam izve, da je šel gospod Knižek v graščino na večerjo, kar mu je ona gotovo iz tega vzroka, ker ni bila tudi ona povabljena, prepovedala. Ko Franca to izve, udarila jo je kar po bližnioi in Še čez vodo, ki je tisti dan vsled velikega deževja precej narasla in stezo v grad prelila. Akoprav je bila Franca opozorjena, naj gre okoli po poti, ker je tu velika voda, ni nič pomagalo, šla je kar najhitreje mogla po „gospuda". Ko dospe Franca v grad, ne da bi voščila dober večer, vpraša kar vsa iz sebe po Knižeku. Ko strežaj Franci pove, da je gosp. Knižek v sobi z gospodi pri večerji, ga pusti takoj poklicati v kuhinjo, kjer ga je čakala. Knižek je seveda na ukaz France moral takoj iti v kuhinjo, kjer ga je Franca zgrabila in začela spovedovati: „Pa ti mene toliko časa pustiš samo doma, da dolg čas prodajam? Ako ne greš takoj domov, ti zaprem vrata in ne boš nicoj spal doma!" — Še žena svojega pravega moža ne prime tako strogo. Knižek je moral seveda na ukaz Francke popustiti večerjo in iti takoj domov, od naglice bi bil Še kmalu klobuček pozabil v sobi, tako je šel hitro. Gotovo Še tisti dan večerjal ni. Knižek je, brez da bi Franci kaj rekel, z mirnim srcem in z velikim strahom stopal proti farovžu domov, in Franca pa dva koraka za njim, gnala ga je pred seboj kakor kakšen stražnik jetnika v špehkamro. Knižek se je gotovo bal, da bo še med potjo po njegovem hrbtu kaj padalo, a vendar ni bilo nič hudega. Kaj pa se je godilo v fatovžu, to pa nam ni znano; gotovo ni bilo brez nič. Take in še več dragih reči, koje bomo tudi na dan prinesli, se gode z dušnim pastirčkom Knižekom v Bab nem polju. Vera peša in ni čuda, pešala bo še bolj, ako ne bo gospod Knižek kmalu premeščen, kakor je bilo rečeno. — Ali Knižeku se ne z)j ubi iz Babnega polja. Kakor se čuje, začel je nabirati podpise, da bi še lahko ostal, a tudi tisti, ki podpisujejo, mu žele Čimpreje „z bogom". Kaj mora kiti našim državnim sosedom vse prav v 20. stoletju? Piše se nam z Reke: Dne 7. in 8. septembra t. 1. se vrši na Sušaku, kateri je oddaljen od mesta Reke po vodi Rečini, sokolski zlet hrvaških sokolskih društev. Na to narodno kulturno slavnost prijavilo se je dosedaj že ogromno število društev iz Hrvaške, Dalmacije in Istre. Ker mora pa veliko teh društev, da pridejo na SuŠak, pasirati Reko, vzdignili so stanovalci Reke, pravzaprav privandrani Italijani in neka „Giovine Fiume", ki prekaša v metanju kamenja, žvižganju, streljanju, razbijanju oken in tabel nad trgovinami, ki niso v italijanskem jeziku pisane, najzloglasnejŠe barbare še pred 1908 leti, — tako gonjo in letanje sem in tja, da bi bilo človeka res kar nekoliko strah, če ne bi slučajno poznal teh netopirjev. Na čelu teh nočnih ptic so večinoma privandrani Italijani in gnili renegatje. Ugodila je vlada prošnji te bande in izdala se je stroga prepoved, da ne sme nihčepreko Reke koraka ti, bodi korporativno ali posamezno v sokolskem kroju ali k kakršnokoli kokardo. To je višek vladne brezobzirnosti! Skozi Reko, čisto hrvaško mesto, pa ne smejo korakati Sokoli v kroju! Ali ni to nekaj smešnega, nekaj, iz Česar se vidi, da se umetna ogrsko-hrvaška vlada lovi za bilko obstanka ? Kaj takega se more dogoditi samo v posestrimi Avstrije v zraku plavajoče ogrske v Ude. Ali naj se Hrvatje na take malenkosti ozirajo? Danes že ne gre drugače, kakor da §e tem tu k nam na Reko priseljenim italijanskim capinom energično pokaže zobe in se jih že enkrat navadi, da žive oni med nami in ne mi med njimi. Reški Sloveneo. Tujci v Opat JI. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1907 do 26. avgusta 1908 33.422 oseb, od 20. avgusta do 26. avgusta 1908 jih je prišlo 1085, a 26 avgusta 1908 je bilo v Opatiji nastanjenih 3702 gostov. Svarilo- Josip K1 i n g w a r t, agent za inserate, se pokri-voma izdaja za želez ni onega uradnika in baje kaže legitimacij -sko karto aktivnega železničnega uradnika, ki pa more biti samo ponarejena. Ludvik Brauer, urednik, Dunaj, IX./4, Saulengasse 7. Roparski umor v Zagrebu Helena Lavrič je umrla za poškodbami, ki jih ji je sadal morilee Ivan Svete c. Zaprli so tudi Svetčevo ljubico, Ano Manojlovič, ker so mnenja, da je vedela za njegove namene. Ropar je v zaporu miren. Temnega resnega obraza sedi v kotu in odgovarja na vprašanja preiskovalnega sodnika kratko in osorno, ali pa sploh ne odgovarja. Napad popisuje tako, kot bi ga bil kdo drugi storil. Ko so mu povedali, da je žrtev umrla, je prebledel. Zanj zdaj ni druge rešitve kakor smrt na vešalih. Da so zločinca takoj izsledili, j d bil sam vzrok. Nekaj oropane zlatnine in srebrnine je poslal v zastavljalnico po dveh postreščkih. Ceni tel j zastavljalnice je bil ravnokar obveščen o roparskem umoru in ko sta mu postreščka povedala, da ju je poslal neznan mlad Človek, ki čaka v veži, šel si ga je. cenilec ogledat. S.etec je sioer zbežal, a ga je ceni-telj *po njegovi (sliki v albumu zločincev na polioiji spoznal. Prijeli so ga zvečer, ko je prišel domov, dočim je popoldne popival okrog. V njegovem stanovanju so našli okrvavljeno kravato in tak klobuk ter krvav nož. Sprva je Sveteo tajil vssko dejanje, potem pa priznal vse, ne da bi kazal kako razburjenje ali kes. Sodijo, da imajo opraviti s Človekom, ki ima še druge težke reči na vesti. Kinematograf Edison na Dunajski oesti nasproti kavarne „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči velezanimiv spored: Nove poti na Mont Blanc. (Interesantna po naravi posneta projekoija). Avtomobilska dirka okoli mesta Dieppe na Francoskem. (Krasna projekoija, po naravi posneta. Krasen panorama. Nezgoda pri dirki), črno. (Pretresljiva drama. Dolga projekcija v 32 slikah). Dva modela. (Komično). Ako bi ne bilo predstave v „Elite Biographu" bo ta predstava v „Kinematografa Edison". Ta predstava traja od 8. do 10. zvečer. Priporočamo to serijo občinstvu, da io obišče v najlepšem številu! — Slavno občinstvo se opozarja, da se sedanje ime tega podjetja, „Edison", izpre-mani z 12. septembrom v „Kinematograf Pathe". Ob enem so se naroČili najnovejši aparati te prve pariške tvornice. Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. avgusta do 29. avgusta 1908. Število novorojencev 20 (= 26 00 %o)> umrlih 17 (=a 22 10%0), med njimi so umrli za jetiko 1, za različnimi boleznimi 16. Med njimi tujcev 8 (= 47 0%), iz zavodov 11 (=641%). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za ti fazo m 2, za dušljivim kašljem 1, za vrati c o 1, za vraničnim prisadom, zadnji trije iz dežele pripeljani v bolnico. Olas Iz Občinstva. Opozarjamo zdravstveno oblast na sledeče: V javni vodnjak pred magistratom hodijo izpirat pometači pred nekaterimi bližnjimi prodajalnami svoje metle, ki so kajpada polne razne nesnage, sioer bi jih ne bilo treba izpirati. Ravno tja pa hodijo snažit razno zelenjavo ženske, ki jo prodajajo na Mestnem trgu. Želeti bi bilo, da se pometačem pred prodajalnami prepove hoditi izpirat metle v javni vodnjak, ker je to proti vsaki higijeni. Navihan ljubimec Pred 3 leti je v mestu Shobovgan "Wio v državi Indiana izvabil leta 1879. v Otočcu rojeni mizarski pomočnik Alojzij KurteŠ 351 etno orno ženo delavko Marijo RenČičevo iz Isole k sebi, da sta skupno prenašala veselje in bridkosti te solzne doline. Kurteš je delal v tovarni, Renčičeva pa se je pečala s pranjem, naposled pa je prevzela „salon". Ker sta bila pridna, sta si v teku treh let prihranila 7400 K, katere je Kurteš vložil meseca februarja t. 1. v „Mestno hranilnico ljubljansko" in sioer 3556 K na svoje ime, 3500 K pa na Renčičeve. Svojo knjižico je dal vinkulirati. Renčičeva bi ga bila rada poročila, kar pa ni šlo. Ker ženska ni znala brati, je pokazala knjižici neki svoji prijateljici, katera ji je povedala, kako stvar obstoji. Nastal je prepir in Renčič se je hotela takoj ločiti od svojega ljubimca, pred pa mu je dala 100 do- larjev v svrho, da njune stvari uredi. Kurteš je z denarjem odšel in se ni več povrnil nazaj. Ko je to začelo slednjič le njegovi spremljevalki življenja brenčati po glavi, je šla pogledat, kaj je s knjižicama v omari. A tudi te so izginile. Naglo je pisala pismo „Mestni hranilnici", drugega pa mestni polioiji ljubljanski, v katerem je obrazložila goljufijo, odnosno tatvino, preje pa je še hranilnico obvestila brzojavno. Tudi sliko ženinovo je poslala polioiji in tako je bilo vse preskrbljeno. Včeraj popoldne se Kur-deš faktično pojavi v hranilnici 8 knjižicama. Na njegovo ime se gla-seČo, so mu takoj izplačali, ko je pa hotel dvigniti denar tudi z Renčičeve, je v kratkem stal za njim stražnik in ga od ve del v zapor. Kurteš je prišel semkaj brez novčiča in je za-mogel v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah šele s v hranilnici dvignjenim denarjem poravnati svoj dolg. Navi-haneo noče o svoji ljubici, odnosno nevesti, ničesar vedeti in so ga oddali k deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. m&fi 9M ^f"4MH Brezsrčni ljudje. Naš dopisnik iz Rožne doline nam piše; „Na včerajšnjo izjavo zidarskega mojstra Sta-nonika moram kot vedno vesten in zanesljiv Vaš poročevalec zdržavati vse svoje trditve. Konj je bil tako pretepan, da ima ves hrbet odgrnjen. Popravljam le toliko, da mu ni mlajši Stanonik privezal in zažgal slame pod repom, temuč je storil to njegov oče. Da sinu to celo po volji ni bilo, je tudi znano, a ne morda, ker se mu je žival smilila, temuč ker se je konju ves rep osmodil. Tudi suval konja ni Stanonik sam, temuč znani železniški čuvaj, a to v Stanonikovi navzočnosti, tedaj gotovo z njegovim dovoljenjem. Za vse to nečloveško ravnanje imam prič dovolj. Vendar ne reflektujem na ponujenih 100 K, ker jih ne potrebujem tako krvavo, kakor marsikdo drugi ter jih prepustim Sta-noniku, ker sem slišal, da že več mesecev ni plačal naročnine za svoj „leibžurnal" „Slovenec". Ali pa je morda tak zaupnik klerikalne stranke, da mu „Slovenca" brezplačno pošiljajo. Delavsko gibanje- Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora 3 Hrvatje v Ameriko, nazaj jih je prišlo pa 25. V Heb se je odpeljalo 35 Hrvatov. Nasla le ključavničarjeva žena g. Frančiška Ferjanova denarnico z manjšo svoto denarja in jo oddala pri magistratu. „Društvena godba ljubljanska1 1 konoertuje danes zvečer pod vodstvom g. kapelnika T a 1 i c h a na vrtu hotela „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča — Trt talne razprave so se vršile včeraj zaradi posilne nečistosti, in sioer v vseh treh slučajih z nedoraslimi deklicami v starosti od enajst do dvanajst let. Tega hudodelstva sta bila oproščena France Marcela n, 17 let stari delavec iz Garčarevskega vrha in 15 let stari Ludovik B r u d a r, mesarski pomočnik na Glincah. Pri tretji razpravi je bil pa 47 let stari zidar Jakob Berčič iz Stare loke zaradi enakega hudodelstva obsojen na 14 mesecev težke ječe. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Lastno mater ustrelil In brata nevarno ranil. Katarina Butala, po-sestnioa iz Sred. Radeno in njen 17-leten sin Peter se nista zastopila, kar je odšel oče Butala v Ameriko t. j. pred nekako 3 leti. Vedno sta se prepirala in sin, sirov, silovit, prepirljiv in maščevalen — tako ga opisuje županstvo — je večkrat tudi dejansko napadel svojo pravo mater. Jeseni lanskega leta jo je z motiko tako udaril, da je bila več kot 3 tedne za delo nezmožna. Kakor pripovedujejo priče, sta se najraje s figo pod nos dregala. Tako se je zgodilo tudi na dan zločina 12. junija t. 1. Mati Katarina je ob 6. zjutraj poklicala Petra na delo. Ker ta ni vstal, mu je očitala, da raje za druge dela, kakor za domaČe. Sin ji je začel odgovarjati in ko ga je mati sunila s figo v nos, ji je vrgel lesen valjar v hrbet. V sobi je bil navzoč tudi drugi sin 2.*")letni Jožef, katerega je mati raje imela nego Petra. Ta je rekel materi, naj vrne udarec z valjarjem, sam pa je Petru zagrozil, da ga bo z nožem, če ne bo dal materi miru. Nož je imel v roki, ker je ravno krompir lupil. Mati gre res z valjarjem proti Petru, ta pa vstane, skoči čez vežo v drugo sobo, vzame tam s krogljami in sekanoi nabito puško ter se hoče vrniti v prvo sobo nazaj. Navzoči Petrov prijatelj in na divjem lovu tatinski tovariš Peter Sterbeno urno zapre vrata, da so ločila mater in sina. Mati meneč, da lastni sin vendar ne bo nanjo streljal, odpre vrata. Takrat pa sproži nečloveški sin pu- ško, krogla je predrla materi desno stegno, vrhu tega pa jo je zadela še kakih 15 sekanoev. Takoj se je zgrudila na tla ter okoli 11. zvečer umrla. Brata Jožefa, ki je stal pol^g matere sta zadeli dve kroglji in 1 sekaneo, da je zadobil težko telesno poškodbo. Obdolženec je po storjenem Činu zbežal in so ga orožniki šele drugi dan pripeljali domov. Niti solze ni poto-čil nečloveški sin, ko je zagledal mrtvo mater na odru. Prejšnji dan je pa Se celo zažvižgal, ko mu je Sterbeno v gozdu pravil, da je mater do smrti ustrelil. Obdolženec ?e zagovarja, da ni imel namena ustreliti v mater, ampak da je hotel samo brata pod noge. Tudi mu ni nič žal, da je brata zadel in hudo ranil. Sploh se na zatožni klopi tako vede, da bi nihče ne mislil, da ima pred seboj ubijalca lastne prave matere. Zaslišane so bile 3 priče, ki razen sedaj že zdravega brata Jožefa, nič bistvenega ne povedo, kakor, da sta se rajnka mati in obdolženec vedno kregala in tudi tepla. Zvedenoa gg. dr. Defranceschi in dr. Vavpotič iz-povesta, da je umrla Katarina Bubala vsled izkrvavljenja, katero je povzročil strel v desno stegno. Brat Jožef pa je dobil s strelom težko telesno poškodbo. Porotnikom je bilo danih 7 vprašanj, ker je Peter obdolžen še tudi nekaj drugih pregreškov, kakor: tatvine, pregreška zoper telesno varnost hudodelstva težke telesne poškodbe, prestopka radi neopravičene nošnje orožja. Porotniki so z 9 glasovi proti 3 izrekli, da je imel Peter namen mater raniti in da je vsled tega nastala smrt, druga vprašanja so pa enoglasno potrdili. Sodni dvor pod predsedništvom predsednika dr. Kavčiča je prisodil Petru Bntali 10 let težke ječe poostrene s trdim ležiščem vsake tri mesece. Kazen je obsojenec takoj nastopil. Zagovarjal ga je dr. Slane, obtožbo pa zastopal drž. pravd, substitut dr. Ot. pl. Hočevar. Bratranca zaklal. Franc Rajk iz Gaberja, 20 let star, je 22. julija t. L svojega bratranca Jožefa Boltesa, 29 let starega cženjenega posestnika iz Gaberja tako z odprtim nožem sunil v levo stegno, da je leta čez 4 dni vsled izkrvavenja umrl. Zgodil se je zločin pred gostilno Franoeta Kresa v Gaberju, kjer je zaklani stal, ne da bi se prepiral. Rajk se zagovarja, da se je v osebi motil, da se j® 1© hotel maščevati nad Francetom Skodljem, ker ga je le ta baje prej davil. Se ta tako slab izgovor priče ovržejo. Rajk je bil na bratranca že prej jezen, ker je govoril, da je on (obdolženec) neko punco zapeljal. Ko mu predsednik nato pravi, naj raje po pravici pove, odgovori Rajk: „Naj bo, kakor j e božja volja." Zločin se je zgodil ob priliki birmo-vanja v Brusnioah Menda tudi božja volja. — Obsojen je bil na tri leta težke ječe, poostrene vsake 3 mesece s trdim ležiščem. Zagovornik dr. Sohe-gula, drž. pravdnik dr. Rogina. Drobne novice. — Angleški kralj je zapustil Marijine lažne ter obljubil, da pride prihodnje leto zopet — Ruska armada dobi paradno pokrivalo, in sicer se uvede čaka, kakršno so nosili za časa osvobojevalnih bojev. — Papež Pij X. je rekel albanskemu škofu Burklu, da bi najrajši šel v Ameriko. Tudi je dal duška svojemu domotožju po Benetkah ter pristavil, da ne bo več dolgo živel. — Ljubimska drama v vlaku. V brzovlaku med Monakovim in Rezilom sta se ustrelila zaradi nesrečne ljubezni žena stavbenika \Vaehtlerja iz Rezna in višji živinozdravnik Zblsehau. — Čoln s svati se je prekucnil v Vzhodnem morju pri Bornholmu. Ženin, njegova mati in trije gostjo so utonili. — Nemški bojkot. Zaradi dogodkov v Pragi so južnoneniške in za-p.nlnoneniške trgovinske zbornieo sklenile, pozvati nemške trgovoe, naj naročajo blago iz Avstrije le tedaj, ako je potrjen nemški izvor blaga. — Huda kazen. Vojaško sodišče v Sobotki je obsodilo vojaka Trej-barja na sedem let ječe, ker je delil po vojašnicah proti vojaške in anarhistične spise. Rožne stvori. * Vrednost lepote. Platon, stari grški modrijan, je smatral za največja in najplenienitejša darova, ki ju more podeliti narava, v prvi vrsti visok razum in v drugi vrsti lepoto. Stavil je ta dva nebeška darova nad bogastvo, rojstvo in veljavo. Marsikdo bi morda ne pritrdil povsem staremu filozofu in bi rekel: »Ne, rajši nam daj zdravje!« A pomislimo, da mora srečni lastnik resnične lepote vsekakor biti blagoslovljen tudi z zdravjem; kajti prva ne more obstajati brez drugega, dasi je drugo vee-krat, ko prve ni ... Lepote celo oni ne smejo zaničevati, ki neeimernosti sveta teptajo v prah. Stvarnik je Bog lepote, kakor oznanjajo njegova dela. To pokaže pogled na naravo; to kažejo rajski ptič s svojim čudovitim perjem, pav s svojim krasnim repom, zibajoči se metulj s svojimi prelestnimi krili, cvetlic pisani svet, ki se samega sebe izkuša prekašati v lepoti oblik in harmoniji barv, in slednjič, več ko vsa ta dela polna ljubkosti, človek, popoln kakor bi moral hiti, popoln kakor ga je prvikrat ustvaril Bog. Zapustimo to vzvišeno stališče in oglejmo si vrednost lepote od čisto praktične strani. V tem pogledu izkazuje mnogo velikih in znamenitih dobrot. Poleg značaja je obraz najvažnejši faktor pri stvar-jenju naših življenskih razmer. Prijateljstva se sklepajo često vsled lepote obraza, davno predno smo spoznali značaj; in koliko teh znanj dozori pozneje v ljubezen. Stara narodna pesem pripoveduje, kako je mlada pastirica na vprašanje gospoda: »Kaj imaš za doto, lepo detel« odgovorila: »Gospod, svoj obraz!« Ta odgovor nikakor ni bil aboten. Brez dvoma je mislila samo na možitev; a ne glede na korist lepote v tem oziru, je prijetna zunanjost čestokrat velike vrednosti v boju življenja. Kolikokrat se dogaja v raznih poklicih in opravilih, da se pri oddajanju kake službe daje prednost prosilcem s simpatično zunanjostjo pred onimi, ki so morda bolj zmožni, a manje prikupni. Koliko jih je, moških in žensk, ki izkuša j o v svojem življenju, da ima njih obraz veliko opraviti z njihovim uspehom. »Lepota«, stoji zapisano, »je zlato zežlo, ki ima silen vpliv na blagor ali gorje človeka. Ona je odločala usode, vodila narode in vladala države.« — Profesor Bovd Lavnard. * Oči štiri- do šestletnih otrok z različnimi otroškimi deli in igračami vse preveč trpe. Ko mora otrok hoditi v šolo, postane stvar še hujša. Otročiči morajo pri slabi razsvetljavi na črne table pisati in risati. Po tem nihče ne vpraša in vendar oslabi mnogim otrokom vid v šoli. Pri deklicah začne takoj pouk v ročnih delih in marsikaka mati je ponosna na to, ako zna napraviti njena mala že kako prav trudapolno delo. V šoli se takisto ne jemlje dosti ozira na oči deklic. Šteti morajo tenke niti, ple-sti, vezati itd. Zakaj se ne odlaga teh finih del vsaj na poletni semester in zakaj se jih ne pusti izvrševati le pri najboljši svetlobi? Pri pouku v zemljepis ju, geometriji in risanju oči otrok istotako zelo tepe. Veliko šolskih knjig je še z drobnim tiskom; tudi papir v zvezkih je često slabo črtan itd. Vsemu temu bi bilo treba posvečati večje pozornosti, potem bi ne potrebovalo toliko deklic in deč-,kov očal. Oko je velika dragocenost in treba ga je skrbno čuvati in negovati. * O mrčesih, ki prenašajo bolezni. Veliko število prenesljivih bolezni, kakor malarijo, rumeno mrzlico, bolezen»tsetse«, dremalnost, teksaška mrzlica itd. provzročajo protozooni, in žuželke, kakor muha tsetse in klopi, jih prenašajo na ljudi in živali. Žuželka pije kri kake živali, v katerih se nahajajo provzroeevalci bolezni; ako piči ta žuželka potem kako drugo žival ali človeka, prenese njeno želo provzroeitelja bolezni na pičenega, jih takorekoč precepi. Ker se je v svrho uspešnega zatiranja takih bolezni zahtevalo med drugim, -naj se pokonča krokodile in druge velike živali kakor zalagatelje krvi "onih nevarnih žuželk, zato se je lotil -učenjak Uhlenhuth skupno v Wei-danzom in Angelovom natančnih preiskav, da bi dognal, katere živali sploh pridejo pri tem v pošte v kakor zalagatelji krvi. Posluževali so se pri tem znane biološke metode, s katero je mogoče analizirati najmanjše količine krvi v žuželkah. Posrečilo se jim je, da so pri pijavki čez osem tednov potem, ko se je napala, določili, od koga se je napila; pri tem so bila na čuden način rdeča krvna telesca še popolnoma ohranjena. V stenicah so mogli najti čez štirinajst dni še človeško kri; enaki so bili rezultati pri ušeh, bolhah in klopih s človeško in živalsko krvjo. Preiskali -so tudi precejšnje število komarjev ^.napheles, o katerih se domneva, da dobivajo svojo kri poglavitno od človeka, in tu je presenetilo dejstvo, da so imeli ti komarji v sebi svinjsko in govejo kri, a nobene človeške krvi. Uhlenhuth upa po teh uspešnih poizkusih kmalo dognati, ali bolhe podgan, ki jih dolže, da prenašajo kugo, v resnici pij o človeško kri. * O pokojnem Slavjanskem. Kakor znano, je umrl nedavno ustanovitelj slavnega ruskega pevskega zbora, Slavjanski. Rodil se je kot sin plemiške rodbine v Moskvi leta 1832. Pravi priimek mu je bil Agrenjev, a imenoval se je sam Slavjanskega, da bi pokazal svojo vdanost slovan-stvu. 2e v otroških letih je kazal veliko veselje za glasbo. Gimnazijo je dovršil v Moskvi, potem pa je obiskoval vseučilišče. Ko je izbruhnila krimska vojska, odrinil je takoj na vojsko. S pomočjo grofice Rostopci-nove mu je bilo mogoče iti po vojski v Italijo. Živel je najprej v Milanu, I>otem pa v Florenci, kjer je bil učenec Petra Roman i j a. Iz Florence je sel v Pariz, kjer je študiral pri Pa-nofku in Bonaldiju in kjer sta ga podpirala slavna pevca Mariaux in Grizy. Ko je dovršil svoje muzikalne nauke, potoval je po slovanskih deželah ter nabiral narodne pesmi in legende. Nato je osnoval slovansko-ruski pevski zbor, v katerem je sam izobraževal pevce. Prvikrat je potoval s svojim zborom po slovanskih deželah leta 1858., tedaj ravno pred 50 leti. Slavjanski je prepotoval ves izomikani slovanski svet in povsod očaral s svojimi pesmami. Leta 1889. je obiskal prvič slovenske dežele in Hrvaško. * Zakaj bi se gospa Tosellijeva rada zopet ločila? Bivša saška prin-cezinja se je po par mesecih že naveličala svojega mladega moža. Ne želi pa se ločiti od moža, ker ni dovolj izobražen in ker je mlad. Ravno nasprotno je Tosellijeva še vedno navdušena za mlade ljudi, ako tudi niso izobraženi. Potemtakem so vzroki, ki jih je navedla za ločitev zakona, samo formalni. V resnici pa je ta pohotna ženska znova zaljubljena. Tosellija je vzela samo zato, ker so ji tako svetovali nekateri njeni prijatelji, ker njeno občevanje s Tosellijem ni ostalo brez posledic. Seveda je muzikant Toselli rad postal mož tako »slavne« ženske, ob kateri bi tudi boljši ljudje hoteli poslušati njegovo igranje. A razvajeni ženski je postala družba, v kakršno je imel pristop njen novi mož, kmalu zoprna. Ljudje ji niso izkazovali tiste časti, kakor jih je bila vajena kot prince-zinja. Kmalu se je tudi zaljubila v grofa S. ter pokazala možu hrbet. Svojemu možu je ponudila, da mu da otroka ter plača zanj apanažo, samo da privoli v ločitev zakona. Iz tega je razvidno, da je bil njen boj za princezinjo Moniko neodkritosr-čen, ker bi se sedaj otroka najrajši iznebila. Toselli pa najbrž nima talenta za zibanje, zato je ponudbo odklonil ter prepušča otroka ženi. Obenem je ženi naznanil, da mu je dobro znano, da bi se rada poročila z grofom ter pripomnil sarkastično, da se morda že med razpravo za ločitev zaljubi v kakega odvetnika. * Nevarna muha. Mnenja o vlogi, ki jo igra navadna muha kakor prenašalka nalezljivih bolezni, so kaj različna. Se-le pred kratkim je trdil neki medicinski pisatelj, da velik del slučajev tuberkuloze povzroča muha, dočim je neki drug strokovnjak zagovarjal ravno nasprotno mnenje. Ali da zamore hišna muha res prenesti tuberkulozni bacil, to se je na zadnji razstavi tuberkuloze v New - Yorku jasno dokazalo. Seveda naleze človek jetiko lahko tudi na razne druge načine. Da pa napravi j a muha dosti zla, o tem ni dvoma. Velika umrljivost otrok in močno širjenje tifuznih bolezni gre na njen rovaš. Mleko ji je najljubša jed in s tem se ravno pri siromašnih ljudeh rade širijo nalezljive bolezni. Da raz-naša muha kolero, to je dokazal Chantemesse. Sreča le, da izgubi bacil kolere, kakor je dokazal ta učenjak, v muhi tekom 48 ur svojo moč. * Nazaj v srednji vek. — Jezuit Pavel Axlar je bil napisal leta 172& v Pragi molitvenik, v katerem se čita: »Za naše zveličan je je prelil Kristus 62.000 solz; na vrtu Gezemani je spotil 97.305 krvavih kapelj; v hiši Pilatovi je dobil 666 ran; udarcev v obraz je dobil 110; udarcev na vrat in tilnik 120; na glavo je bil udarjen 85krat, na pleča 62, na komolec 40krat. Opljuvan je bil 32krat; v obraz je dobil udarcev s pestjo 30; 13krat je bil vržen na zemljo,170krat vržen kakor pes pod noge rabljev, suvan in pohojen. 309krat so ga vlekli za lase na glavi, za brado 58-krat. Trnjeva krona mu je vzročila na glavi 300 ran. Za naše z veličan je je jokal in zdihoval 900krat. Smrtnih težav, na katerih bi bil mogel takoj umreti, prestal 165. Od pred-hiše Pilatove do Kalvarije je nesel križ 321 korakov itd. Sedaj ob začetku 20. stoletja so predelali ta jezuitski popis v litanije, ki so močno razširjene zlasti po južni Moravski in posebno okoli Ogrskega Broda. Tudi znamenje časa! * 128.000 kron za zlomljeno nogo. V Berolinu so popravljali tlak, neda bi bili zagradili kraja. Neki trgovec je vsled tega padel ter si zlomil nogo. Zahteval je od tvrdke, ki je hodnik popravljala, zelo visoko odškodnino. Končno se je tvrdka z njim pobotala ter mu izplačala 128 tisoč kron odškodnine. * Zakon in ljudski humor. Na Angleškem pripovedujejo še zdaj o nekem sodniku izza časa Henrika VIII. Ta sodnik je primerjal moškega, ki se misli oženiti, z ubogim človekom, ki seže v srečo, v kateri je 999 kač in ena jegulja. Ženske ne ostanejo temu tako malo galantnemu filozofu dolžne odgovor; pravijo, da je mož brez žene samo pol moža. Najboljše ga je pa menila zavrniti ona dama, ki je trdila, da je bil Salomon samo zato tako moder, ker je imel toliko žena. Tudi zakonske nevihte so povzročile že marsikak smeh in zabavo. K nekemu Angležu je prišel prijatelj, ravno ko sta se mož in žena najbolj »podajala«. »Oprostita,« je menil gost, »rad bi govoril z gospodarjem hiše.« »Prosim, počakajte nekoliko,« je odvrnil prijatelj vljudno, »ravno se gre med menoj in ženo zato, da doženCva, kdo je pravzaprav hišni gospodar.« Tašča mora v ljudskem humorju seveda veliko prestati. Ne redkokrat pa kličejo njo ali tasta za posredovalca miru. Nekega starega bogatega gospoda je njegov zet danzadnevom moril s tem, da mu je našteval grehe njegove hčere. »Da«, je menil končno stari gospod, »prav imaš; moj£ hči je imperti-nentna stvar in če še kdaj slišim tožbe o njej, jo bom razdedil.« Zet se ni nič več pritoževal. Tudi neodločni in eincajoči ljubimec je ustvaril svoje tipe, ki so prešli t sčasoma v ljudski humor. V neki majhni škotski vaški cerkvi je prišel k poroki ženin prav trd, to je nadelan kot kanon. Duhovnik je to opazil, hotel ceremonijo preložiti in dejal, mlademu paru: »Pri-dita ,kadar bo trezen.« Nevesta je začela jokati in obupno sklepati roke, kličoč: »Ne, ne, če bo trezen, ga gotovo ne bo.« Oni stari škotski duhovnik je gotovo najbolj pametno ravnal, ki je vsako poročanje začel z resnim opominom: »Zakon je za malo zakoncev blagoslov, za veliko prokletstvo, za vse pa negotovost.« Tu je modri mož prenehal. Ce je videl, da njegov opomin ni napravil nobenega vtisa, je čez nekaj časa dejal resignirano: »No, pa začnimo!« * Vpliv kopeli na srce je jako različen; odvisen je od temperature kopeli. S kopel jo moremo srce vaditi, varovati in krepiti, moremo pa ga tudi slabiti, in ako je srce bolno, mu resno škodovati. Učinek kopeli se izraža na krvni tlak in na vtrip, odvisen je tudi od tega, kako dolgo traja kopel in kaj je primešanega vodi. V splošnem krepe hladne in mrzle kopeli srce, dočim ga vroče kopeli precej utrujajo. — O učinkovanju vodnih kopeli na srce je dr. Strassburger v Bonni izvrševal preiskave, katerih rezultati so velikega pomena. Po tem, kar je on dognal, se ob začetku mrzle kopeli krvni tlak zvišuje, ker se žile stisnejo, srce vtriplje počasi in jako enakomerno; potem se žile zopet razširijo in krvni tlak se zmanjša. V gorki kopeli srce hitreje vtriplje, pri kopelih od 34 do 36 stopinj Celzija se delovanje srca med kopanjem nekoliko zadržuje, pri kopelih od 37 do 40 stopinj pa nekoliko pospešuje. Pri kopelih nad 40 stopinj narašča delovanje srca kaj močno, ker je pri vročih kopelih tlak krvi in vtrip zvišan in mora torej srce veliko več delati. Zato je treba posebne previdnosti s kopelmi, ki pote; naj milejše med temi so še električne kopeli in peščene kopeli, ker ne ovirajo izhlapevanja potu. Pri slanih kopelih je vtrip srca počasne-ji nego pri navadnih vodnih kopelih. Opomniti pa moramo, da je izvrševal dr. Strassburger svoje preiskave izključno na zdravili ljudeh, njegovih resultatov se torej ne more prenesti brez vsega drugega na bolnike. Književnost »Narodna knjigarna« priporoča naslednje knjige: Ivan Cankar: Aleš iz Razora. Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Ivan Lah: Vaška kronika. Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto 20 vin. več. Zbirka znamenitih povesti. Prvi snopič. Maksim Gorkij: Človek. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Zbirka znamenitih povesti. Drugi snopič. Vadav Beneš: Brodkovski odvetnik. Roman. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 60 v. Rado Murnik: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Ante Beg: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto 40 vin. več. M. Senca r: Čez trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., s pošto 10 vin. več. Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. K. Oblak: Stara devica. Povest. Cena 60 v, s pošto 70 v. Ante Beg: Ustoličenje koroških vojvod, kulturno zgodovinske črtice. Cena 30 v, s pošto 40 v. Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin. Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin. Vzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 vin., s pošto 60 vin. Vzorna pravila za pomočniške zbore. Cena 30 vin., s pošto 40 vin. Delavski red za opekarne, sestavljen po določbah zakona in ministrskih naredb. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah. Cena 50 vin., s pošto 60 vin. Tiskovine za odvetnike in notarje. Troškovnika a 5 vin., pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a 5 vin., notarski akti na navadnem papirju a 5 vin., na močnem in finem dokumentnem papirju a 15 v. Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Cena vezani knjigi 5 K, s knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 v. Novi hitri računar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupilu in prodaji potrebno, že zanesljivo izračun j eno. Cena vezani knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 vin. Telefonsko in brzojavno poročna. Dr. Rybar obdrži mandat. Trst, 5. septembra. Državni poslanec dr. Otokar Rvbar je deputaciji odbora političnega društva »Edinost« in zaupnikov iz okolice obljubil, da bo obdržal svoj mandat in preklical svojo predsedniku državnega zbora dr. Weisskirchnerja poslano obvestilo glede odložitve mandata. Sestanek Aeherenthala s Schoenom. Solnograd, 5. septembra. Minister zunanjih del baron Aehrenthal je odpotoval v Berchtesgaden,kjer bo imel sestanek z nemškim državnim tajnikom Schoenom. Zvečer se vrne v Solnograd. Izjava dr. Černohorskega. Praga, 5. septembra. Poslanec dr. Cernohorskv izjavlja, da ne bo aktivno deloval v politiki, dokler ne bo definitivno sodno rešena njegova afera s Kestranekom. Vodstvo mla-dočeške stranke se je zadovoljilo s to izjavo. Kongres trgovskih zbornic. Praga, 5. septembra. Danes se je pričel tukaj 3. mednarodni kongres trgovskih in obrtnih zbornic. Kongres je otvoril pokrovitelj nadvojvoda Karel Fran Josip. Grof Clam - Martinie je pozdravil nadvojvodo, ki se je zahvalil v francoskem, češkem in nemškem jeziku. Nato je govoril trgovinski minister dr. Fied-ler, ki je razpravljal o razmerju trgovinskih zbornic k industriji. Njegov govor je izzval splošno pritrjevanje. V imenu mesta Prage je pozdravil nadvojvodo in udeleženec kongresa župan dr. Groš. Na rjredlog francoskih delegatov se je poslala udanostna brzojavka cesarju Franu Josipu. Zvečer je dvorna soareja v kraljevskem gradu na Hradčanih, kjer je povabljenih okrog 1000 oseb. Carjevo potovanje v Italijo. Petrograd, 5. septembra. Potrjuje se vest, da se ruska in italijanska vlada pogajata glede obiska carja Nikolaja v Rimu. Car pride v Rim spomladi 1. 1909. Ruska vlada proti kadetom. Petrograd, 5. septembra. Naučni minister je pozval vseučiliškega profesorja Petrušickega v Moskvi, naj izstopi iz kadetske stranke ali pa naj demisionira. Ta poziv je vzbudil veliko senzacijo. Bati se je znova dijaških nemirov. Poset Turkov v Sofiji. Sofija, 5. septembra. Mladotur-ki prirede koncem septembra iz Carigrada poseben vlak v Plovdiv in Sofijo, da vrnejo obisk Bolgarov v Carigradu. Gospodarstvo. 0 iitu In trga pšeničnih mok Ogrsko poljedelsko ministrstvo priobčilo je v tekočem tednu izid cele svetovne žetve, kateremu poročilu posnamemo sledeče: Žetev je znašala mil. met. stoto v leta 1908 leta 1908 v pšenici 846 76 861-98 v rži 395 66 429 02 v ječmenu 343*16 322 04 v ovsu 598 60 548-64 v koruzi 973 20 906 79 Svetovne zaloge, ki so is stare kampanje preostale, se cenijo v pienioi na 42 70 mil. met. stotov vrzi „ 14 88 „ v ječmenu na 9 28 n „ v ovsu na 16-88 „ „ v koruii na 707 n „ Poraba aa 1908/9 je približno sle.; deče proračunana: v pšenici na 884 25 mil. met. stotov v rži na 423 02 „ „ v ječmenu na 322*65 „ „ v ovsu na 554 53 „ „ v koruzi na 953 26 „ „ Is teh Številk sledi nastopna bi-lanca v milijonih met. stotov prebitek primanjkljaj V pšenici 4*20 v rži 12-48 v ječmenu 28 78 v ovsu 59 86 v koruzi 27 01 Seveda je izključeno, da ne bi mogli kakih zalog prenesti v prihod-njo kampanjo 1909/10, Če pa hočemo kot prav skrajno in res tudi skromno zalogo množine letošnjega preo s ta tka tudi v prihodnjo letno kampanjo pre-nesti, pa dobimo sledeči izid v mili-jonih met. stotov: prebitek primanjkjlaj v pšenici 39 50 v rži 27 36 v ječmenu 20 60 v ovsu 43 97 v koruzi 19 94 New York je notiral za pšenico looo za deo. za maj 29/8 ac. 10125 10187 102 87 3/8 ao. 106— 105 87 108-. cena se je tedaj dvignila tekom tedna za 375 4— 513 Cents za bushel Budimpešta je notirala pšenico dne 29/8 ac za oktober 1107 „ april 1909 1139 report 32 dne 4/9 ac „ oktober 11-25 „ april 11-60 _ report 35 podražitev tekom tedna za oktober 1^ podražitev za april 1909 21 vin., za 50 kg. Tako pšenico, kakor tudi pse-nično moko se je tekom tega tedna pridno nakupovalo, dasiravno se mora skupljene cene moke jako nizke in skoro zgubonosue imenovati. Na« sprotno so se ponudbe v dobri pšenici, zlasti iz province, jako skrčile, kar ima seveda svoj vzrok v nujnih poljskih delih, lomljenju koruze itd. Razlika med oktobrskim terminom in efektivno pšenico se je tekom tega tedna še za nekaj vinarjev zvišala, ker so ogrski pokrajinski mlini vsled manjih dovozov primorani, po postajah plačevati višje cene, katera okolnost seveda na cene, ki se v Budimpešti skupijo, jako vpliva. Budimpeštanskih 10 mlinskih podjetij posreduje baje jako velike množine oktobrske pšenice, katere pa polagoma za efektivne in arbitrirane pšenične partije zamenjavajo in tako bo-demo menda vendar realizacijo v oktobru brez posebnih izbruhov preživeli, razen onega diferenčnega spo-jenja od 30 v, ki obstoja, kakor uvodoma navedeno, med terminskim in efektivnim blagom in za katero se mora po današnjem stanju oktobrski k ur z povišati. Večina mlinov je že takoj začetkom tedna z ozirom na zvišane pšenične cene svoje notiranje za približno 40 h pri 100 kg podražila in, ker je odjem jako živahen, more jih tudi povsodi lahko doseči. Poraba srednjih in spodnjih, močnatih vrst, ki je nekako zastala, se je zadnje dni tudi zb olj sala in se je vsestransko od teh vrst večje množine oddalo. Tudi otrobi se pridno odjemljejo. Neizmerna suša provzroČila je precejšen izpad v sveži krmi in je pogosti dež zadnjih dni začasno celo stanje malo olajšal. To olajšanje bode — kakoršno bo vreme v jeseni — vpli* valo v toliko, da se bodo ljudje za svojo porabo več ali manj vnaprej preskrbeli, opaža pa se, da si skušajo ljudje že sedaj nabaviti rezervno zalogo v otrobih in krmni moki. Na sklepe je za poznejši odjem v moki in otrobih velika množina predznamovana, kar dovolj jasno sve-doči, da ima konzum do sedaj vladajočih cen zaupanje in da je prepričan, da bi pozneje težko ceneje kupil. X. Bratje Sokoli! Poživljamo Vas, bratje Sokoli bratskih društev v Ljubljani in Šiški, da se v kar največjem številu udeležite v ponedeljek popoldn* sprejema slovanskih časnikarjev in prisostvujete v torek dopoldne pri slovesnem polaganju temeljenoga kamna za spominek Primoža Trubarja. Odhod iz telovadnice v „Narod-nega domau v ponedeljek popoldne ob 6. uri. V torek opoldne se Sokoli zbirajo na slavnostnem prostoru. Predsedstvo Slov. Sok, Zveze. Svobodomiselni Slovenci In Slovenke, prispevajte za Trubarjev spomenik. Avstrijska specijalitet«. Na želodcu bo iehatoCim ljudem priporočati je porabo pristnega ^Moilovepa Seidlits-praska**, kije pre-skaSono domaČe zdra\ *o in vpliva na želo dec kropilno ter pospe S i mo na prebavijenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagat olj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 86—12 Znamenita izvozna tvrdka V. J. Ha?-liček a bratr v Podebradeh (kraljevina Češka) pošilja na ogled novo zbirko vzorcev jesenskega in zimskega modnega blaga, bar-henta, flanele i. t. d. Opozarjamo na to vrlo češko podjetje, eno izmed prvih, ki že od 1. 1S87. posluje in se odlikuje s zlasti solidnim, pristnim postopanjem. (Glej inserat !) 3111-1 Edino i*r»girn Jr> samo THIERRYJEV BALZAM i zeleno XUXO kot varstveno znamko. Razpošiljam najmanj 12 2 ali 6/1 ali pat. potov. rodb. steklenico za 6 K. Zavojnina zastonj. Tbiernjjevo centlfolilsko mazilo Razpošiljam najmanj 2 skuilji K 3 60 Zavoju, aaatonj. Povsod priznani kot najboljši domači zdraviti proti slabostim želodca, goreciči, krčem, poškodbam, ranam itd. — Naslov za naročitve in denarne nakaznice : A. Thierry. lekarna pri angelu varim I v Pregradi pri Rogatca. 1359 -21 * Zaloga v vseh lekarnah. 129 1 Priporoča se, paziti na to znamenje, už^ano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe Mattoni-ieve Giesshiibler slatine. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Las ni k-u in v vseh lekarnah, večjih §pecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah. Proti zobobalu in gnilobi zeo izborne dalujs dobro znana antiseptična Melnsine ustna in zobna voda 5fi utrdi rile« no in o«letr*i«JujG stf prijetno sapo Lz aaiU * iMates m navodom t ML. 31 gorodnema gospoda JU. l^evstlko, lekarnarja v I^abijani. Vaša Lsborna Melnsine ustna in sobna roda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstrani oje neprijetno sapo iz ost in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prouim, pošljite 3c 3 ai&ELtemce Melos, ostne in zobne v j u, jDovourn, da to javno oznanite, aer ie res nvale vredno. Leopold Oangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905. 3sL lekara& Mil L«u*tik& ? Ljubljani; Rssijfii mu št 1 norezgraienef^a Pran JuBaftapp*" irjhii. mr.ff* ~ 36 36 Darila. Za družbo sv, Cirila ln Metoda. Gg. Janko Hudovernik, c. kr notar v Kranjski gori, K 40, katere sta darovala Fr. Lavtižar, nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro, in Franc Jakelj, posestnik na Dovjem, in sicer vsaki po K i&, povodom sklenitve neke knpne pogodbe. Ivan liazborsek v Šmartnem K 5, mesto venca na krsto prijatelja Viktorja plem. ^>Vurzbacha Friderik Čuden, bančni uradnik. K i0, z devizo: pZa narodnost slovenske zemlje, ki dan na dan f o vrag jo jemlje, za narodnost vseh Janezov in Mick, žrtvuje narodnjak svoj zadnji — iiek* G. Z. K 1 kot prispevek .žrtve šaha" v kavarni »Evropi* Ant. Kravanja ml. na Selsčka pri Cerknici K 7, katere j«* nabrala gospira Mara Švigelj v Cerknici v domači gostilni med zavednimi gosti m sicer K 5 kot kazen pri igri i, *, 3, 4. 6, 6 „bamf*, pod geslom: „Kjer luS temo prodira, rodoljubna Marica denar za Ciril-Metcda zbira"; K 2 sta pa od veselja darovala Fran Kobal iz Borovnice ter Jos Lapajne iz Poljan. O. Ber-natović, trgovec v Ljubljani, K 2», v blag spomin svojega nepozabnega sina Pavli Ber-natovića, c in kr. poročnika - Skuhaj K 73 :0. — Srčna hvala! — Živeli! Za Primož Trubarjev spomenik. — w. Ant. Bončar v Ljub jaDi K 4 Živeli Za ..Učiteljski konvikt": Gg. J. *te-Pisnis, učitelj v Toplicah pri Zagorja ob Bati, aabral na predlog gos?. Fr. Kozjaka ob priliki ur. Janc-Koštrnnovega večera ine 3 septembra v gostilni gospe M. AVeinbergerjeve K Živeli! (Vsoto smo izročili g. J. Dimniku.) Umrli so v Ljubljani. Dne 31. avgusta: Ana Hofer, mestna uboga, 90 let, Japljeve ulice 2. Dne 2. septembra: Valentin Strehar, Posest, sin, 6 mes., Streliške ulice 15. Dne 3. septembra: Jožefa Kočar, livar-jeva hči, 6 mes., Cerkvene ulice 11. — Karel Majar, mizar, 60 let, Radeckega cesta 11. Dne 4. septembra: Lira Godnik, delavka, '8 let, Radeckega cesta 11. rieteorolositno poročila, *T*in» amd morjem 208. Sr*doji »rzcni tlak 786 8 —m. B •Si ^x m Cas opazovanja Stanje barometra v mm ii u Vetrovi Neb« 4. 9. zv.; 735 5 141 si. jvzh. jasno 5. 7 *j. 7332 141 brezvetr. oblačno • 2. pop 7335 175 si. JVZfl • Srednja včerajšnja temperatura 15*3* norm. 16 4 . Padavina v 24 urah 0 0 mm. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni knrzi dun . bora« 4. septembra 1908. •V/t k majska 5rV# srebrna renta avstr. kronska , zlata •fraka kronska ■ alata . , aosojilo del. Krama* % posojilo mesta »pM % bos.-herc. f%\mtml2L posojilo 100) . . . £L etika del. banka k. a> btit* aast. pisma gal diet kipotečne banka ; , #Vt« pc*t. kom. k. a. i WU pr. . . . . . aast. pisma Inseret kranllnlce. . . , . aast pisma ogr. centr. det. hranilnici . . . f t. pis. ogr. hip. bas> l%% ebf. ogr. lokalnih ie-letnic d. dr. . . . obl. Čeike ind. banki ¥f. prior. lok. teles. Tre* Pore*..... prior, dolenjskih sol. . r% prior. jat. žel. kup. *ft% iv,\ avstr. po«, ta let p. e> irečk* od i. 1860«/, . . , . od 1. 1864 . . . . m tizske..... • m sem. kred. I. . . H. , ogrske hip. banka . srbske k frs. lOCr— r turške...... •a--.;lika erečlce . . , kreditne 9 • • • taomoske . • • • k: j. kovske m • i • Ljubljanske , • . • Avstr. rdeč. krita 9 • . . OfJT. ■ mm • • • Rudolfov* 9 » • • 0. :.n;b\trške , • • t Dhinajeki kom. . . • • DalaSa*. ^?>*zne Železnice..... L>ržavne ielezaice .... \vetr.-cgrske bančne dala.. K«tir. kreditne banke . . Ogrske - , . . A>vwio«tenske , ^ t Premogokbp v Mosta (Brti) Venske montan .... PraftiGi zel. ind. dr. . . . 'č' 3X2 -M urinyi..... k>veljake prem. dmlbi . l*4ir. orožne tovr. sladkorni areJba ^ Vi C kr. cekm . 23 franki . . K) marki . « Sovereigns. • fejtfki . . , 1. aiid bankovd Nubiji . . . Sitarji . . • Denar Bl»go 96 30 9650 99 15 99 35 96 35 96 55 11585 11605 9 i 85 9? 05 111 11120 97- 75 9875 10010 101- vfj 99*20 100 20 98- 2* 99 25 9795 9825 96 50 97 50 10976 110-25 104— 105-— 98 — 99 — 98 25 9925 99 - 100 — 98— 99- 99 75 100-75 99.90 98- 99 — 275 50 277*5) 99 40 lv0'40 152-40 156 40 260-50 264 50 142*50 146 50 267 2?3- - 264— 27tr— 2^9 5^ 245*5^ 103 75 109*75 186-30 187-30 19-90 2 i90 472 — 482 — 108- 118 — 107— 117 — 6175 67 75 49 75 51-75 26 25 2825 68*50 72- 109- 119 — 49i— 501- 118- 119 — 692*— 693'— 1744 —|17n4- 637 25 638-25 744—i 745 — 237 75! 238 50 715- ! 718 ~ 667 50 668-5C 2665 - 2675 - 55^40 557 40 • K. 275 — 555 — 171 — 11-36 19*09 2348 23 96 117-30; 95*20 2 51 i 4-80, 280-562 -172 80 11 39 19 12 23 52 24 — 117-50 95 35 2*52 5- žitne cene v Budimpešti. Dne 1. septembra 1908. Termin. Pšenica za oktober . . . ca 50 kg K 11.26 Eti za oktober . . . za 50 kg K 9 31 Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 7 28 Oves za oktober . . . za 50 kg K 8 04 nvfciiv. 5 vin. višji. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest o smrti naše nad vse ljubljene edinke 3150 Silvice katero je danes po kratki, a mučni bolezni vzel Vsemogočni k sebi v boljše življenje. Truplo predrage miljenke se prepelje v nedeljo popoldne ob 2. iz JElizabene bolnice na Studenec - Ig, kjer se položi k večnemu počitku. Bodi ji blag spomin! Žalujoča rodbina Minattl Zahvala. 3131 Povodom pretresujoče, prebridke smrti naše iskreno ljubljene, nepo-zabljive soproge, oziroma matere in stare matere, gospe Lidvine Adlešič roj. Nastran dobili smo od sorodnikov, prijateljev in znancev od blizo in daleč toliko tolažljivih dokazov odkritosrčnega sočutja, da nam je mogoče v najbrid-kejših urah se le tem potom vsem najtoplejše zahvaliti. Osobito se zahvaljujemo tukajšnjemu župniku gosp. Iv. M. Renier, ki je lastnoročno zatisnil oči preblagi rajnici; zahvaljujemo se vsem, ki so oskrbeli za njo zvonenje v Kamniku pri preč oo. frančiškanih, v Šmartnem pri Litiji in v Adlešičih. Dalje se iskreno zahvaljujemo tukajšnjemu slav. pevskemu zboru za ganljivo nagrobno petje, gg. uradnikom, meščanstvu, učiteljstvu domačemu in onemu iz okraja, kakor tudi iz bližnje Štajerske in vsem drugim, ki so predrago rajno v tako obilnem Številu spremili k večnemu počitku in nam lajšali bol ob nepričakovani prebridki izgubi. Krško, dne 3. septembra 1908. Juri A d les tč, nadučitelj, soprog. Albin AdleSlC, železniški uradnik, Teodor W. AdleSlC, voditelj banke, sinova. Z dečko se sprejmeta v stanovanje v Gradišču št. 7/11. levo. Natančneje od 1L do 2. aro. 3067—2 Dvoje stanovanj vsako z 2 sobama in pritiklinami, pripravni alaati za penzijoniste, 86 oddasta ¥ Skotil Loki 3148-1 Več se izve pri g. Antonu Ho-manu v Skoljl loki Nujno se iftče za Gradec simpatična gospodična iz boljše hiše, ki sna kuhati in pospravljati, h gospoda a dvema večjima hčerama. Prijazno ravnanje. Več v pisarni G FluJK v LJubljani, Gosposke ulice &t 6. 3149 Optični zavod Jos. Fh. Goldstein Pod trančo iti priporoča 36 vso v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah. Poprave točno in ceno. Vnanja naročila z obratno pošto. Krasne BLUZE 82 največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. X Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekce priporoča po najnlijlh cenah M. KRISTOFlO por- Bučar STARI TRG it 28. SA/ W^ W SA^ SA^ SA^ >AS * — ----s - M )K brez žgalnega kotla )K )K saaaj kupi )K )K Radovanu popoviću, trgovcu X( lici o r hoče ceno ffi žganje! Iz Novega Sada ^mK iz katere se nauči, kako se dela žganje in manipulira z vinom; cena /9^ j. 6 K> Istotako prodaja za naprav-^3mK ljanje žganja potrebni matcnial s praškom. Cena za 100 lit. je 8 E. 3lb6 ■^^■^^"^^^ -.^S ^^^S^-S^^LS^^-S >^ \AS \±S \AS ,^r\ yrv ,^r\ ,^rv SUKNA In modno 2&S4 Maso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Češkem. TrornUke cene. Vrorcl Iranko. i lice SO dobro vpeljana gostilno no račun v mestu ali na deželi v bližini ko-lodtora ali lamo cerkve. 3054—2 Ponndbe na uprav. „Siov. Naroda« pod „itev. 700". miJ^aa^— blizu državnega ko-■HlMPV lodvora v Sp. Šiški, ■ 1 ■ ^ m 11 obstoječa iz šestih BBIfePMI atanovan], na lepem in mirnem prostoru, Je naprodaj-Več se poizve v Kosler]evi ulici štev. 118 3137-1 dr. Edvard Globsčnika v Kranju je od 16. septembra naprej slavnemu občinstvu vsak dan na razpolago v svojem stanovanju, v hiši, kjer je lekarna« 3048—6 3128—2 Švfcarija. V soboto in nedeljo, 5. In 6. septembra od 5- pop- do 10 zvečer umetniški in zabavni večer dobroznane ruske trojice STIKOV. Vstopnina prosta. Pristen dobri 309 17 se dobi pri L. flffljBj u Spol SJd. Sprejme se takoj trgovski pomočnik spreten ftpecerlst in ielezntnar. Le z dobrimi in priporočljimi izpričevali se vpoštevajo. — Sprejme SO tudi učenec star 14 let, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo v trgovino s špecerijskim blagom in železnino. 3145—1 Franc Guštin trgovina z mešanim blagom v Metliki. Ljubljana, Stari trg št. 13. Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo. bSb 37 « cnm«- vlnt Isabela črno . . V> litra Furlansko črno . Teran Istrski črn Relosko istrski črn Modra Iranklnja . Cviček najfinejši Bnrgundec Teran kraški . . Vipavsko belo Istrsko belo . . Goriško rumeno • Rebula prvo vrste „ Rizling goriški „ Muskatelec . . „ Pelinkovec (Wermouth) 72 n n n n n n n n n n n n n n n n II II II II II II II II II »i II II II ll 0 28 032 0*36 040 0*44 0 44 0 60 0 60 0 32 0 32 0*36 0 40 0 60 0 60 0 80 M Jesenske in zimske obleke, @ "^"^^^^^^^ fril P površnike, sukne in dežne - JfajtlOVCJe modele plašče za gospode in dečke 0 za dame in deklice priporoča po izredno nizkih cenah 1 Konfekcijska trgovina A. Lukić Prod škofijo 19. £jubljana Pred škofijo 19. Josip KUngwart, agent sa inaerate, se pokrlToma izdaja zaieleničnega nrad- nlka in baje kaže legitimacij sko karto aktivnega železničnega uradnika, ki pa more biti samo ponarejena. 3144 urednik, Dunaj, IX. 4. Sanlengaaae it 7 Proda se ~VB lepa in zelo krotka Naslov: Lili, Rudoltovo, poste restante 3U7 išče stanovanje s hrano. Ponudbe s cenami na upravoištvo Si. Naroda do 13. sept. t. 1. 312*—1 se sprejme v bližini realke na lepo stanovanje, dobro hrano in postrežbo. Naslov se poizve v upravništvu Slov. Naroda. 3118-1 Dijaki višjega razreda, iz boljše rodbine, so spre]me]o na hrano in stanovanje Poizve se v upravništvu „Slov. Naroda". 3146 1 Špecerijska trgovina s popolno opravo se da v najem v Stopanji vasi it. 50. 3103—1 Gospodje ali pa dlfakl iz boljših hiš se sprejmejo na hrano in stanovanje ¥ Vodni atezi (Stari trg) štev. 1« II. nadstropje 3139—1 CeŠptje žganje več vagonov, se prodajajo po 100 kg za 8 K, postavljene na vse postaje na Kranjskem. 3094—2 Naslov: Vučenić, Ljubljana, poste restante. Spretnega stenografa sprejme odvetnik dr. Ivan Sket v Gorici Plača po dogovoru. 3138 -1 Prodajalka za konfekcijo, popolnoma izurjena v šivanju, se sprejme takoj Naslov pove upravništvo „Slov. Narodaa. 3095 -2 Kupi SO malo rabljen landauer Naslov pove gostilničar pri „F1-govcu" v Ljubljani. 3140—1 Tiiiiil zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobro izvežban v trgovini s mešanim bi e goni, se sprejme pri Kristiauu Starklu v Sevnici ob Savi. 3142-1 Odgojiteljica vešča slovenskega, nemškega in francoskega jezika ter igranja na klavir, so sprejme začetkom oktobra. Kje, pove upravništvo „ SI oven -skepa Narodau. 3141 ne zamudite priložnosti, naprodaj je slaščičarna v Ljubljani s velikanskim prometom in najboljšimi odjemalci. Urejeno s stroji in obstoji čez 20 let. Cena 5000 K Naslov pod „Ren-tabel 190811 Ljubljana, poste restante. 3104—1 Nova hiša na alineah št. 78 z vrtom, 9 sobami itd. se iz proste roke proda. Kupci uaj se oglasijo pri lastnici tam. 9126—1 Dljnhi oli Bi ss sprejmejo no hrano in stanovanje v boljšo rodbino v bližini realke in dekliškega liceja. 3i34—1 Naslov pove upravn. „Slov. Naroda." ali so sprejmejo WT na hrano in stanovanje ^W na Poljanski cesti št 10, spodaj na levo. 3052 -3 Lep, skoro nov otročji voziček (od zdravega otroka) 3135—1 -se ceno proda. — Karlovska cesta it. 5, pritličje, levo. M Miša na hrano in stanovanje pri učiteljski rodbini blizu realke. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda." 3133 na prostem, ki se obrestuje s 6%, ima 10 Stanovanji velik zelen vrt, vodnjak, 1100 seinlev zemlje okoli niše, 10 let prosta hišnega davka, pripravna za vsako obrt, bltzo dveh tvornio, se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji na Selu Štev. 26 pri Ljubljani. 2921-3 Dekle ali udova izurjena v kuhanju in vsakem hišnem delu se išče za majhno rodbino (3 osebe) v Belgradu. Služba stalna in prijetDa. 2925—3 Samo zdrave in pred vsem poštene osebe naj se zglasijo na Daslov: Uroš Kuzmanović, odvetnik v Belgradu. Prodajalka katera je v papirni in galanterijski stroki izveibana se takoj sprejme pri Ljubljana, Mestni trg U. 3i32—1 Najbolj* I eeakl nakupni vir. Ceno posteljno perja! 1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puha- S. Benisch stega 5 K l0 h ; 1 kg •=>-^__-^==z~*^=^gy velefinega, snežno- belega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; l kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. 2743—1 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 18 i cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnkoma, vsak 80 cm dolg, 5? cm širok, napolnjen z novim, sivim iako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-niki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazij ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar. S Benisch, Deschenitz, it. 767, Šumiva na Češkem. — Cenovnik zastonj in franko. B^BUUUBUUMUSBHBUU ienitna ponudba. HanHHHi II Značajen fant, ki ima do 8000 kron premoženja, star 35 let, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti | Hi 1 H 1 v svrho ženitve s 25—35 let starim dekletom, ki ima | ■ kmetijo. Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, naj se pošiljajo do 20. septembra pod „atev. 39", poste restante Trst, glavna po ta. 3113 | Bi II 1 „niodiKo". Vnlsavanjo v I. in II. razred sasebno dekliške dvorazrednice društva „Mladike" se bo vršilo še v torek, dne 19. septembra t L od 9. do 12. ure dopoldne na Šoli sami v pritličju mestnega dekliškega liceja na Bleiweiaovi cesti, kjer daje vodstvo tudi vsak dan dopoldne natančnejša pojasnila. 3i02—i Hiša v Praprotnem pri Zidanem mostu z velikim sadnim vrtom, hlevom, podom, zidanim svinjakom in kovačnioo z vsem orodjem, pripravna za vsako, posebno za gostilničarsko obrt, ležeča ob|okrajni cesti, ki vodi na Krško, se proda pod selo ugodnimi pogoji. 3117—1 Natančneje se izve pri lastniku Janezu Fišterjn v Praprotrem 1 ali pa v pisarni dr. M. Pirea, odvetnika v Ljubljani. Posestvo na prodaj! V enem najlepših krajev Sp. Štajerske (letovišče) se proda pod ugodnimi pogoji posestvo, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja ter krasnega sadnega vrta, v obsegu 13/4 oralov, zasajenega z rodovitnim drevjem; vse v najboljšem stanju. VeČ se poizve iz prijaznosti pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana. 3U9 -l Opozorilo. Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-n'co, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali knpili, ako iščete posojila ali soudeležbe, obrnite se zaupno na „Prvo zemljiično upravo11 (Erste Realitaten-Vervvattung) : Dunaj, Vili., AI beri s« »se 30. t Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji pronret a kupčijami med Dunajem In provinoo. 3124 BARHENTOV, flanel ::; MODNEGA BLAGA ■ platna, damasta, kanafasa itd., , vse novo, ki jih franko pošilja ■ znamenita uvozna tvrdka ■ V. J. H a v 116 e k a br. Podebradv " 311—1 (Kraljevina Češka.) **^^1 Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega Iblaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron franko po povzetju. Prilika za nabup! Prekrasna žepna ura z verižico samo K 350. 30«*> o o komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim pkrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlaćeno ali posrebreno verižico, natančno Idočo za samo 3 14 &0 vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za S kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KOHANE, Izvoz ur Krakov št. 358. Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj. 3116 I,prodna kavarna' sprejme donašalca in odda sledeče časopise: Nene Frele Prsate, Arbelter Zeitung, Grazer Tagblatt, Fremden-Biatt, Union- Politik, Munchner Fliegende Blatter, Wlener BUder, Interessantes Blatt, Megendorfer Blatter, Wiener Caricaturen, Modama Kuust, Muškete, Zlata Praha, Prosvieta, Pschutt, Sekt, Uber Land and Meer, Wage, Leipziger Illu-strierte Zeitung, Oesterreicbische Illustrierte Zeitung, Bomba, Ljubljanski Zvon, Bom In Svet, Slov. Narodi Slovenec in Lalbacher Zeitung. 3i25—2 Zdravilno Me najfinejša namizna vrsta, sladko, a debelimi jagodami, vsak dan sveže trgano, pošilja v poštnih zavojčkih po 5 kg franko za K 3*50 L. Altneu, Vršeo it 46 na Ogrskem. 306i—3 Gospodična ki je absolvirala trgovski tečaj (s odliko) iell službe v kaki pisarni ali trgovini v Ljubljani 3087 -2 Ponudbe na „Narodno knjigarno11 v Ljubljani. 2716 Glavna-zaloga v lekarni 24 Ub. pl. Trnk6czyJo o Ljubljani. t/ s t N S # ti a 8 - v primarius dr. D. Gregorič 1 -jll*>l j&Iltl kronsbo ustno vodo EUODIH Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 do 15 kapljic v kozarec vode. Cena 2 kroni. i t 9 (i m S B » m a r 9 6 9 J Glavna zaloga v lekarni Ub. pl. Tmkdczy]o u LJubljani. pomočnika z večletno prakso v špecerijski Stroki. Ozira se le na izurjene detajliste, vešče obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Vstop ali takoj ali najkasneje do 15. oktobra t. 1 3053-2 /. Karel PJaninšek .\ tjubljann. Dobro idočo gostilna blizu kolodvora se odda a 1. oktobrom na račun ali v najem. Ponudbe na Primož Kemperle, Podrosčica, Koroško. 2862-3 TJratdLzio dovoljena «e 15 tet obstoječ* najstarejša ljubljanska osredovalnica stanovanj in služet G. FLUX Gosposke ulica 11 6 3112 priporoča In nmiieifa le boljšo službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko In gostilniško Oaob|0 za Ljubljano ln zunaj, leitn« ln kolikor moino nltra postr«ab» «tk«olovlJ«n». zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi ie za nataneol nnalov. 3110 1 ostankov 40 metrov jSfc lepo razrezani v dele od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju Iranko za. 1® U r* o n vrlo znamenita izvozna firma V. J. Hnvliček a bratr v Podebradih (Češko) §ar >arorll«*l«koj. Priporočilo! Velecenjeni gospod ! . . . Obračam se zopet do Vas, ker sem bila doslej vselej z naročilom zadovoljna. Z vsem spoštovanjem R. C. Jimramov, 5. XII. 07. Trboveljski kosouni in orehouni premog od 50 H naprej do celega vo$ona 3099—1 priporoča v prijazno odjemanje z za-.•. .". gotovilom točne postrežbe .*. Jvana 7reo LjubUoDO, Cesta na Rudoifovo železnico. PATENTE! M. GELBHAUS 4377-40 lntenlr In zapriseženi patentni posrednik na Dunaju VII. Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu. i ■ Zahvala. Slavni banki „SLAVU." v Pragi in uglednemu ravnateljstvu v Ljubljani izrekam tem potom svojo zahvalo za točno izplačilo odškodnine za škodo, ki sem jo trpel vsled požara skladišča tvrdke Exner v Trstu. 3105 Dr. Mihael Truden. Spreten in zanesljiv poto valeč ■ ki je pri trgovcih, gostilničarjih, konsumnih društvih itd. na Kranjskem in Štajerskem dobro uveden, se sprejme proti proviziji in gotovi plači s 15. septembrom t. I. **9-3 Ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevo plače na naslov: Emil Hacker & Go. v Trata. J Za šolsko mladež jesenske in zimske obleke, svršniki, dežni ogrtači in zimske se dobivajo v na|već|i Izbiri in po čudovito nizkih cenah 2 nsleskem skladišču oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. Dijaki ae sprejmejo pod primernimi pogoji na brano in stanovanje. 2913—5 Naslov v uprav. „8Jov. Naroda". Gospodična z lepo pisavo, vešča strojopisa, iell Službe tudi kot praktikautinja. Ponudbe pod „tako]11 na uprav. „Slov. Narodaa. 307i—2 Učenec se spra]me taferoj pri Antonu Bizjaku, krojaču, Prešernove ulice štev 50. 3C9i—2 ^mmmmmmmmmmiK 2 dijaka ae sprejmeta na hrano in stanovanje v Gradišču št. 7, I- nad stropie, levo. 3008 3 Gostilna pri „Raku" ae odda takoj na račan na Krakovskem nasjpu štev. 4 3031 3 Malo gostilno na račun v Ljubljani ali nje bližini prevzame soliden, oženjen penzijonist. Ponudbe pod ,. penzijonist" na upravništvo „ Slo v. Naroda". 30 9-2 Jtaprodaj sta dve hiši Poizve se v hiši na Trnovskem pristanu št. 14 v LJubljani. 2242-5 Dijaki Iz boljših rodbin se sprejmo na hrano tn stanovanje. Poizve se v upravništvu „Slov. Naroda". 2953-1 Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda po nizki ceni 2991 4 : FRAN CASCIO : Š e len b ur prove nt ter štev. O. Išče ae stanovanje s 4 do 5 SObami in postranskimi prostori ter po mogočnosti z vrtom ali dvoriščem za 15. september, !• oktober ali 15. oktober. 3005-0 Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod znamko „1, Bi G." Dijaki SO sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje z dobro hrano in pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago. Stanovanje se nahaja na Marijo Terezijo cesti v L nadstropju 2765 5 Natančneje pojasnilo da g. Jo-sipina Lavrenčič, Marija Terezija cesta št. 11. Sprejmejo se: strojevodja, Ji-ll dva cirkularista, dva hlapca za gozdarstvo ter več delavcev. Več se izve na parni iagl v Ko-privniku ali pri Dom. Lušinu * Ljubljani, Jenkovo uL 18. 3068-2 49 IB 43 Prodal bodem dne 15. septembra 1908 od svojega zemljišča, ležečega v davčni občini Cerklje pri Kranju In Zg. Brnik, približno Lepa zračna 1? 11 pZttOT z dciaslim lesom. Kupci naj se zglase dne 15. septembra 19T8. predpoldne pri g. Jos« Jenku (Babiču) na Zgornjem Brniku pri Cerkljah. Nemcem posestvo ni na prodaj. 309S—1 Janko Vavken, Cerklje. 3mate li pesek? izdelujte cementno blago! Tvornica za stroje, vtiskalnica in tlačil-niča v Pfaffstattenu pri Dunaju izdeluje vse sisteme strojev za cementni strešnik, podložilno vtisnjeno pločevino, modele, kalupe za cevi, hidravliške in stiskalnice s kolenčastim vzvodom za zidno opeko in skrije. 2928 —3 Cenovnikl In pojasnila zastonj! Poizkus kave. O Vzemite poiekašnjo nejcenejše kofeina proste kave HAG za 1 K, to je lf4 kg in ravnotoliko kakšne diuga poljubne kave po ravno tej ceni. Svojemu soproga ne pove te ni5 o tem in naj poizkusi, katera kava je bol ša. Kupujte nato vedno to kavo Kolikro-krat se napravi ta eksperiment, to ikokrat izpade v korist kofeica prosti kavi. Kofriaa prosta kava HAG (varstvena znamka rešilni obroč) se dobiva v zaprtih zavitkih po '/« kg po vs*h boijš h trgovinah. Pol stalnim nadzorstvom kemiškega laboratorja Fresenins-Wieabaden, jo izdeluje trgovska delniška dmtba za kavo v Bremenu in je to edina kava, ki jo nervozni, malokrvni, bolni na srcu ia ledvicah lahko prenašajo in ki ne preganja spanca Vprašajte zdravnika! — Poizkusite sami! Ne dajte se odvrniti od prodajalcev, ki jo še irmajo! Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: Trojan & Koppauer, Dunaj, IX 2, Fiuchtgasse 2. Oe». kr. avstrijske ff| državne Železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dna 9*hod lz Ltcblfaaa (nt, ioLi 5*50 z|ntraf. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 705 .jutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž„ žčiTrst, c. kr. drž. žel„ Beljak čez Po-droz.'co, Ceovee, Prago. 7*07 u t raj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9 26 predpoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 1-38 »red pola no. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žel., Trs drž. ieL, Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec •05 pppeldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 45 »»poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod oičico) Celovec, Praga. 7-10 i veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, tfudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7*30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga* 0-40 ppneoi. Osebni vlak v smeri: ledenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod lz Mobilan« dri, kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*05 »»poldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-10 zvečer. Osebni vlak v Kamnik to-50 f»»n»di. Osebni vlak v Kamnik. (Sama Bb nedeljah in praznikih.) 1. maja 1908. leta. Oonod v Linbl|ano {nt. iaLi 6-58 zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka fni žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoldne. Osebni vlak ia Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčfra in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3-58 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čet Podrožčico) Gorice drž. žel. Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča 8-50 zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic, 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja,Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) TrsU drž. žel Gorice drž. ieL Jesenic, Tržiča. H-OO ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trati drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic DOBOd v LJubljana dri. kolodi 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Osebni vlak ia Kamnik* e i o zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. 959 »»noči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih,) (Odhodi In prihodi so označani v srednja evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. *. ■ e t a s : m m o Mlnlce €5< Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka Josip Škerlj špediter, Kongresni trg it 16. 2800—8 trežba! Telefon štev. 262. r fl 9 U 9 I stanovanja vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej, so takol sli i a posnele oddalo v novozgrajenih hišah v PredOtiČOal Sela poleg Ljubljane. 937 26 Več se izve pri Eliju Predovicn na Ambroževem trga 7, Ljubljana. Ljudevit Borovnik pudlfcStz* v Borovljah ( F«*rl*«*l.) iih Horoiaeni. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puaek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — lluotro-46 vanl oenlkl zastonj. 36 Najbolje za zoba JtoroDna knjigarna v £jubljani na Jurčičevem trgu št. 3, si t priporoča kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisesemski, ovitni in barvani papir. Kasete s pisemskim papirjem. «► «• • trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Oajemalne knjižice po ™£aih Zaloga šolskih zvezkov in risank. «o> *• Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber- vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila Itd. <» O O) JarVC za šole in umetnike. 4m> • «• - Razglednice- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. o Albumi za slike in dopisnice, vezane v pliš in v usnje. o> • -poezijske knjige. - «> <3> «» podobice za otroke. leseni okvirčki za razglednice. Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče. Jfotesi in tintniki. Št. 466. 3108 Razglas. Na c. kr, cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se začne Šolsko leto 1908/1909 s slovesno službo božjo dne 18. septembra 1908. Vzprejemni izpiti za prvi razred se bodo vršili dne 16- septembra od poln 9. naprej. Učenoi, ki žele biti vzprejeti v prvi razred, naj se javijo spremljani od roditeljev ali njih namestnikov pri podpisanem ravnateljstvu dne 15. sept. dopoldne. S seboj naj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo. V II.—VIII. razred se bodo nČenoi vzprejemali dne 16. septembra od 8.—12. ure dopoldne. Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju dne 2. septembra 1908. Ogla«. Orglarska šola v Brnu. Dae 16. in 17. septembra od 9. do 12. dopoldne vrši se sprejem učenoev za orgijarsko Solo v lastnih prostorih v Brnu „Giskrova ulioe«, grška vila. Ta šola obstaja iz 3. tečajev in desetmesečnega kursa v izobraževanju orgljarjev in sviračev v občini naseljenih, za občino samo. Pri sprejemnem izpitu v I. tečaj zahteva se svedoČba glasbenega daru, znanje trdih in mehkih glasbenih vrst, znanje postopnosti glasov in pri četna ročnost v sviranju glasovirja. (Šola igre klavirja.) Pri vpisanju v II. tečaj potrebno je predložiti svedočbo od L, in pri vpisan j u v 1H. tečaj, svedočbo od II. tečaja. Pri vpisanju v desetmesečni tečaj potrebna je svedočba glasbenega daru, znanje not in ročnost igre kakega glasbila. Predmeti I. tečaja so sledeči: 3127 1. Popoln nauk o skladanju (6 ur na teden). 2. Igra v generalnem basu (2 uri na teden). 3. Orglanje (6 ur na teden). 4. Sviranje klavirja (2 uri na teden). 5. Igra na goslih (2 uri na teden). 6. Petje (3 ure na teden). 7. Zgodovina glasbe (1 uro na teden). 8. Liturgija (1 uro na teden) Skupaj 23 ur na teden. Šolnina se plača K 11*—, bč. 16*— mesečno naprej. Predmeti II. tečaja so sledeči: 1. a) Skladnost (cerkvena harmonizacija, narodne pesmi), modulacija, kontrapunkt enovit in dvogub, versetto, kanon. b) Nauk o glasbeni ritmi (6 ur na teden). 2. Igra v general basu (2 uri na teden). 3. Igra na orglah (3 ure na teden). 4. Igra na klavirju (2 uri na teden). 5. Igra na goslih (2 uri na teden). 6. Petje (3 ure na teden). 7. Glasbena zgodovina (1 uro na teden). Skupaj 23 ur na teden. Šolnina K 11'—, bč. 16*— plača se mesečno in naprej. Predmeti III. tečaja so sledeči: 1. Fnga in nauk o skladbeni tvorbi (6 ur na teden). 2. Nauk o glasbilih in igri p ar t i tur (3 ure na teden). 3. Igra v general basu (1 uro na teden). 4. Igra na orglah (2 uri na teden). 5. Igra na klavirju (2 uri na teden). 6. Igra na goslih (2 uri na teden). 7. Petje (3 ure na teden). 8. Glasbena zgodovina (1 uro na teden). 9. Liturgija (1 uro na teden). O glasbeni psihologiji in učni metodi se podučuje v teoriji, o nauku v petju in za igro na klavirju ter pri igri na goslih praktično. Skupaj 21 ur na teden. Šolnina K 11*—, bč. 16-— plača se mesečno naprej. Predmeti desetmesečnega tečaja za izobraženost godoev v občini na* sel jenih, za orglarje za občino, so sledeči: 1. Nauk o skladnosti glasov, kadenoiji, modulaciji. 2. Igra na orgijah. 3. Petje. 4. Gosli. 5. Klavir. Skupaj 18 ur na teden. Šolnina znaša K 11*—, bč. 16'— mesečno in se plača naprej. Ravnateljstvo prirejuje domače tedenske glasbene predstave. Učitelji učilišča in skušeni umetniki so prevzeli na se akcijo prireditve, da dopolnijo in ugladijo vse vrste glasbenega nauka z ozirom na estetiko in celokupen pregled. Opo • ba. 1. K lev orglarske šole zavezan je imeti v svojem stanovanju klavir za lastno porabo. 2. Elevom orglarske šole dovoljen je vstopnine prost obisk pri opernih predstavah v Češkem narodnem gledališču in v mestnem gledališču. 3. Abiturijeut I. tečaja more prevzeti službo orglarja pri zunanjih farnih cerkvah; abiturijeut II. tečaja pa je zmožen oskrbovati posel orglarja pri mestnih farnih cerkvah; abiturijentom vseh III. tečajev odprta je pot do vsakega dela v glasbenem obsegu, to je: ravnatelja koru, dirigenta, kapelnika, godb enega mojstra, skladatelja itd. 4. Elev, vpisan po pravilih, obvezan je sodelovati pri vseh učbenih predmetih; elev, kateri ni bil vpisan po pravilih, ter ni reden učenec zavoda, lahko izbere predmete po volji. Kandidati in kandidatinje z državnim izpitom in vsi, kateri žele priučiti se temeljito petju, si morejo tako potrebno izobraženost pridobiti. 5. UČna tvarina orgelj, klavirja, goslij in petja razdeljena je na Šest tečajev, kakor na konservatorijih in možno je elevu doseči dovršeno virtuoznost. 6. Ker gonijo zrak do meha orgelj električni motori, ni potrebno tlačiti meh. 7. Natančnejša pojasnila daje radovoljno ravnateljstvo orgljarske šole v Brnu. Po odloku preČastitega knežjega nadškofijskega duhovnega poglavarstva v Olomucu, kateri je v „Aota ourioe arohiepiscopalis" št. b, 1. 1906 in preČastitega škofijskega konzistorija, katera je istočasno na str. 122 1. 1906 objavljena bila, postavljeno jegnačelo, da je pri večjih cerkvah, posebno v mestih in trgih, le glasbenim strokovnjakom meeto orglarjev in kormojstrov pridržano, kateri so a dobrim uspehom dovršili orglarsko šolo; od te določbe odstopi le duhovno poglavarstvo, ki tako izjemo dovoli. Učni jezik je češki in nemški. HE SVETOVNOSLAVNI S96—1S5 BRANCA tvrdke FRATELLI B RANCA v MILAN EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v Ljublja i pri: J. Buzzi liniju; Anton Staculu; elaiftlčarnl Jak. Zalaznlka. Še dobro ohranjene, stare in nove SODE : proda : I. Buggenigl Cesta na Rudolf ovo žel. 5. Veliko zalogo čevljev 3058-3 B M W gospođe, dome in otroke po najnižji ceni priporoča slav. občinstvu trgovina L BARAGA fIdouske uilce št. 1, LJubljana. Triumph-štedilna ognjišča ea gospodinjstva, ekono-siije i. t. dr. v vsakorfini izpeljavi Ze 30 let so najbolja priznana. Prignana tudi kot uajboljSi in naj-trpeSnejSi izdelek. N&Jv^cja prihranitev scriva. Specijaliteta : Stedlln« ognjišča aa hotele, gostilne, restavracije, kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katajog franko proti donosiam ^amki 2241 11 Tetama za itadlina ognjišča „Trlunpi" ©• Goldechmidt A, sin 300 vinskih sodov od 300-900 litrov in od 1000 do 3800 litrov, v prav dobrem stanju, močne iz hrastovega lesa, odda po prav primerni ceni tvrdka H. Rosner a Ko. veležganjarna sadjevca v Ljubljani 3000-3 poleg Koslerjeve pivovarne. Opozori se pri nakupa v za M blizu 40 let obstoječo tvrdko R. MIKLAUC tjubljana 36 Stritarjeve (SDltalske) ulice Stev. 5. 03- Ha zahtevo so dopošllejo vzorci. **»* 1«», f»nđ.ei*, neprekosljivo in neutrpljivo proti raskavl koži, prhljajem, I lahkim ranam na koži, opeklinam, ranam, odrgnjenju nog,| zaradi napora od športa, vročine g prahu, potu itd. nastalim kožnim bolečinam Izpričevala prvih zdravniških kapacitet. V lekarnah, o> drogorlj., parfurmerljah in naravnost pri tvorničarjih Dr. Graf A. Ko„ Dunaj VI, I, Koperniknsg. 10 Slivovka tropino kranjski brino 1296—43 se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kav - kovosti v - veležganjarni in rektifikarni sadja H. ROSNER & Co., Ljubljana Sp. Šiška, poleg Koslerjeve pivovarne. Naprodaj je: dobro ohranjen biljard z 10 quees aa 70 K, — 2 omarf, in sicer ena majhna za spravljanje leda, de dobro ohranjena za 20 K in ena velika, dvodelna za 50 aX. — 2 veliki, skoraj novi železni polnilni peči, ki se kurita s premogom, ena za 50 K in ena za 80 K. Več pove Ivan Wakonigg v Šmartnem pri Litiji. 3070-2 Lepe prsi v dveh mesecih povzročijo P1LULES ORIENTALES edine, ki prsi razvijo, utrdijo, obnove in dajo ženskemu stasu graciozno zalito s t. ne da bi škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika. Priznano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost. Škatljica z navodilom K 6 45 franko. J. Hatie, lekarnar, Pariz. Zaloga v Buda-Pešti Josip pl. Toro k, lekarnar Kiraly utca 12, v Pragi Fr. Vitek * Comp. 2256—02 Najboljše klavirje prvovrstnih dunajskih tvornle prodaja ln Izposoja najceneje narodna tirdka Alfonz Breznik X-iJ-u."fc>lja,nei, Gradišče 11 (blizu nunske cerkve). 2402 — 9 S ca Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blagoglasnosti in trpetnosti mojih pia-ninov, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. »Ji k svofina! Za lastnike mlinov! Prodajo se po nizki ceni: 1 valjar za zdrob (Sohrotw*lzen-stuhl) s 4 valjarji. 1 va»jar za gladko mlenje s 4 va- ljarji ter 2 nova „grifana" valjarja. Po nizki ceni! Već se izve v „Občnem kon-snmnem društvu" v Idriji (oddelek valjčni mlin)- S085-2 Veliko zalogo gramofonov m plošč tudi s slovenskimi k omadi plošče od naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar Ljubljana, S ari trg 26. 2-291 SO Likarico /. za perilo se išče. Vprašati v trgovskem učili scu Mafar v Ljubljani. 2929-1 Učenca sprejme takoj 29223, F. SKUŠEK v Metliki. - Prava istrijanska — vina. Zaradi preobile zaloge se dobije od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej belo vino liter po 26 vin. fini teran „ „ 21 „ Ceniki in vzorci brezplačno na za- htevanje. 2828—lO Cantina sociale cooperativa B»|e «■»««-»>. Nedosežno IJaJnonejšo ameriška Iznajdba Higijensko gumasto blago aa moške. Porabno a a lata. Patent K 4*60. Cez 2 mil)ona koeov prodanih v kratkem časa. Higijensko gumasto blago za ienske. (Varstvo žensfe.) Priporočili najprvi zdrav niski strokovnjaki, porabno na leta. K 2 60. Kdor pošlje denar naprej (tndi pismene »naroke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja J. H. A D E R. tvornice za gu- J. I — maslo blago. — I Dan a I IZ 2, Nussdorferstr. 3-0. Vodovodi kfliwll5aclje, kopališke naprave Beetnovenove ulice Jteu. 4. inženir - tildrotekt Konrad Lachnlk,L]ublIan Brzojavi: Lachnlk-Uiiimtms Projekti in izvršitev pn domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). V 191—5 Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinare v, naj zahteva izključno Ottoman cigaretni papir. MPOSt /w^X \ OtPOSi OTTOMAN Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi bo vplačili. Vsak član ma po preteka petih let pravico đo dividende. SLftVIJA" 45—103 ■ • ■ - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Raz. fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ Tieikozl ilotaniiko-iiarodno opravo. Vsa pojasnila daje: 0a»Bralni zaatop ¥ LJubljani, ligar pisarne bo v lastnej banSnej hiši 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristut* namene. Delniška družba združenih piVOVaren Žalec in Laški trg lnllt«tst izborno pivo. črno pivo Jolvutor". jjggT Zaloga v Spodnji Siškl. — Telefon ttev. 187. TBS| 757_28 HT PoiUlatro na dom aprelema reata vratar goap. B. K r i i š n I h „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.) "M Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, Portland-cement najboljše vrste, zarezane strešnike (sistem Marzola) 1 J w 9 (za'privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varno proti nevihti.) peči, štedilnike in drugi stavb, materijal 1906 so F. P. VIDIC 8c Komp., Ljubljana. -h Gospodje vsakega stanu, nekoliko vajeni kupčije in ki imajo znabiti nekoliko znanja, si lahko pri prav dobro uvedeni zmožni zavarovalnici brez posebnega truda preskrbe prijeten postranski zaslužek. V posebnih slučajih se osebnemu trudu v toliko lahko odreče, ker prevzame delo generalni agent. Na željo se izvrši tudi praktična uvedba in se v teku časa ob dobrih uspehih tudi lahko računa na stalno službo z gotovo plačo. Ponudbe pod „W. E. 1134" na naslov: Rudolf Mosse, Dunaj L Diskretno poslano._ ___ 3107—1 \ Zajec LJubljana Stari trs 26 jeaiki za optično blago In separatni ceniki ur in zlatnine se razpošiljajo Iranko. == priporoča svoj dobro ureieni :: optični zavod:: kakor rasna očala, ačlpalce daljnoglede toplomerje, zrako- mer Je itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem recepta. 36 Velika zaloga žepnih .""S ltv y In stensHIU zlatnine inarebrnlne. izboljša juhe.omake.zelenjavo i.r.d. -buljon rekoča, rakoj pifna. V/2 do 2 čajne žličice na eno skodelico vroče vođe; Langen & Wolf, Dunaj X., Laxenburgerstrasse 53. Originalni motorji ,Otto' $|peclnln S^etovnoslaviii zaradi preproste in solidne sestave. v zvezi 3480 48 z napravo za sesalni plin za kurjenje s rjavim premogom, nižinskim ali plinovim koksom, kauma-zitom ali ogljem. Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa I Originalni motorji „0tto" za svetilni plin, bencin, bencol, pe tro lin, karbon ol. C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. S:. 453. Razglas. 3101-1 A. Vpisovanje v I. razred deške, oziroma dekliške vadnice in v ctroški vrtec je v ponedeljek, dne 14. septembra od S. do 10. ure, v II, III. in IV. razred obeh vadnic v sredo, dne 16. septembra od 8. do 10. ure v dotičnih učnih sobah. •t^B. Ker ni več prostora, ne bo v začetku šolskega leta 1908 1909 sprejemnega izpita za I. letnik moškega in ženskega učiteljišča. C. Gojenci in gojenke, ki so bili sprejeti meseca julija v I letnik in iozianji gojenci II, III. in IV. letnika se zglase v sredo, dne 16 septembra a sicer gojenci ob 8. uri, gojenke ob 2 uri. Ponavljalni izpiti so v sredo, dne 16- In v četrtek, dne 17. septembra. Na žensko učiteljišče se gojenke na novo ne sprejemajo, ker ni prostora. Šolsko leto 1908 1909 se prične v petek, dne 18. septembra s slovesno sv. mašo. Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani, dne 20. julija 1908 3zvrstne zimsko kegljišče! o & S ja 5" •z m te te te Restavraciji „Narodni to" v Ljubljani. Cenjenim gostom vljudno naznanjam, da S0U1 SO lz arene preselil zopet v sprednje restaurocilsUe prostore. Postrezal bodem kakor dosedaj vedno z dobro kuhinjo ter izvrstno pijačo, osobito z dolenjskim cuckom iz Zajčeve kleti in Štajerskim rizlingom. Čez nlico 8 vinarjev cenej« "Vedno sveže d.elnlšls.0 pi^ro. Sprejemam abonement na obod In večerjo Kegljišče sem letos popolnoma prenovil ter je še nekaj večerov v tednu prosto. — Vljudno opozarjam slav. kegljaške klube, da se kmalu oglasijo. Se priporoča z vsem spoštovanjem 3120—1 Emil 2Cer5fcl£rLll!:, restavrater. 292§|fi8a)| odstup ou|sjaz£ tu as« t/% t/M r-»< «M ojiaeja zaleta navajalo Ia nijtiniiii otroških vozičkov tm navadil* de najfinejša žime. H. Pakič v Ljubljani. imata uraMtaa h «iitiii i a»ntiM. ir trsoulna z manufaRIurnlm hi perllnlm Masom && Starim trgu št 9 priporoma vence in šopke za neveste ter nagrobne vence po Izredno nizkih cenah. Potrebščine za krojače in šivilje. f G, CADEZ v Izubijani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve manufakturne trgovina priparo&a 36 klobuke cepiče, razno peta perilo, tate, ovratnike itd. s Odlikovan a častno diplomo in zlato kolajno na III. dunai&kl :: :: modni razstavi :: :: 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe j :: nadvoj vodinje Marije Josipine. :: P. C ASSEBMANN krojaška obrt ? Ljubljani, Selenburgove ulice Ste?. 3 ■e priporoča v izgotovljanje molkih oblek kakor tudi vseh avstr. uniform po najnovejšem kroja. Priznamo solidno dalo In zmerna oano. Pristno angleško blago je v največji ia> beri vedno ▼ nalogi. i ""i fMI II Najbogatejšo zalogo in raznovrstne|io Izbiro v Kiovlrlev hi hannonnev lj fau (: Alojzij Kraczmer lidelevaloo klavirjev In sodna za-•rloeZenl ivedeneo Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4» Vedno ■• v nalogi prrlaranl aa bresbibni klavirji. Pravza-mem abl-rsnj* lm popr*%-ljanje vseh slstenao*. Glava« aastopBtvs dvornih firm Mj. BSsen-dorfer nt« Dunaju, Gebrftdar Htlngl mm Dunaju, Avgoil Ffirster ▼ UbaTO, Ti. Hi i Janasli rala.lMn. Deško meščansko šolo v Krškem. Šolsko leto 1908-09 na deski meščanski soli v Krškem se začne dne 16. septembra. Vsprejem u&encev se vrši dne 13., 14. in 15. septembra. 3114 Ravnateljstvo. Št. 28813. RAZGLAS. Mestni magistrat razpisuje v podelitev ustanovo letnih 5001 za obiskovanje Me državne obrtne šole. Ta ustanova je namenjena v prvi vrsti onim obrtnim pomožnim delavcem, ki so dovršili z dobrim uspehom obrtno nadaljevalno šolo, v drugi vrsti pa sploh takim, ki zamorejo dokazati svojo usposobljenost za obisk kake državne obrtne ali umetno*obrtne šole oziroma takim, ki zavode te vrste že obiskujejo. Pravico do te ustanove imajo oni obrtni delavci, ki nimajo prilike, pridobiti si višjo strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrtnem zavodu s podnevnim poukom in sioer najprej oni, ki so v L,ubijano pristojni, če pa takih ni, sploh prosilci, ki imajo na Kranjskem domovno pravfoo. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili vlagati je do 20. t. meseca pri tem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. septembra 1908. 3097-2 oTočn-Sb zavarovalni ca Asslturozionl Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 323 milijon o v kron. »s s Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. meseca avgusta 1908 od 1 Januarja 1908 Vložilo se je ponndb . . ta zavarovano vsoto . . • Ugotovljenih polic je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo . 1420 K 10 833 657 30 1195 K 9 881.411 14 K 789.784 81 13355 K 103,536.309 70 11432 K 89,292.400-43 K 6,388.934-45 «77 li Šolske knjige za ljudske in sreDnje sole, učiteljišče, licej, oekliskosolo, za obrtne in strokovne šole Ima v najnovejših izdajah v zalegi Narodna knjigarna v Ljubljani I in«*«* I&IECTRO i*43.;*-<1 se vsako leto milijoni razmečejo za zdravljenja, pri čemer gotovo nobeno prerazličnih zdravilnih načinov kakor kopeli, masaža, mazanje ni ostalo nepoizkušeno, samo oni zdravilni način, s katerim so zlasti poslednja leta dosegli precej velikih uspehov, namreč »električno zdravljenje« v največ slučajih v veliko škodo bolnikov opuščajo in sicer zato, ker največ trpečih ničesar ne ve, da obstoja tako učinkujoče in pripravno domače zdravljenje. Da bi sreČonosni zdravilni način med bolniki in trpečimi zlasti med takimi, ki jih muči nmoznoit, nevraHicniJa, rctvaamtlieiii, bolef Ine v k 11* v I In v Uri želodčne In erefesne bolesal, ihenr slabost, ohromelosti Itd. In sploh slabosti vsake vrste menstruacij site neprilike, bolezni maternlee, naj pošlje spodaj stoječi kupon na naš naslov, na kar nemudoma pošljemo giatis in franko svojo 64 strani obsegajočo ilustrovano brezplačno knjigo 3106 razpravo o moderni elektroterapiji ElcktroterapeulisRfl ordinacija *«« na Dunaln, L, 8chwangaaae 1,1 s 2, L nadati-. 14- Kupon za brezplačno knjigo. Na 5 Klektr>otei«apevtl«ko ordinacijo 'J na Donatu, Schwanggaaae t, i s/2, L nadatr. 14 jj Prosim, poSljito mi knjigo .Eine Abhanđlnng ttber moderno N Elektro-Theraphie- gratis in franko pod saprto kuverto. Ime:__________........_______________________Naslov:....._____________________ Jzvedbe vseh v bančno poslovanje spadajočih - - transakcij. - - J. C. MAYER UuMlflnn, stmnrieve ul 1841 - 16 Manufakturna trgovina na debelo in drobno. Zalega snknenega led nastega in manufaktnr - - nega blaga. - • W Zastonj, in poštnine prosto naročajte __ moj novi veliki ——— _ cenik s koledarjem jljj^ za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel. gi] FR. ČUDEN »".g I Samo 6 dni Havre-Ne w York Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz. jtavre v Ameriko. Veljavne vozna liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovanske pokrajina 849 31 Mesečna sobo na ulico, s posebnim vhodom, se tako| odda. — Istotam ae sprej-: meta na hrano In stanovan|e : dva dijaka. Klavir na razpolago. — Poizve se pri M. Suaterftlč, Salendrove ulice it. 4 v LJubljani. 3096-8 e e*^K* ^.a^Li *^BBv* ^'■K* ^*^b»!* *JR* *aK* *aKT Je\.* *asav *^Lm? Umetni ia trg. vrtnar S I * LJubljana % <| Kolezijske ulice 16 se priporoča za 22 Ivan Bizovičar samo 1279 naaadltev vrtov, parkov in balkonov. — Velika Izbira yč cvetočih in listnatih rastlin, O O vrtnic, prezlmujočih cvetlic w# ano " napa . Szantner Otroške čevlje Ameriške čevlje Dokolenice (jaiflflJe) v največji izberi. v izvrstnih ka- kakovostih po smernih cenah. Jelenbursoue ulice 4 * Ljubljana * Selenbursoue ulice 4 Ceniki iBstonl in poštnine prosto. Zunanja naročite točno proti povzetja. Izdajatelj in odaovorai mrednlk Saa t e P . s t • s 1 e za i e k. Lastnina in tlak »Narodne tiskarn©«- D83B