imnrsoceaee
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Smročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za XA leta 45 Din, aaseaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.	
LETO XI.	Teletu št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 5. julija 1928. Telefon št. !		2552. ŠTEV. 79.
Dosledno zapostavljanje trgovskih interesov.
Država dobiva iz monopolov precejšnje dohodke. V zavesti, da mora tudi država živeti, da mora iskati kritje za izdatke, ki so neizogibni, nikdo ne ugovarja, da si država tudi potom monopolov pridobiva doberšen del svojih dohodkov. Ako bi jih ne našla tem potom, bi jih iskala drugim potom, ki bi mogoče posegal še globlje v interese prebivalstva. Načelno torej nimamo pomislekov proti monopolom, dasi posegajo tudi po predmetih vsakdanje potrebščine, na primer po soli, petroleju in vžigalicah. Pač pa ni v skladu z interesi trgovine, kako se ti monopoli izvajajo. Od leta do leta se nalagajo trgovini glede teh predmetov nove dolžnosti in nove omejitve. Od političnega preobrata sem naša monopolska uprava dela preizkuse, kako naj bi uredila izvajanje državnih monopolov. Ako pustimo iz vidika druge predmete in pogledamo samo na sol, vidimo, kako se je način oddaje v promet brezglavno izpremi-njal. Najpreje smo dobili zakupe veleprodaje, ki so se pa po kratkem čas_u opustili, ker .se niso obnesli. Sol se je potem nadalje oddajala v promet potom državnih monopolskih skladišč. Kar naenkrat pa je padlo monopolski upravi v glavo in je znova oddala veleprodajo v zakup do konca leta 1929. Vsi vemo, da je bila oddaja v zakup popolnoma nepotrebna, ki ne koristi nikomur razen slučajnemu zakupniku, pač pa povzroča v oskrbi prebivalstva s soljo nepotrebno zmedo. Zakupnik na vse mogoče načine forsira morsko sol, dočim z mineralno soljo, katero naše prebivalstvo izključno zahteva, ni tako darežljiv. Po naših informacijah monopolska uprava sama foršira, da se porabi čim več morske soli iz prekomorskih dežel. Bilo bi jako zanimivo vedeti, zakaj monopolska uprava uvaža samo morsko sol, ne pa tudi mineralne soli in kakšni so povodi, ki so vzbudili nakupovajo-čim organom tak interes za inozemsko sol, največkrat najslabše kvalitete.
A naši monopolski upravi še ne zadostuje, da je monopolizirala veleprodajo, ampak se je lotila tudi malo-daje: Od 1. julija 1928 srne sol prodajati po določeni monopolski ceni samo oni, ki si predhodno preskrbi za prodajo potrebno dovoljenje srezke uprave finančne kontrole. Kdor si tega dovoljenja ne oskrbi, temu se odvzame sol, ki jo ima še na zalogi in odda v razprodajo najbližnjemu pooblaščenemu prodajalcu.
Podlago za monopoliziranje maloprodaje je dal finančni zakon za leto 1928/29, ki je bil objavljen že dne 1. aprila t. 1. Kljub temu, da je imela monopolska uprava več mesecev časa, da sestavi in objavi pravilnik za maloprodajo, je to storila še le v drugi polovici meseca junija t. 1. tik pred rokom, do katerega bi si morali trgovci, ki so nameravali sol še nadalje prodajati, pridobiti dovoljenje za tako prodajo. Do zadnjega časa tudi organi finančne kontrole, ki naj bi tako dovoljenje izdajali, niso imeli nikakih navodil. Vladala je vsled tega na vse strani popolna neorijentiranost. A tudi še potem, ko je bil pravilnik že objavljen, trgovcu ni bilo mogoče na mah si pribaviti prodajnega dovoljenja. Pravilnik zahteva namreč za izdajo takega dovoljenja poleg potrdila
o	plačanem davku tudi potrdilo o obrtni pravici za prodajo in potrdilo,
da prosilec ni bil radi monopoilskega prestopka kaznovan. Ta potrdila si ni mogoče preko noči pribaviti. Ako je monopolska uprava nameravala vezati prodajno dovoljenje na take pogoje, je bila njena dolžnost, da pravilnik pravočasno objavi in sicer toliko pred potekom roka, da posameznikom nabava vseh teh potrdil ne bi delala nepremagljivih ovir. Lahko se reče, da je samo indolenca merodajnih krogov kriva, da je vladalo in še vlada med trgovstvom upravičeno razburjenje nad to težko malomarnostjo monopol-ske uprave.
Vrhu tega, da pravilnika ni pravočasno objavila, pa je monopolska uprava naložila onim, ki si hočejo pribaviti prodajno dovoljenje, še visoke stroške. Vsako potrdilo stane s kolki vred 75 Din. Kdaj jih bo prodajalec pri pičli določeni proviziji zaslužil? Ti stroški so nov davek, ki si ga je zamislila prav po nepotrebnem monopolska uprava v težkih časih trde gospodarske krize.
Kakor se gane, zadene naša monopolska uprava prav po nepotrebnem v interese trgovine. Dosti nam je eksperimentiranja na račun trgovcev in skrajni čas je, da monopolska uprava pride do prepričanja, da ni sama sebi namen, ampak da mora tudi ona upoštevati interese prebivalstva in tudi interese trgovine.
OGRSKA NE PRIPUSTI INOZEMSKIH ZAVAROVALNIC.
Ogrska vlada je podaljšala prepoved ustanavljati na Ogrskem podružnice inozemskih zavarovalnic, ki je potekla 1. julija, in sicer za dobo dveli let. Za koncesijo so prosile dve italijanski zavarovalnici, ki je pa niso dobile. Assicu-razioni nazionale litaliana, ustanovljena od italijanske vlade, je že položila kav* oijo v znesku 600.000 peng6. In pri nas? Pri nas deluje vse polno tujih zavarovalnic, ki So se le, prekrstile in koopti-rale v svoj jugoslovanski odbor par bančnih ravnateljev. Skrajni čas je že, da se tudi v zavarovalništvu otresemo tujca ter s tem preprečimo odtok velikih kapitalij v inozemstvo. Poprimimo se raje domačih zavarovalnic, vsaj jih imamo in so znane kot solidni domači zavodi.
INSOLVENCE V NEMČIJI.
Konkurzna statistika za preteklo polletje v Nemčiji ne izkazuje ugodnih številk. V zadnjih šestih mesecih je bilo 4416 konkurzov napram 2899 v lanskem polletju.
ŠTEVILO KONKURZOV.
»Jugoslovensko društvo za zaščitil vjerovnika v Zagrebu« je v preteklem mesecu zabeležilo 45 konkurzov, napram istemu mesecu v preteklem letu za 32 konkurzov manj. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo 486 konkurzov (lani 605). Po pokrajinah je bilo: Slovenija in Dalmacija 57 (61) konkurzov, Hrvatska in Slavonija 48 (81), Srbija in Črna gora 338 (392), Bosna in Hercegovina 5 (14), Vojvodina 38 (57). Od skupnega števila konkurzov v prvem polletju odpade na Srbijo in Črno goro 69-5%, na Slovenijo in Dalmacijo 12%, na Hrvatsko in Slavonijo 10%, na Vojvodino 7’5%, na Bosno in Hercegovino
1	%. V Srbiji so bili otvorjeni konkurzi v večjem številu tudi nad premoženjem privatnikov in intelektualcev, vsled česar je število tako veliko, dočim pridejo v drugih pokrajinah v poštev izključno trgovci. V vseh pokrajinah se je znižalo število konkurzov napram lanskemu letu in sicer v Sloveniji in Dalmaciji za 7%, v Hrvatski in Slavoniji za 40%, v Vojvodini za 33%, v Srbiji in črni gori za 14%, v Bosni in Hercegovini za 64%. Tudi v Bosni in Hercegovini je bilo za 64% manj konkurzov, to pa predvsem iz tega vzroka, ker se more po ondotnih zakonih otvoriti konkurz tjarno nad protokoliranimi trgovci, dočim je večje število trgovcev prenehalo obratovati brez konkurza.
GOSPODARSTVO Z BOSANSKIMI GOZDOVI.
O	delovanju anketne komisije izve dopisnik >Obzora« sledeče: Od 42 dolgoročnih pogodb so dosedaj pregledali samo štiri. Pri njih je razvidno tipično oškodovanje države. Na gospodarskih taksah je država prikrajšana za pet do osem milijonov dinarjev letno. Ekspro-priaoija oziroma sekanje se je vršila ne-racionelno. Fond za pogozdovanje v Sarajevu je dobil 15 milijonov dinarjev, toda država ni ničesar storila za pogozdovanje. Ta fond so namesto, da ga porabijo za pogozdovanje, porabili za druge stvari, ki niso v nikakršni zvezi z pogozdovanjem. Posekalo se je več odstotkov nego to prenese višina bregov, na katerih so gozdovi. Tako so nastale od vetra velike škode.
INSOLVENCE NA DUNAJU.
Meseca junija je bilo število insol-venc, ki so bile objavljene pri dunajskem trgovskem sodišču, zelo majhno. Otvorili so dvajset poravnav in osem konkurzov. To je pač znak, da se gospodarsko življenje v Avstriji konsolidira.
ZA POENOSTAVLJENJE PREDPISOV NOVEGA USLUŽBENSKEGA DAVKA.
V	zadnji plenarni seji Zbornice TOI je zbornični član g. Ivan Vrečar predlagal, naj se zbornica zavzame na merodajnih mestih,
da se predpisi za odpremo novega uslužbenskega davka čimbolj poenostavijo. Izdajo naj se nove preglednejše davčne knjižice s slovenskim besedilom, izkazi za odpremo davka pa tako prilagode, da bodo ustrezali tromesečni odpremi davka, katero izvršuje večina obrtništva.
Svoj predlog je utemeljeval naslednje:
Po izkušnjah, ki sem si jih pridobil v zadnjjh mtesecih, odkar je v veljavi novi usjužbenski davek, sem prišel do prepričanja, da so predpisi za pobiranje tega davka za večino našega obrtništva preveč komplicirani. Večina našega obrtništva ni v stanu, da v polnem obsegu
izpolnjuje naložene dolžnosti, Tiskovine, katere se porabljajo za davčne knjižice in za izkaze, s katerimi se davek od-premlja, so jako nerodno sestavljene, kar še pospešuje neorijentiranost prizadetih obrtnikov. Tako ima na primer davčna knjižica razne razpredelke brez napisov, odnosno brez zadostne obrazložbe, za katere vpise naj ti razpredelki služijo, dalje predvideva, da ima vsak mesec samo štiri tedne, torej leto samo 48. Vsled tega naši obrtniki ne vedo, kam naj vpišejo zaslužek zadnjega, to je petega tedna tekočega imeseca. Tudi izkazi za odpremo davka so površno sestavljeni, ker pride obrtnik težko na jasno, kako naj izpolni izkaz pri tromesečni odpremi.
V	splošnem je prebivalstvo jako nevoljno nad novimi predpisi, ker jim nalagajo obsežne dolžnosti in so na njih izpolnitev zapretene občutne kazni, ljudje si pa niso na jasnem, kako naj izpolnijo te dolžnosti, da kljub najboljši volji ne zapadejo v kazni.
Finančna vprašanja.
(Iz poročila o delovanju Zbornice TOI, podanega na plenarni seji dne 27. junija 1928.)
a)	Davek na poslovni promet.
Davek na poslovni promet postaja v deflacijski dobi posebno občutno breme našega gospodarstva. Naša zbornica je prva stopila na plan za odpravo tega davka. Že na plenarni seji dne 4.. julija 1924 je soglasno zahtevala odpravo davka na poslovni promet. Dosledno je potem od časa do časa ponavljala to zahtevo. Z isto zahtevo se je oglasila na zadnji plenarni seji dne 15. marca t. 1. in na gospodarski konferenci dne 9. aprila t. 1. v Zagrebu. Vsled trde gospodarske krize se je zahteva po odpravi davka na poslovni promet razširila na vse dele nase države. Posebno glasne so postale zahteve po odpravi ob času, ko so došle v našo javnost vesti, da namerava vlada donos davka na poslovni promet zastaviti za zunanje posoji-
lo,	pa ga tako ustaliti za nedogledno dobo.
Nevarnost zastave je menda odpravljena, vendar finančna uprava ne glede na to odklanja odpravo davka na poslovni promet. Na zadnjo resolucijo plenarne seje dne 15. marca t. 1. nam je Generalna direkcija davkov odgovorila, da zaenkrat na odpravo davka na poslovni promet ne more pristati, češ da je ta davek obsežen tudi v novem davčnem zakonu in da tvori njegov efektivni donos bistveni del državnih dohodkov po državnem proračunu za dobo od dne 1. aprila 1928 do dne 31. marca 1929. Dosledno temu stališču stremi Generalna direkcija davkov za tem, da še poostri pobiranje davka na poslovni promet in tako dvigne njegov donos. Slovenija plačuje izdatne vsoie na davku na poslovni promet. Plačila gredo v težke milijone. Kljub temu pa, da je plačanega tega davka v Slovenije 42 milijonov, torej več nego bi morali plačati v primeri z drugimi deli naše države, dobivajo naša davčna oblastva v zadnjem času stroga navodila, naj svojo prakso glede pobiranja davka na poslovni promet še bistveno poostre. Poostritve gredo celo tako daleč, da niso več v skladu z avtonomijo komisij, katerim je poverjena ocena za davek na poslovni promet. Tako so zahtevala davčna oblastva od davkoplačevalcev, naj predložijo v dokaz pravilnosti vložene davčne prijave svoje poslovne knjige, še predno je imel davčni odbor priliko izreči svoje mnenje o pravilnosti vložene napovedi. Proti tej poostritvi smo odločno protestirali in po daljših prizadevanjih dosegli, da so davčna oblastva že odrejene vpoglede v poslovne knjige preklicala.
Očito kršitev avtonomije komisij predstavlja tudi nalog generalne direkcije, da se morajo davčni referenti pritožiti proti vsaki odmeri na poslovni promet, ki je vsaj za 20% nižja nego je bila lanska. Ker se pritožbe rešujejo v II. instanci.brez sodelovanja davkoplačevalcev, je jasno, da gre finančni upravi za to, da večino odmer davka na poslovni promet izvrši v drugi instanci po prostem preudarku, dasi finančni upravi prometne razmere in druge okolnosti, ki Vplivajo na višino davka, gotovo ne morejo biti tako podrobno znane, kakor zastopnikom davkoplačevalcev, ki imajo, stoječ sredi gospodarskega življenja, priliko, da dan na dan vidijo, kako težke posledice ima za naše gospodarstvo dolgotrajna gospodarska kriza.
Naše stremljenje je šlo in gre na to, da ohranimo neokrnjeno avtonomijo davčnih odborov, ker le v neokrnjeni avtonomiji vidimo jamstvo, da bo odmera davka na poslovni promet ustrezala gospodarskim prilikam. Avtonomiji davčnih odborov bomo še nadalje posvečali svojo posebno pozornost.
Porabili smo vsako priliko, da se zavzamemo za olajšanje davka na poslovni promet. Vložili smo posebne predstavke, ki se tičejo pobiranja davka na poslovni promet od komisijskih poslov in od gradbenih poslov ter od prometa nabavljalnih zadrug, opravljenega z nečlani.
Ne glede na ta prizadevanja za olajšanje prometnega davka so današnje gospodarske razmere slabe, pa je nujno potrebno, (la se tudi ob tej priliki oglasimo z zahtevo po odpravi davka, otlnosno po umerjenem izvajanju zakona, dokler je davek na poslovni promet še v veljavi.
b)	Oblastne davščine.
Ena glavnih težav pri nalaganju samoupravnih dajatev je vsekakor vprašanje, kako naj se bremena enakomerno porazdele, da bi spričo lokalnega značaja samouprav ne ustvarjale trgovini, obrtu in industriji neenakih konkurenčnih pogojev. Neenakost konkurenčnih pogojev je silno nevarna in more izpodkopati obstanek tudi krepkemu podjetju.
Ako se to vprašanje ugodno reši, je ž njim cesto ugodno rešeno že tudi vprašanje možnosti dotične dajatve. Živahna trgovina in obrt je seveda primorana iskati zaslužka izven ožjih mej naših samouprav. Primorana je stopati v konkurenčni boj z blagom, ki ni obremenjeno z dajatvami lokalnega značaja. V konkurenčni borbi so dajatve lokalnega značaja največkrat odličnega pomena, ker vplivajo na ceno in prodajne pogoje. S tega stališča smo presojali vse samoupravne dajatve.
V cilju izenačenih konkurenčnih pogojev je zbornica naprosila oblastni odbor ljubljanski, naj dovoli grosistom s špiritom glede plačila oblastne doklade iste ugodnosti, kakor jih je grosistom na svojem področju dovolil mariborski oblastni odbor, ker je sicer našim grosistom onemogočena vsaka kupčija s špiritom v mariborski oblasti. Na željo Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani smo naprosili ljubljanski oblastni odbor, da dovoli plačilo doklade na državno trošarino od vina šele ob nastavitvi sodov za točenje, to je šele neposredno pred izdajo tekočine v promet ali potrošek, ter da dovoli primeren odpis zatroša-rinjenega vina, določenega za prodajo na račun drož in usuška. Zal, da je ostalo naše prizadevanje v tem oziru brezuspešno.
Zanimali smo se za davščino na konzum električnega toka v mariborski oblasti in si prizadevali, da se pobiranje davščine zadovoljivo uredi v zmislu objavljenih predpisov.
c) Takse.
V taksnem oziru moramo omenjati dvoje akcij načelnega značaja: Prva akcija je zadevala taksno prostost zvez obrtnih zadrug, katerim pristoja po našem prepričanju taksna prostost v istem obsegu kakor zadrugam. Z drugo akcijo smo se zavzeli za taksno prostost trgovske korespondence, v kolikor prihajajo v poštev razbremenilne note, ki nimajo značaja formalne pobotnice, ampak imajo edino namen doseči soglasno knjiženje.
Spominjajte se ob vseh veselih in žalostnih dogodkih »Podpornega sklada Trgovskega društva Merkur v Ljubljani« in darujte po svojih mo6eh!
MEDNARODNA ZVEZA TRGOVCEV Z
ŽIVILI.
Iz Pariza poročajo: V Danai v Severni Franciji se je vršil 2. t. in. mednarodni kongres trgovcev z živili, ki se ga je udeležilo 28 držav. Sklenili so ustanoviti mednarodno zvezo trgovcev z živili. Sedež zveze bo v Bazelu ali pa v Cmiha. Zveza bo skrbela, da se kolikor mogoče olajšajo mednarodni odnošaji v tr-govsko-tehničnem kakor tudi v carinsko in davčno-političnem oziru.
* * *
MEDNARODNI DOGOVOR 0 IZVOZNIH CARINAH NA KOSTI.
Iz Genfa poročajo, da so se na mednarodni trgovinski konferenci zedinili glede izvozne carine na kosti. Na predlog sekcijskega šefa dr. Schullerja so določili tri okoliša: Zahodne in izhodne države, med temi Nemčija in Avstrija, čijih carina ne sme presegati T5 zlatega franka, nadalje Avstrijo, Ogrsko, Češkoslovaško in Italijo, čijih carina ne znaša več nego tri zlate franke, naposled Poljsko, Rumunsko in Jugoslavijo, Iti ukinejo vozno prepoved kakor druge države, glede izvozne carine pa ne prevzamejo nobene fiksne obveze.
* * *
PODPIS FRANCOSKO - ČEŠKOSLOVAŠKE TRGOVINSKE POGODBE.
V	Parizu so 2. t. m. podpisali franco-sko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Za Francijo so pogodbo podpisali zunanji minister Briand in trgovinski minister Bokanowski, za Češkoslovaško pa češkoslovaški poslanik in šef delegacije.
* * *
VELIKA ŽETEV PŠENICE V KANADI.
Letošnja žetev pšenice v Kanadi po-menja pravi rekord. Posejano je bilo 24 milijonov akrov, skoro za 2 milijona akra več nego kdaj prej.
* * *
AVSTRIJSKE AKCIJSKE DRUŽBE V PRVEM POLLETJU.	'
1. julija 1928 je bilo v Avstriji 1006 likvidnih akcijskih družb. Od teh je 892 družb -sklenilo zlato bilanco, 67 družb še ni predložilo zlate bilance, vsled česar jih bodo najbrže v zmislu določb druge novele o zlatih bilancah razpusti-
li.	Od leta 1926 so ustanovili 47 družb, in sicer leta 1926 8, 1. 1927 19, 1. 1928 do 1. julija pa 20. Tri družbe so prišle v konkurz, 9 družb je napovedalo poravnavo. Pri trgovskih sodiščih je bilo registriranih 32 likvidacij, 25 izbrisov in 4 uradnih -izbrisov.
♦ * *
KOLIKO VELJA KONKURZ.
Splošno je znano, da je konkurz zelo draga stvar. Tako poroča jugoslovansko društvo za zaščito kreditorjev sledeči zanimivi primer: V konkurzu F. S. so priznali prvemu konkurznemu upravitelju pod naslovom stroški 107.000 Din, njegovemu namestniku 41.000 Din, novemu kurznemu upravitelju 152.000 Din in njegovemu namestniku 10.000 Din, torej skupaj 310.000 Din. To so pa samo honorarji upraviteljev. Razentega pa moramo vpoštevati še ostale konkurzne stroške in honorarje upniškega odbora.
* * *
VPRAŠANJE ZLATE VALUTE V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Guverner češkoslovaške Narodne banke, dr. Pospišil je podal daljšo izjavo o stabilizaciji francoskega franka. Konstatiral je, da je uvedba zlate valute v Franciji in Češkoslovaški le forma-liteta. Od leta 1929 nadalje bo -najbrže že -skoro v vseh evropskih državah uvedena zlata valuta oziroma zlata devizna valuta. Z ozirom na to nastaja vprašanje, je-li bi ne bilo umestno, formelno izpremeniti češkoslovaško valutno stabilizacijo.
Zbližanje narodnih bank.
Že dalj časa se vrše pogajanja in posvetovanja o zbližanju in nekakem enotnem postopanju in delovanju o nekaki kooperaciji evropskih narodnih bank. Pri tem vprašanju je treba predvsem dobro poznati in strogo ločiti dve stvari: dejanski položaj in pa cilje, ki se jih more doseči v doglednem času.
Glede dejanskega položaja moramo predvsem vpoštevati razmerje današnjih kontinentalno - evropskih valut napram Ameriki. Mnogo se piše, da imajo Združene države danes kake štiri milijarde dolarjev v efektivnem zlatu, vse narodne banke v Evropi pa le 3 milijarde. Vedno se govori, koliko zlata prihaja iz Amerike v Evropo.
V Evropi je že 27 narodnih bank, ki imajo 3 milijarde v efektivnem zlatu, med temi je pa 18 takih bank, ki smejo zlata vredne devize in valute pod gotovimi pogoji vračunjevati v svoj zaklad gotovine. Tega razmeroma precej visokega stanja deviz in valut vsled tega ni opaziti, ker odprto izkazujejo le eno milijardo, do-čim ostanek, ki je skoro ravnotako velik, iz tehničnih vzrokov skrivajo
v	drugih postavkah. Tudi pri onih devetih narodnih bankah, ki imajo pravzaprav zlato vrednoto, je opaziti, da ni več mogoč oni negibni sistem, kakor ga je imela na primer angleška banka pred vojno. In celo Anglija namerava zdaj združiti currency-notes in banknotes, državni papirni denar in bankovce.
V	Ameriki morajo imeti vsled uvedbe Federal - Reserve - sistema izza leta 1914 velike zlate rezerve. Bankovci morajo biti po zadnji reformi kriti le s 40 odstotki zlata in 60 odstotki menic. Velika žiro-imetja morajo biti pa krita z 35 odstotki v zlatu ali v zakonitih plačilnih sredstvih, to je z bankovci. S tem so bankovci ogromno kriti z zlatom, kar ni le zelo prijetno, marveč tudi zelo potrebno, ker se s tem onemogočujejo nezdrave kreditne ekspanzije.
Združene države v doglednem času pač ne bodo izvažale relativno visokih zlatih zneskov v Evropo ali pa pospeševale izvoz takih zneskov in to iz edinega vzroka, da preprečijo vsak pretresljal svojega kreditnega sistema in da imajo dovolj likvidnih rezerv. Temu ne nasprotujejo tudi ne nakupi zlata posameznih evropskih držav. Pomisliti moramo namreč, da vsi ti zlati zneski ne pridejo prav nič v poštev pri ogromnih zakladih zlata, ki jih.ima Amerika.
Kakšen namen oziroma kakšno vsebino naj bi imela takozvana kooperacija narodni bank?
Idealno in praktično.
Idealna vsebina je s tem izražena, da so vse države takorekoč uvidile, da je v njihovem interesu kolikor mogoče pomagati drugi državi, da obdrži svojo valuto. Praktični del je pa tehnične narave.
Gre predvsem za ono veliko število najrazličnejših pogodb, ki so jih že danes skoro vse države medsebojno sklenile. Drugi del se pa nanaša na informativno sodelovanje in vzajemno poročanje o valutnem in gospodarskem položaju, ki naj se vrši čimbolj hitro, obširno in natančno. Aprila meseca se je vršila v Parizu konferenca statistikov narodnih bank, ki je ta del že skoro izdelala.
Končni in glavni cilj take kooperacije pa je stabilizacija valute vseh onih držav, ki je še nimajo urejene.
V drugi vrsti pride v poštev vprašanje, kako odstraniti še zdaj obstoječe in tu pa tam silno rigorozne omejitve prometa z devizami v posameznih državah. Ravno kooperacija narodnih bank more povzročati, da pride na tržišča prost devizni materijal, ne da bi se s tem ovirali in onemogočali gospodarski odnošaji, kar se čestokrat dogaja z nesmiselnimi, neučinkovitimi, zamudnimi in dragimi deviznimi odredbami.
Promet naj bo kolikor mogoče svoboden, kar je v interesu vseh.
Nadaljna naloga take kooperacije narodnih bank bi naj bila ta, da še uredi in izenači tržišče za mednarodna posojila. Seveda pridejo pri tem vprašanju še drugi činitelji v poštev. Toda v zvezi s temi bi se dalo doseči, da pride dotok kapitalij le na mesta gospodarstva, ki jih v resnici nujno potrebujejo in ki jih nameravajo uporabiti le v strogo gospodarske svrhe. In morda nismo daleč od trenutka, ko bo evropska valuta mednarodno urejena in ko se bo tudi kredit mednarodno uredil in kontroliral. — rš.
ALZAŠKO HMELJSKO POROČILO.
Strasbourg., 1. julija 1928.
Skoro v vseh krajih se slišijo pritožbe radi bolh, stenic, peronospore, toče, kakor vsako leto. Proti škodljivcem in pe-ronospori se pridno brizga, od toče poškodovane rastLine so bile večinoma nadomeščene z rezervnimi rastlinami; po sedanjem stanju pridelek ne bo manjši kakor lansko leto. — Trgovina je zelo mirna, ponudba močnejša kakor povpraševanje, ker hočejo trgovci večinoma stopiti s praznimi skladišči v novo sedijo. Za savinjsko blago se je plačevalo med 300 do 400 Frs. za 50 kg tranzit. — Za novo blago se je ponujalo po 500 Frs. brez uspeha. — J. Lavrič.
Ljubljanska borza.
Tečaj 4. julija 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DBVIZB: Amsterdam 1 h. godd. . .		22-92
Berlin 1 M		13560	13-590
Bruselj 1 belga		—•_	7-9406
Budimpešta 1 pengti . .	—•—	9-918
Curih 100 Ir		1094-10	1097-10
Dunaj 1 šiling		7-995	8-025
London 1 funt		276-75	277-55
Newyork 1 dolar		56-755	66-955
Parie 100 fr		222-20	224-20
Praga 100 kron		168-10	168-90
Trst 100 lir		298-25	298-65
Načrt novega stečajnega zakona.
(Poročilo zborničnega konzulenta dr. Josipa Pretnarja na plenarni seji dne 27. junija 1928.)
(Konec.)
Ad 2. Nesprejemljiva je določba § 86. načrta, da postavlja sodišče upravitelje prvenstveno iz vrste odvetnikov in notarjev. Interes upnikov in dolžnikov, znižanje stečajnih stroškov in strokovnjaško upravljanje stečajne imovine nujno zahtevajo, da se postavljajo kot upravitelji v prVi vrsti strokovnjaki in le v primerih, kjer je pričakovati kompliciranih pravnih sporov, odvetniki. V neznatnih stečajih so odvetniki in notarji izključeni. Ako bi večina upnikov, šteto po iznosu terjatev, ne predlagala določene osebe, se drži sodišče predvsem liste, katero v ta namen predlože sodišču pristojne zbornice.
Upniški odbor (§ 95.) mora biti obligatoren. Ne izvoli se samo v primeru, če se temu odreče upniški zbor z navadno večino.
V	upniški odbor morejo biti izvoljene tudi osebe, ki niso upniki ter upniki, katerih terjatve so deloma zavarovane.
Krivično je, da načrt v § 95., 3. odstavek privilegira upnike, ki prebivajo v kraju, kjer je stečajni sodnik ter izključuje od izvolitve upniški odbor upnike »sa Stranec. Pogosto so upniki z velikimi terjatvami zunaj sedeža stečajnega sodnika, na sedežu po upniki z manjšimi terjatvami. V takem primeru bi se bilo resno bati pristranskega postopanja upniškega odbora in na škodo zunanjih upnikov z velikimi terjatvami. Glede valitve upniškega odbora naj bo merodajna edinole volja upniškega zbora. Temu primerno je izpremeniti § 95., odstavek 3. načrta. Upniškemu zboru je pridržati nadalje odločitev o prodaji dolžnikove nepremične imovine (§ 129. načrta).
Ad 3. Na višino stečajnih stroškov vplivajo osobito stroški upravitelja. § 128. načrta bi bilo dopolniti tako, da
Grosisti, ki Iščejo odjemalcev med trg^vcljia^ež^
^^jiiora|^^nserlrat^j^»TJ2GOVSKEIJ^^L^STU«c!^^»c
določitev honorarnega tarifa ni fakultativna, temveč obligatorna. Predno se predpiše tarif, je zaslišati pristojne gospodarske korporacije, predvsem Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Honorar naj se določi v primernem pro-centualnem razmerju napram višini dosežene kvote. Proti odmeri stroškov naj bo dopusten priziv na višje deželno (apelacijsko) sodišče (§ 137.).
Razen navedenih važnejših izprememb bi bile potrebne še sledeče:
V	načrt je sprejeti določbe § 12. avstrijskega konkurznega reda glede odločitvenih pravic.
§ 36.: Dodati je: »Ako je dolžnik kaka družba z omejeno zavezo, je smatrati družabnike in njihove bližnje svojce v razmerju do družbe kakor bližnje svojce.«
§ 53.: Doba treh let za zaostanke na davkih in drugih javnih dajatvah naj se zniža na eno leto, ker ni upravičenega razloga za tako privilegiranje državnih terjatev.
§ 71.: Enoletni rok, v Jraterem upnik ne sme ponoviti umaknjenega predloga na otvoritev stečaja, naj se skrajša na šest mesecev, ker v tej dobi lahko nepričakovano nastane v dolžnikovem premoženju povsem nov položaj.
§§ 73.—75.: Otvoritev stečaja ex offo je praktično brez pomena. Če pa že ostane, potem naj se otvarja na predlog javnega obtožitelja.
§ 78.: Dolžnika je treba obvestiti o odklonitvi predloga na otvoritev stečaja tudi v primeru, če bi bil zaslišan, ker za dolžnika pač ni irelevantno, da je bil proti njemu predlagan stečaj, četudi brezuspešno.
§ 156., 3. odstavek naj se izpopolni tako, da se bo glasil: »Stečajni upnik, ki je prijavil več terjatev, ima samo en glas. Za terjatev, ki jo je pridobil z odstopom potem, ko je dolžnik postal nezmožen za plačilo, mu pripada, v kolikor ima za to sploh pravico glasovanja, tudi glas upnika, ki je imel to terjatev, preden je postal dolžnik nezmožen plačila.«
§ 164. načrta naj se dopolni z odstavkom: »Odločitev stečajnega sodišča mora navajati bistvene določbe poravnave ter se mora objaviti. En izvod se mora poslati vsem stečajnim upnikom kakor tudi ostalim udeležencem.«
1	V § 168. naj se vstavita ta dva odstavka:
»Lahko se tudi dogovori, da razvelja-
vi	zamuda dolžnika pri izpolnitvi poravnave v poravnavi dovoljeni popust ■in druge ugodnosti, bodisi samo za upnike, katerih terjatve niso pravočasno plačane, bodisi tudi za druge upnike. Da je nastopila zamuda v izpolnjevanju poravnave, je smatrati šele, če dolžnik zapadle obveznosti ne plača kljub opominu, s katerim se mu je dal osemdnevni dodatni rok.
Učinek dogovora v zmislu tega odstavka pa ne sega na terjatve, ki so bile v določenem znesku popolnoma poravnane v času, ko je nastopila zamuda; druge terjatve se smatrajo za pokrite do onega delnega zneska, ki odgovarja razmerju plačanega zneska, do zneska, ki bi ga bilo treba plačati v zmislu poravnave. Pravice, ki jih daje poravnava upnikom napram dolžnikom ali tretjim osebam, ostanejo v veljavi.«
§ 185. načrta bi bilo izpopolniti z določbo, da v konkurzu podjetij z izredno velikim številom upnikov po prevdarku sodišča posebna dostava upnikom lahko odpade, če je preskrbljeno že z objavo v časopisih za zadostno naznanilo bistvene vsebine odločbe. Pa tudi v tem primeru se mora dostaviti en izvod odločbe upnikom, ki to zahtevajo.
Končno je potrebno, da se sprejmejo v stečajni zakon prehodne določbe, ki bodo predpisovale, kako je postopati v stečajih, ki bodo še tekli, ko stopi ta zakon v veljavo.
Ako se poleg dopolnitev in izpre-memlb, navedenih pod točko 1—3, sprejmejo v načrt stečajnega zakona še ta dopolnila in izpremembe, je pričakovati, da bo zakon v celoti ustrezal. Potrebno pa je, da se s čimprejšnjim izjednače-njem sodnega postopka in izvršilnega reda ter z reorganizacijo sodstva omogoči, da se bode dober stečajni zakon tudi striktno in točno izvajal.
Prosim, da ugledna zbornica vzame poročilo na znanje ter sklene, da se ima podati ministrstvu pravde izjava v zmislu tega poročila.
Iz naših organizacij.
Uradni dan Srezkega gremija trgovcev v Celju, za člane trgovce v kozjanskem sodnem okraju se vrši v petek, dne 6. t. m. ob 10. uri predpoldne v gostilni g. Koželja v Kozjem. Načelstvo.
Trgovina.
Rusija kupuje žito v Evropi. Na žitnem trgu je prišlo do velike senzacije. Rusija kupuje ogromne množine pšenice. Govori se, da ruski nakupi znašajo v pristaniščih že 100.000 ton. Nakupovali so na različnih tržiščih. V Liverpoolu so s posredovanjem neke rotterdamske in neke antvverpenske tvrdke kupili za ruski račun 50.000 ton, s posredovanjem neke pariške tvrdke pa 30.000 ton. Tudi neka hamburška tvrdka je posredovala nakup 10.000 ton pšenice. Glavni del blaga so dirigirali v Reval, nekaj pa tudi v Odeso. Posledica teh nakupov je bila, da so se na liverpoolski žitni borzi hitro dvignile cene. V Berlinu so se cene zvišale od 4 'A na 5 mark. Rusija kupuje najbrže radi tega žito, ker so ostanke poslednje žetve že porabili.
Industrija.
Železna produkcija na Češkoslovaškem napreduje. V mesecih april—maj so na Češkoslovaškem producirali 290.190 ton napram 162.877 tonam v listi dobi preteklega leta. Celotna produkcija prvih petih mesecev letošnjega leta je za 50% večja nego v isti dobi lanskega leta in za 200% večja nego leta 1926.
Velika produkcija avtomobilov v Ameriki. Tvrdka General Motors, ki je prodala meseca maja 224.094 osebnih in tovornih avtomobilov, je pretekli mesec dosegla rekord. Že zdaj je dognano, da so v prvem polletju letošnjega leta prodali več nego milijon avtomobilov. Lani so prodali 840.481, tako da se je prodaja zvišala za 25 odstotkov. Produkcija v koncernu združenih tovarn se je znatno zvišala. Dnevno izdelajo 8600 avtomobilov, dočim jih izdela Ford le nekoliko več. Kar se pa tiče denarne vrednosti avtomobilov, je tvrdka General Motors že znatno prekosila produkcijski rekord Fordovih podjetij.
Konkurenčni boj med češkim in nemškim pivom. Letos se je zvišal izvoz piva iz Češkoslovaške za osem odstotkov.
V	prvih petih mesecih letošnjega leta so izvozili 95.000 hi, isto dobo lanskega leta 'pa 88.000 hi. Najnevarnejši konkurent češkemu pivu je nemško pivo, ki se tudi izvaža v prekomorske dežele in v kolonije.
RazMrJaJte »Trgovski ust«!
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je imel svoj letni občni zbor v torek predpoldne. Karakteristično je, da na zbor uredništvo »Trgovskega lista« ni bilo vabljeno; zato tudi ne moremo priobčiti poročila o tem zboru.
Denarstvo.
Vprašanje stabilizacije v Rum uniji. V
rumunskih vladnih krogih trdijo, da je pogodba z angleško banko o udeležbi pri stabilizacijskem posojilu podpisana. Generalni ravnatelj rumunske narodne banke Ciriacescu je odpotoval z novimi navodili in polnomočji v Pariz. Zbornica bo sklicana 11. t. im., da sklepa o stabilizaciji leja. Koncem tega tedna pričakujejo povratek rumunske delegacije, ki bo prišla skupno z zastopniki francoske narodne banke in angleške narodne banke v Bukarešto, da podpišejo končno pogodbo. V vladnih krogih zatrjujejo, da je zdaj stabilizacija končnoveljavno garantirana, in sicer s predujmom 300 milijonov frankov, ki ga bo dala francoska narodna banka Ruinunski. Pogajanja z nemško vlado niso prekinili. Rumunska vlada dosedaj ni hotela zadostiti zahtevam nemške državne banke in je stavila protizahteve. Če se bodo ta pogajanja uspešno zaključila, bo nemška državna banka podpisala za 10 do 20 milijonov dolarjev rumunskega stabilizacijskega posojila. Skoro gotovo se bosta nemška in rumunska vlada sporazumeli, predvsem že zato, ker francoska in angleška banka to zahtevate. Vsled teh ugodnih vesti se je na bukareški borzi dvignil tečaj akcijam narodne banke od 13.500 na 14.400 lejev (2. t. m.).
Stalni odbor mednarodnega instituta hranilnic je imel 30. junija v Kolnu sejo. Predvseml so se posvetovali o pripravah za II. mednarodni kongres hranilnic, ki se bo vršil od 7. do 11. oktobra v Londonu. Na predlog guvernerja češkoslovaške narodne banke dr. Pospišila so sprejeli kot prvo točko pregled o razvoju hranilništva v času od milanskega do londonskega kongresa. Ta doba je bila za hranilništvo posebno važna, ker so v tein času številne države uredile svoje valute, brez česar je hranilništvo nemogoče. Interesantno je bilo sporočilo nemškega odposlanca dr. Kleina, da bo zveza nemških hranilnic ustanovila poseben institut za raziskovanje hranilništva. Prihodnja letna seja stalnega odbora se bo vršila 30. junija 1920 na povabilo čeških članov v Genfu.
Ivan Hribar:
93
Moji spomini.
(Sveti oče!
Slovenski narod, veja velike slovanske rodbine, štejoči krog 1,200.000 duš, biva v južnih pokrajinah avstrijske države ob Jadranskem morju in v nekaterih sosednih krajih Italije in Ogrske. Nobenemu narodu ni nikdar storil krivice, vendar se mora na vso moč boriti za svoje prvotne naravne pravice. V naših dneh mora zlasti jako mnogo trpeti od sosednih narodov, ki si prizadevajo odstraniti slovenski jezik celo iz zadnjega zatišja. Opiraje se na avstrijsko ustavo, delujejo slovenski rodoljubi že nekaj desetletij za ohranitev svojega jezika, toda zaradi velikanskih zaprek so dosegli le malo uspeha. Niti v tako zvanih ljudskih šolah se ne predavajo slovenski mladini začetni nauki v domačem jeziku, niti na sodiščih nima slovenski jezik svojih pravic.
Slovenci so vdani katoliški veri izza starodavnih časov. Le konec XVI. veka se je širila med njimi Lutrova herezija, ki pa se ni mogla vkoreniniti med ljudstvom) in se je kmalu umaknila katoliški resnici. Sedaj so izročeni pastirski oskrbi 9 škofov. Večino Slovencev vladata ljubljanski škof (Kranjska) in lavantinski (Spodnja Štajarska). Tema se družijo vladike: goriški, ki ga odlikuje nadškofovsko dostojanstvo, tržaški, krški in celovški (Koroška), poreško-puljski in videmski (Italija). Zadnjih pet škofov ne ume slovenskega jezika. Krški škof dr. Josip Kahn, pod čigar škofovsko oblast spada nad 100.000 Slovencev, je pri nastopu svoje službe leta 1887 za gotovo obljubil, da se nauči slovenski, a obljube ni izpolnil. Na vizitaciji slovenskih župnij pridiguje nemški. Na njegov ukaz nadomestujejo nemški duhovniki, ki ne umejo Slovencev, slovenske svečenike, poslane na istega povelje v nemške župnije na Koroškem. Divjakom v oddaljenih pokrajinah afriških in ameriških je katoliška cerkev pravična' in jim pošilja misijonarje, vešče njihovemu jeziku — ne tako Slovencem, ki so bili vedno zvesti katoliški cerkvi.
Slovenski napori, strmeči edino le za smotrom, da bi ohranili in v svojih mejah gojili domači jezik, in
intencije katoliške cerkve, si niso bili nikdar navzkriž. Duhovniki in lajiki so se kosali v domoljubnem delu v lepem soglasju, ki je žal ugasnilo kmalu po prihodu škofa Jakoba Missie v Ljubljano. Imenovani vladika ni prijatelj našega jezika, katerega je na vprašanje pravosodnega ministra grofa Schoenborna omalovaževal kot narečje, ki se skoro v vsaki vasi drugače glasi. Krškemu škofu, ki se je hotel učiti slovenski, je odsvetoval to namero, češ da je nepotrebna. O tisočletnici smrti slovenskega apostola sv. Metoda se je ustanovila v Ljubljani družba sv. Cirila in Metoda, katere pravil § 2. veli: »Družbe namen je vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliškonarodni podlagi.« Da bi po svoji mioči dosegla ta namen, je družba izročila svojo ljudsko šolo v Trstu šolskim sestram III. reda sv. Frančiška. Istim sestram poveri družba sv. Cirila in Metoda tudi svojo novo šolo v Velikovcu na Koroškem; toda v očeh ljubljanskega škofa ni našla milosti. Duhovniki, ki delajo zanjo, so preganjani. Družbeni predsednik c. kr. profesor in škofijskega konzistorija svetnik Tomo Zupan, duhovnik brez madeža, je bil na iniciativo škofovo odstranjen z škofijskega deškega semenišča Alojzijevišča, katero je mnogo let izvrstno vodil, in iz višjega šolskega sveta vojvodine Kranjske, kojega član pa je ostal priporočen od ljubljanskega škofa ljubljanski prošt dr. Lenard Klo-futar, strasten sovražnik družbe sv. Cirila in Metoda, zatirajoč v imenovanem svetu tiste majhne pravice, ki jih je pridobil slovenski jezik v kranjskih gimnazijah. Zakaj večkrat omenjenemu vladiki tako presedajo slovenska prizadevanja? Leta 1887. se je vtihotapil v naš časnik »Slovenski Narod« zaradi premajhne pozornosti uredništva izraz, žaljiv za Vašo Svetost. Z največjim obžalovanjem priznamo to. Škof Jakob Missia je povzročil tedaj pastirski list škofov goriške provincije, prepovedujoč čitanje imenovanega časnika, ki je preklical svoj žaljiv izrek. Deželni zbor kranjski je soglasno in slovesno izjavil obžalovanje, ker je omenjeni list tako ogrdil poglavarja Cerkve. A zaman! Bog odpušča, ljubljanski škof pa ne pozna odpuščanja. Pretekli mesec je zopet potrdil omenjeni list iz leta 1887.
—	Rodoljubi, na katere se srdi ljubljanski škof, so priredili lani shod, ki je sprejel naslednji sklep: Načela katoliške vere se priznajo kot trdno ravnilo na-
predka slovenskega naroda in se izraža želja, da bi na tej in na narodni podlagi složno delovali vsi Slovenci
v	težkem boju za ohranitev narodnosti. Katoličane, ki tako odkrito priznavajo katoliško vero, se je drznil škof Jakob Missia oznameniti kot »sinove nepokorščine, zametujoče cerkveno avtoriteto«. To je storil v svojem najnovejšem »Opominu duhovščini o političnih volitvah«. V tem listu je prepovedal duhovnikom brez njegovega dovoljenja sprejeti poslanstvo, na noben način pospeševati rodoljubno stranko, hkrati je zopet opozoril na pastirski list iz leta 1887. in prepovedal čitanje narodnih časnikov, ki so jako prijazni katoliški veri, a ne vladiki, čigar delo je poguba katoliške vere. Na škofov ukaz se duhovniki v cerkvah na prižnicah in v spovednicah sedaj, ko se volijo poslanci v deželni zbor, strasno bore zoper narodno stranko. Zoper njo je izza ukaza imenovanega vladike v posameznih cerkvah izpostavljeno Najsvetejše, kakor nekdaj zoper Turke.
Sveti Oče, predolgo smo molčali, sedaj pa prosimo pomoči, zanašajoč se na Vašo dobroto, ki tako blagovoljno objema vse narode, vse krščanske politične stranke. Z dna duše obsojamo zlorabo Najsvetejšega in cerkve za politično agitacijo. Slovenska narodna stranka se ni nikdar drznila najmanjšo škodo učiniti katoliški cerkvi niti v Ljubljani v deželnem zboru niti na Dunaju v zboru vse države. Poslanci naše stranke brez izjeme vsi so nedavno v državnem zboru odklonili zvezo z očitnimi sovražniki katoliške vere, dočim so se po milosti ljubljanskega škofa izvoljeni pridružili liberalcem. Iz načina kako nastopa imenovani vladika proti nam, preti nevarnost vsej cerkvi. Če škof slovenske škofije ljubljanske ne bo nasprotoval pravičnim narodnim željam, izgine tudi drugim Slovanom, ne še zedinjenim s katoliško cerkvijo, zapreka zedinjenja, ker ne bodo več smatrali škofe kot vladarje časnih reči in tlačitelje pravičnih narodnih pravic. Da smo Vaši Svetosti iz vsega srca vdani, zlasti glede na prejete prejasne dokaze Vaše ljubezni do nas, odkrito spoznavamo. Priznavamo tudi ljubljanskega škofa kot voditelja v veri in nravnosti, nikdar pa v zgolj političnih zadevah, vedoč, da je nasproten našemiu naporu za prospeh slovenske narodnosti.)
(Dalje prihodnjič.!
saJamCeno pristne, Izborne kakovosti. Izdelan samo Iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen MALINOV SOK (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvurnlca
Trgovci in industrijci
TRGOVSKI — LIST! —
se priporoča za
H i
IIVERTA
'dražba z o. z.
Tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
niuiiiuuuMi Karlovška c. 2 Volarski pot 1 mimminiiiii
Ureja dr. IVAN PLESS. —
•■tl" ■,	't	<• i~. v.	i,'	(	’	. . j. I "	v	•	/•
Za Trgovsko -industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.
Ustanovitev turi?ke Narodne banke.
Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, se j& Orientna banka in njena skupina pnincipielno izjavila za to, da se udeleži ustanovitve turške državne banke na mednarodni podlagi. Ni pa še določeno, ali naj da omenjena banka posojila ali pa prevzame del akcij. Prej pa morajo rešiti še več vprašanj, predvsem vprašanje Anatolske banke in pa vprašanje Banque Ottomane, ki ima še par let pri-vilegiij, izdajati bankovce.
Davki in takse.
Davčno okrajno oblastvo v Radovljici razglaša, da bodo v smislu § 217 zakona o osebnih davkih izpiski iz plačilnih nalogov za dohodnino za davčno leto 1928 razgrnjeni v pisarni podpisanega davčnega oblastva na vpogled davčnim zavezancem tega okraja proti pravilni legitimaciji v dobi od 10. do vštetega 23. julija 1928 ob navadnih uradnih urah. Obenem se pripomni, da so se davčnim zavezancem izdali plačilni nalogi, iz katerih je razvidna višina ocenjenih dohodkov in predpisana^dohodnina. Even-tuelne prizive je vlagati tekom 15 dni po prejemu plačilnega naloga — prizi-
vi	so podvrženi koleku po 20 Din — pTOŠnje za naznanilo odmerne podlage pa koleku po 5 Din. Nekolkovani prizivi oziroma prošnje se ne bodo obravnavale.
■n—nnimrninurminn-frni —
RAZNO.
Kredit za obnovitev vinogradov v južnih krajih. Poljedelski minister je predložil pravilnik o uporabi kredita 80 milijonov dinarjev, ki naj služi za obnovitev vinogradov v Hercegovini, Dalmaciji, Črni gori in Južni Srbiji. Ta kredit naj se razdeli brezobrestno vinogradnikom v ondotnih krajih. Od tega kredita dobe: dubrovniška oblast 6 milijonov dinarjev, splitska 3 milijone, kosovska 1X« milijona* skopi janska 4 milijone, bregal-niška 2 milijona in vranjsika 500.000 dinarjev. Ta kredit bo razdeljevala direkcija za poljedelski kredit v Beogradu, Prošnje za kredit bo v vsaki oblasti reševal odbor petih oseb in sicer: državni oblastni poljedelski referent, dva člana oblastnega odbora in dva člana najvažnejših poljedelskih zavodov v oblasti. Ako se dokaže, da posojilojemalec ni porabil denarja za obnovitev vinograda, mora plačati 6% obresti.
Ameriški finančni minister pride v Evropo. Iz Londona poročajo, da pride ameriški finančni minister navzlic volilnemu boju v Ameriki v par tednih v Evropo, da se posvetuje z angleško in francosko vlado o »nekaterih vprašanjih finančno-političnega pomena«.
Državna zavarovalnica proti nezgodam na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so izgotovili zakonski načrt o ustanovitvi državne zavarovalnice proti nezgodam in ga bodo te dni predložili ministrskemu svetu.
Špansko-italijanska konvencija glede živega srebra. Pogajanja med italijanskimi producenti živega srebra bodo v kratkem zaključili ter sklenili kartel s skupnim prodajališčein. Pri kartelu bodo sodelovali tudi londonski trgovci. Cena bo ostala ista. Vendar pa hočejo predvsem omejiti produkcijo. Pri tem bo seveda predvsem oškodovana naša Idrija in njeno delavstvo. Če bo kartel omejil produkcijo, bo brezdvomno reduciral delavstvo. S tein bo zavladala v Idriji še večja brezposelnost. Zopet delo fašistične Italije. — Največ živega srebra producira v Evropi Španija v Al-madnu, na to pa Idrija.
Nova železniška oblika. Skupina nemških izumiteljev je predložila berlinskemu magistratu ponudbo, ki bo, če se uresniči, zrevolucionirala vse železni-čarstvo. Udeležena je tudi tvrdka Sie-rnens-Schuckert. Predvsem nameravajo zgraditi med Berlinom in Potsdamom novo železnico, ki bi zamogla prevoziti trideset kilometrov dolgo progo v petih minutah. To novo prometno sredstvo obstoji iz voza v obliki kaplje, ki ga bosta gonila propeler in zrakoplovni motor in ki bo visel precej nizko nad zemljo na tračnicah. Kazen zgornjih koles ima voz tudi spodaj pripravo, s katero bodo vlak ustavljali na kolodvorih in zavirali. Z modelom, ki so ga izdelali, so dosegli najboljše uspehe. Proga bi veljala 20 milijonov mark. V to svrho nameravajo najeti inozemsko posojilo.
Ledena krema in mlekarstvo. Na mlekarskem kongresu, ki se pravkar vrši v Londonu, je neki govornik izvajal, da se velik del v Združenih ameriških državah pridobljenega mleka konzumira v obliki ledene kreme. Za izdelovanje ledene mlečne kreme ravno toliko mleka uporabijo kakor za izdelovanje sira in več nego za izdelovanje kondenziranega in evajporiranega mleka. Leta 1926 so .okroglo 4-5 milj. litrov mleka na ta način konzumirali. Cela industrija, 4000 podjetij z investiranim kapitalom 450 milijonov dolarjev, skrbi za to, da zadosti ameriškemu poželjenju po mlečni ledeni kremi. Vsak Amerikanec konzumira povprečno 10^ litra take kreme. Ta nav;ada Amerikan.cev j^elo ugodno vpliva na stabilnost cene imleka.
Žvečilni gumi'. Po vsem svetu žvečijo dandanes ameriški gumi, dočim so si pred vojno s tem žvečenjem samo v Ameriki krajšali čas. Od leta 1914 se je pa uvoz te slaščice v Evropo od leta do leta zviševal. In tako se je od 200.000 dolarjev dvignil na več nego 1,500.000 dolarjev letno.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave žičnikov, cinkove pločevine, cina in cementne mase; do 13. julija t. 1. glede dobave plohov, pocinkane žice, žičnikov, štukaturnega trsja, lepenke, karboline-ja, katrana ter asfalta za strehe, šip, mila, oglja in koksa. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. julija t. 1. ponudbe glede dobave bakrenih drogov, železnih mrež in bakrenih zagostk. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 13. julija t. 1. ponudbe glede dobave osovin. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave marmornih plošč in sponk; do 17. julija t. 1. glede dobave signalnih svetiljk, enopolnih raaklopilcev, voltmetrov, ampermetrov itd.; do 21. julija t. 1. glede dobave tropolnega sklepala in električnega instalacijskega materi jala. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave žebljev in jeklenih lopat; do 21. julija t. 1. glede dobave krovne lepenke.
Dobave. Saobračajno - komeroijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. julija t. 1. ponudbe glede oddaje perila v pranje. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17., 19., 21., 24. in 26. julija pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu glede dobave lekarniškega, materijama. — Dne 17. julija t. 1. pri Gradbenem ■odelenju Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave jelovih desk, dne 18. julija t. 1. glede dobave borovih desk in jelovih gred, dne 19. julija t. 1. glede dobave gumijevih cevi za čiščenje kotlov in glede dobave hrastovih podnic.
—	Dne 18. julija t. 1. pri Saobračajno-komercijelnem odelenju Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1 železnih sodov in lesenih kadi za vodo. Dne 19. julija t. 1. pri občem odelenju Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede oddaje kavarne v Kreki v zakup.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in duitrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
i -,	’	‘ i ii /	• ••	•.	i	*	-iv)
TRŽNA POROČILA.
Tržno <-enc v Ljubljani, dne 2. julija 1928. Govedina: V mesnic;)h po mestu 19 Ddn kg; na trgu: 1 kg govejega mesa il. 19, II. 15 do 17, III, 12—13, jezika 17—30, vampov 8 do 10, pljuč 10,. jeter 17—19, ledic 17-20, možganov 17—20, loja 5—10 Din za kg. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22.50, II. 20, jeter 25—27-50, pljuč 15—20 Din. Svinjina:
1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 20—22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7 50, ipar,kijev 6, slanine trebušne 22, slanine ribe dn sa"la 24, slanine mešane 23, slanine na debelo 21 <50 do 23, masti 20—28, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. 30—<32-50, II. 25—27-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg ikoštimno-vega 13—14, jagnjetine 18—20, kozjega mesa 18, kozličevine 20—22 Din. Konjsko meso:
1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. Klobase:
1 kg krakovskih 40, debreoinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, prekaljene slanine 25—30. Perutnina:	Piščanec	majhen
12—14, večji 25—30, koko« 25—40, petelin 25—35, raca 30—40, domač zajec, manjši 10 do 15, večji 18—25 Din komad. Ribe: 1 kg kar.pi 28—30, linja 25, Ščuke 30—35, postrvi žive 80, postrvi mrtve 60, klina 15, mrene 16, pečenke 10. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 Liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 40—44, čajnega masla 45—55, masla 40—44, bohinjskega sira 10, eno jajce 2—2-25. Pijače:
1 liter starega vina 16—22, vina dalmatinca 11—13, 1 čaša piva 3—3-5P, 1 vrček piva 4 50 do 5, 1 steklenica piva 5'75—6 Din. Kruh:
1 kg belega 6'50, črnega 5-50, rženega 5 50. Sadje: ena oranža 3—5, limona 1-25—1-50,
1 kg rožičev 8—10, fig 12—10, dateljnov 24 do 48, mandeljnov 52—70, orehov 10, luščenih orehov 30, črešenj 4—10, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 10. Špecerijsko blago:
1 kg kave Portoriko 64—72, Santos 48—52, Rio 30—40, pražene kave 1. 90—100, II. 72 do 80, III. 56—6$, kristalnega belega sladkorja 14-50, sladkorja v kockah 16-50, kavne primesi 20, riža I. 12, II. 8-50, 1 liter namiznega olja 20, jedilnega olja 18, vinskega kisa
4-50, navadnega kisa 2-50, 1 lig soli, morske
2-50, kamene 3, celega popra 62, mletega potra 64, paprike II. vrste 28, sladke papri-pe, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7, 1 tog •testenin I. 12, II. 10, pralnega luga 3-50, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: 1 'kg moke št. >0«
5-75—6, štev. }2« 5-50, štev. ?5« 5'25, štev. >6« 4-50—4-75, kaše 6, ješprenja 5—6, je-šprenjčka 10—12, otrobov 2'50—3,' koruzne moke 4-50, koruznega zdroba 4*50—5, pšeničnega zdrobil 7—8, ajdove make I. 8 do 9, IX. 6—7, ržene moke 4-50—5 Din. Žit«: q pšenice 400—410, rži 385—400, jermena 375 do 385, ovsa 320—340, prosa 290—310. nove, sušene koruze 340—345, ajde 270—290, fižola, ribničana 485, prepeličarja 530, graha 450 do 500, leče 700—900 Din. Kurivo: q premoga 44, m3 trdih drv 150, mehkih 60—75. Krma: q sladkega sladkega sena 100, polsladkega sena 75, kislega sena 60, slame 70 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 4 do 6, štrucnate solate 3—4, ajserice 4—6, zgodnjega zelja 5—8, bi »lega zelja 5, ohrovta 5 do 7, kartijol 10—12, spargljev 32, kolerab
3—4, špinače 6r—7, paradižnikov 12—14, kumar 8, kumaric za v ki sevanje 6, ;b«č 7—10, igr ah a v stročju 4—5, luščenega graha 10—12, fižola v stročju 10<—12, čebule 4—V>, česna 8 do 10, krompirja 1-50—2, krompirja novega 3—5, repe 4, korenja 2—4, peteršilja 3-—>4, zelenjave za juho 3—4.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo: 16 konjev, 8 ibikOv, 160 volov, 284 3wav in 15 telet, skupaj 483 komadov. Povprečne ,cene za različne živalske vrate na sejmu 26. junija 1928 so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teže 8—9 Din, poldebli voli 7—7-50 Din, iplemenski voli 5-75—6-50 Dan, biki za klanje 7-50 Din, klavne krave debele 7—8-25, plemenske krave 5-75—650, krave za klobasar-je 5—5-50 Din, molzne krave 6—7, breje krave 6—7, mlada živina 6-50—8, teleta 12 dinarjev. Prodalo se je 252 Komelov, od teh v Italijo 14 komadov, v Avstrijo 18 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. in II. vrste, meso od bikov, krav in telic 1 kg 10—18, telečje meso I. lin II. vrste 1 kg .15—22-50, svinjsko meso ,sveže 1 kg 15—25 Din.
TISKARNA MERKUR 1SSK
d n *® priporota za tisk vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih In uradnih tiskovin., * Tiska Časopis«, knjigo, W 0	G	SHU	ti/1®	U« Um brošure. cenik«, tabela, vabita, leoake, posetnica itd. * LASTNA KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. IT. uSl
• •• f rv rf t r<
VELETRGOVINA
Ljubljani
v
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenlino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna t
Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo!
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno Žganje, moko in deielne pri« delke. - Raznovrstno
RUDNINSKO
prazarna
Lastna
diSave
in
mlin
kavo
obratom
električnim
Ceniki na razpolago!