113 Glasnik SED 60|1 2020 Konservatorske strani Dušan Štepec* in Dušan Strgar** * Dušan Štepec, mag. etnološkega konservatorstva, konservatorski svetnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto; dusan.stepec@zvkds.si. ** Dušan Strgar, univ. dipl. etnolog, konservatorski svetnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto; dusan.strgar@zvkds.si. V Bitoli v Severni Makedoniji je v organizaciji Ministr- stva za kulturo Severne Makedonije, Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in muzeja Bitola, Konservatorskega oddelka v Zagrebu in Zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne Slovenije, Območna enota Novo mesto, med 2. in 4. oktobrom 2019 potekal VIII. mednarodni simpozij etnolo- gov konservatorjev pod naslovom Upravljanje s kulturno dediščino: od valorizacije do interpretacije. Na njem so poleg etnologov konservatorjev sodelovali še drugi stro- kovnjaki: arhitekti, arheologi, umetnostni zgodovinarji, gradbeni inženirji in strokovnjaki s fakultet, iz muzejev ter drugih ustanov, ki skrbijo za varstvo kulturne dediščine. 1 Na posvetu so bili prisotni predstavniki petih držav: Slo- venije, Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Izhodišča in program simpozija so pripravi- li člani organizacijskega odbora: Dušan Strgar in Dušan Štepec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, Ana Mlinar s Konservatorskega oddelka v Zagrebu, Krešimir Mijakovac s Konservatorskega od- delka v Slavonskem Brodu, Viktorija Momeva Altiparma- kovska, Vesna Kočankovska in Zoran Altiparmakov z Za- voda za varstvo kulturnih spomenikov in muzeja v Bitoli. Simpozij se je začel z uvodnimi pozdravnimi nagovori Nataše Petrovske, županje mesta Bitola, Milana Jazbeca, veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Severna Makedonija, Ace Kustova z Direktorata za varstvo kultur- ne dediščine na Ministrstvu za kulturo Republike Severne Makedonije, Meri Stojanove, direktorice Zavoda za var- stvo kulturnih spomenikov in muzeja Bitola, Tomislava 1 Simpoziji etnologov konservatorjev Slovenije in Hrvaške so rezultat več kot dvajsetletnega sodelovanja strokovnjakov, konservatorjev iz strokovnih služb za varovanje nepremične kulturne dediščine Slove- nije, Hrvaške, Republike Srbije, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Simpoziji so zasnovani interdisciplinarno, na njih že od vsega začetka sodelujejo strokovnjaki različnih disciplin. Zače- tnika in pobudnika posvetov sta bila Ana Mlinar s konservatorskega oddelka v Zagrebu in Dušan Strgar z Zavoda za varstvo kulturne de- diščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, ki sta do te ideje leta 1998 prišla iz potrebe po izmenjavi strokovnih pristopov, izkušenj, znanj in dobrih praks. Simpoziji etnologov konservatorjev so bili doslej organizirani v Metliki (2000), Starigradu v Paklenici (2001), Brežicah (2003), Starem Gradu na Hvaru (2010), Trenti (2013), Po- žegi (2015), Krškem (2017) in Bitoli (2019). Petrinca, glavnega konservatorja za nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Hrvaške, Dušana Strgarja, v imenu generalnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Janeza Kromarja in generalnega konservatorja dr. Roberta Peskarja, ter Ane Mlinar in Viktorije Momeve Altiparmakovske kot pred- stavnic Organizacijskega odbora VIII. SEK-a. 2 Na simpoziju je bilo v petih tematskih sklopih predstavlje- nih 25 referatov. 3 V prvem tematskem sklopu z naslovom Strategije, načela celostnega ohranjanja in stalno izobra- ževanje so bili predstavljeni prispevki o problematiki na- črtovanja strategij varstva kulturne dediščine in njihovih posebnostih v posameznih državah ter prispevki o meto- doloških pristopih k preučevanju in obnovi dediščine. V uvodnem delu sta Efrozinija Parevska in Zoran Altiparma- kov z Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in muzeja Bitola predstavila svojo inštitucijo in problematiko varstva zavarovanega mestnega jedra Bitole. Parevska je v pri- spevku Uloga NU Zavod za zaštitu spomenika kulture i muzej Bitola na polju zaštite kulturnoh nasleđa predstavila zgodovinski razvoj inštitucije s sedežem v stari vojaški ka- sarni v Bitoli, ki je bila leta 1848 zgrajena za vojaško šolo. V njej je bil leta 1934 ustanovljen občinski mestni muzej, ki se mu je leta 1974 pridružil še Zavod za varstvo kul- turnih spomenikov. K muzejskemu delu njihove inštitucije spadajo še arheološko najdišče Herakleja, umetniška gale- 2 Za informiranje lokalnega prebivalstva o simpoziju o varstvu kultur- ne dediščine je bil natisnjen plakat, ki ga je pripravil Vlado Đoreski. Pred samim odprtjem simpozija so veleposlanik Milan Jazbec, Vik- torija Momeva Altiparmakovska in Ana Mlinar na tiskovni konfe- renci spregovorili o simpoziju in pozitivnih vidikih sodelovanja. 3 Med simpozijem je bil organiziran tudi dodatni program. Na kon- cu prvega uradnega dne simpozija je bila v prostorih Nacionalnega inštituta zavoda in muzeja Bitola odprta razstava z naslovom Tra- dicionalna arhitektura Bitole in bitolskega kraja, ki so jo pripravili sodelavci omenjene inštitucije. Po odprtju razstave smo si ogledali tudi njihovo stalno muzejsko postavitev, ki obsega čas od prazgodo- vine do danes. Zadnji dan simpozija so gostitelji organizirali stro- kovno ekskurzijo v mesto Kruševo, kjer smo si ogledali urbanistične in arhitekturne posebnosti tega naselbinskega kulturnega spomenika. Ogledali smo si tudi Makedonium – memorialni spomenik Ilinden- ski vstaji (uporu proti Turkom) in spominski center Tošeja Proeske- ga, pokojnega makedonskega popularnega glasbenika. POROČILO IN ZAKLJUČKI VIII. SIMPOZIJA ETNOLOGOV KONSERVATORJEV SLOVENIJE, HRVAŠKE, SRBIJE, SEVERNE MAKEDONIJE, BOSNE IN HERCEGOVINE 2.–4. oktober 2019, Bitola, Severna Makedonija Glasnik SED 60|1 2020 114 Konservatorske strani Dušan Štepec in Dušan Strgar rija v Jeni Džamiji, spominski hiši Goce Delčev in Stevan Naumov-Štir ter Kulturni center Magaza v Bitoli. Zavod- ski del pa se ukvarja z varstvom kulturnih spomenikov v treh občinah, in sicer v Bitoli, Resenu in Demirju Hisarju. Konservator arhitekt Altiparmakov je v prispevku Zaštita i interpretacija kulturnog nasleđa u kontekstu dosadašnjih stručnih iskustava u realnoj primeni zakonske regulative i urbani razvoj grada Bitole s pomočjo prostorskih načr- tov podrobneje predstavil zgodovinski razvoj mesta Bi- tola in varstvena prizadevanja v njenem mestnem jedru. Estela Radonjić Živkov z Uprave Republike Srbije za var- stvo kulturnih spomenikov je v nadaljevanju v prispevku Kulturna politika – analiza stanja zaštite nepokretnih kul- turnih dobara u Srbiji predstavila rezultate analize stanja nepremične kulturne dediščine v Srbiji, ki jo je leta 2016 izdelala republiška uprava. Raziskava je bila povezana s prizadevanji za reorganizacijo njihove varstvene službe, ki vključuje tudi željo po spremembi Zakona o varstvu kul- turne dediščine iz leta 1994. Sanja Lončar z Oddelka za etnologijo in kulturno antro- pologijo Filozofske fakultete v Zagrebu je v referatu z naslovom Obrazovanje u području očuvanja graditeljskog (vernakularnog) nasljeđa – iskustva sa studija u Engleskoj predstavila študijske programe na Hrvaškem, ki posredu- jejo znanja s področja varstva kulturne dediščine. Zlasti je poudarila svoje pozitivne izkušnje s študijem v tujini; študirala je na Šoli za arhitekturo Fakultete za tehnologijo, dizajn in krajino Oxford Brookes Univerze v Oxfordu. Ana Mlinar, upokojena konservatorka Konservatorskega oddelka v Zagrebu, prejemnica državne nagrade Vicka Andrića za posebne zasluge na področju konservatorstva v letu 2015 in nagrade Milovana Gavazzija za življenjsko delo Hrvaškega etnološkega društva leta 2018 ter hrva- ška članica organizacijskega odbora SEK je v prispevku Obnovljene zgrade tradicijskoga graditeljstva – nova pro- storna i kulturna vrijednost predstavila nekaj konkretnih primerov obnov iz svoje bogate konservatorske prakse. Skupaj s sodelavci je uspela obnoviti posamezne kultur- ne spomenike t. i. ljudske arhitekture tudi v tistih okoljih, kjer zaradi nizke ozaveščenosti ali slabih socialnih in eko- nomskih razmer na začetku za to niso imeli posebnega po- sluha. Uspelo ji je, ker je za stalno ozaveščanje lastnikov kulturnih spomenikov in zainteresirane javnosti skrbela s svojimi javnimi nastopi, predavanji in pogovori ter pisa- njem za različne medije. Andreja Bahar Muršič z ljubljanske območne enote Zavo- da za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v predavanju z naslovom Varovanje vaških jeder skozi prostorske akte občin predstavila sistem varovanja nepremične kulturne dediščine s pomočjo prostorskih aktov, ki smo ga v Slo- veniji uvedli z vzpostavitvijo registra nepremične kulturne dediščine po letu 1999. V referatu je zlasti poudarila pro- blematiko prostorskega varovanja dediščine po sprejetju zakona o varstvu kulturne dediščine leta 2008, ki predvi- deva nov način prostorskega varovanja z vzpostavitvijo varstvenih območij dediščine (VOD), za katera pa še ne poznamo metodologije in ne vemo, kdaj bodo ta dejansko zaživela. Vesna Stanulov, konservatorka etnologinja z me- stnega Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Novi Sad je v predavanju z naslovom Vrednosti naseljenog mesta Kovilj – Izazovi očuvanja graditeljskog nasljeđa predsta- vila način oziroma metodologijo in vsebino strokovnih podlag, ki jih v konservatorski službi v Srbiji izdelujejo za posamezne prostorske akte, s katerimi urejajo posege v zavarovana vaška in mestna naselja. Za predstavitev je izbrala primer izdelave strokovnih podlag za prostorski načrt za vas Kovilj v bližini Novega Sada. Vaska Pečija- reska, konservatorka arhitektka z Zavoda in muzeja Prilep je v prispevku Arhitektonsko nasleđe Kruševa predstavila dediščinsko izjemno bogato mesto Kruševo, ki je nasel- binski kulturni spomenik. Mesto, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1467, je razcvet v 18. in 19. stoletju dožive- lo po zaslugi Vlahov in pravoslavnih Albancev, ki so iz Moskopolja, pomembnega gospodarskega in kulturnega središča v južni Albaniji, pred Turki pobegnili v Kruševo. Med njimi so bili številni obrtniki, stavbarji, rezbarji in pravoslavni ikonopisci, ki so Kruševu vtisnili poseben pe- čat v arhitekturi, kulturi in načinu življenja. Drugi vsebinski sklop z naslovom Revitalizacija dedišči- ne s sredstvi mednarodnih fondov je odprl Amelio Vekić, vodja Konservatorskega oddelka v Zagrebu, sicer pa kon- servator arheolog, s predavanjem z naslovom EU fondo- vi u obnovi kulturne baštine – konzervatorski pristup. V njem je predstavil hrvaške izkušnje s pridobivanjem in z uporabo evropskih finančnih sredstev pri obnovi kulturnih spomenikov. Eda Benčič Mohar iz piranske območne eno- te Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa je na primeru treh konkretnih projektov, izvedenih med letoma 2000 in 2012 v Slovenski Istri (Abitanti, Alas in Revitas) predstavila še slovenske izkušnje z obnovo kulturne de- diščine s pomočjo evropskih finančnih sredstev. Roma- na Mačković, hrvaška kustosinja arheologinja iz Muzeja Sveti Ivan Zelina, je v predavanju z naslovom Korištenje EU fondova u obnovi kulturne baštine na primjeru projek- ta obnove Zelingrada predstavila problematiko izvajanja projekta rekonstrukcije in revitalizacije ostankov gradu Zelingrad, ki je financiran z evropskimi sredstvi. Ostanki omenjenega gradu se nahajajo na Zelinski gori, približno pet kilometrov od mesta Sveti Ivan Zelina in so ena od glavnih turističnih atrakcij njihove mestne občine. V pre- davanju je omenila vsebinske, organizacijske, kadrovske in finančne težave, s katerimi se muzej srečuje med izvaja- njem projekta, ki poteka od oktobra 2014. Tretji vsebinski sklop z naslovom Status obnovljene kul- turne dediščine, interpretacija in perspektiva (odnos sku- pnosti in stroke do dediščine) je odprla Nermina Mujezi- nović, izredna profesorica s Fakultete za tehnične študije Univerze v Travniku s predavanjem Primjena rezultata Glasnik SED 60|1 2020 115 Konservatorske strani Dušan Štepec in Dušan Strgar istraživanja in situ u rehabilitaciji, prezentaciji i inter- pretaciji objekata graditeljske baštine, primjer: Šišman – Ibrahimpašin hamam u Počitelju, v katerem je predstavila konservatorsko raziskavo, ki jo je s sodelavci izdelala za obnovo, prezentacijo in novo namembnost hamama (tra- dicionalna stavba turške savne) iz 17. stoletja v starem srednjeveškem mestu Počitelj v Bosni in Hercegovini. Po- drobno je predstavila metodologijo, po kateri so izdelali študijo, ki je vsebovala dokumentiranje in preiskavo stav- be, raziskavo zgodovinskih virov, predlog konservatorskih in restavratorskih posegov ter odločitev za novo namemb- nost. Dušan Štepec, konservator iz novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je predaval na temo Prezentacija ≠ interpretacija – interpreta- cija kulturne dediščine med teorijo in konservatorsko pra- kso v Sloveniji. Predstavil je teoretska izhodišča kakovo- stne interpretacije ter nekaj konkretnih primerov, kako se v Sloveniji lotevamo prezentacije in interpretacije lokacij kulturne dediščine. Dušanka Stanković, konservatorka z Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Sremska Mitro- vica, je v predavanju Turistička eksploatacija kulturne ba- štine u opštini Pečinci predstavila problematiko nekritične uporabe kulturne dediščine in njenega vključevanja v lo- kalne integralne turistične produkte v okolici Srema. Saša Roškar, konservatorka iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je pred- stavila problematiko upravljanja t. i. muzejskih hiš v Sloveniji. V predavanju z naslovom Imamo kulturni spo- menik – muzej – kaj pa zdaj? Vzdrževanje in upravljanje muzejskih hiš je opozorila na v Sloveniji zelo razširjene varovane spominske muzejske hiše. Zanje ugotavlja, da so po večini v lasti občin, slabo vzdrževane in posledično v slabem fizičnem stanju. V četrtem tematskem sklopu z naslovom Celovito var- stvo kot temelj trajnostnega razvoja so predstavljene teme obravnavale trajnostne vidike obnovljene kulturne dedi- ščine. Viktorija Momeva Altiparmakovska, konservatorka z Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in muzeja Bito- la je v predavanju Malovišta – ruralna spomenička celina u granicama NP Pelister predstavila urbanistične in arhi- tekturne značilnosti skoraj povsem izpraznjene visokogor- ske vasi Malovište, ki jo danes naseljuje še približno sto domačinov, predstavnikov Vlahov. Vesna Kočankovska, konservatorka gradbena inženirka z Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in muzeja Bitola, je v predavanju z naslovom Konzervacija na konacite od manastirot sv. Petke vo selu Capari predstavila primer celovite obnove konaka (prenočišča) v samostanu v Capari, ki jo je njen zavod izvedel v letih 2009 in 2010. Dušan Strgar, kon- servator novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je v predavanju z naslovom Pleterje – muzej na prostem, strokovna institucija ali …? predstavil pleterski muzej na prostem, ki je eden od štirih največjih tovrstnih muzejev v Sloveniji. Kritično je pouda- ril, da ne pleterski in ne drugi podobni muzeji v Sloveniji ne izpolnjujejo vseh strokovnih standardov, ki za muzeje na prostem veljajo drugje po svetu. Kot razlog je navedel dejstvo, da muzeji na prostem niso vključeni v sistem var- stva kulturne dediščine, poleg tega pa njihove problemati- ke ne ureja nobena zakonodaja. Peti, zadnji tematski sklop z naslovom Obnovljena de- diščina – nova vrednost je Jelena Munjić, konservatorka etnologinja in antropologinja s srbskega Zavoda za var- stvo kulturnih spomenikov Kragujevac, odprla s predava- njem Konzervatorsko-restavratorski radovi na kompleksu sobrašica u selu Lužnice kod Kragujevca, v katerem je predstavila uspešno obnovo sobrašic (lesene ute, posta- vljene ob cerkvah in samostanih za druženje vernih dru- žin ob cerkvenih praznikih) v vasi Lužnice, ki jo je vodila v obdobju 2010–2017. Filip Đinđič, konservator etnolog s Konservatorskega oddelka v Zadru, je predaval na te- mo Obnova komunjskog magazina (stare uljare) na Pre- mudi kao primjer (manje?) uspješne prakse. Podrobno je predstavil pred kratkim končano večletno obnovo vaške oljarne na otoku Premuda, pri kateri je sodelovala lokalna skupnost. Pritličje oljarne je namenjeno proizvodnji olja, podstrešje pa etnološki zbirki. Božena Hostnik, konservatorka etnologinja iz celjske ob- močne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slove- nije, je v predavanju z naslovom Obnova spominske hiše Alme M. Karlin (konservatorski in izobraževalni vidik) predstavila celovito obnovo in revitalizacijo hiše, v kateri je na stara leta živela svetovna popotnica Alma M. Karlin. Pri obnovi so sodelovali dijaki Srednje gradbene šole iz Celja, ki so pri praktičnem pouku med letoma 2009 in 2014 hišo obnavljali pod konservatorskim nadzorom. V obnovljeni hiši je sedaj stalna razstava o življenju in delu Alme M. Kar - lin. Jasna Zmaić, pooblaščena hrvaška arhitektka za delo na kulturni dediščini iz Zagreba, je v predavanju z naslovom Gradnja zemljom, suvremene potrebe i pristup opozorila na varstvo in ohranjanje kmečkih hiš, v tradicionalni teh- niki grajenih iz ilovice in slame. Podrobno je predstavila Udeleženci simpozija med predavanji v dvorani Hotela Epinal v Bitoli (foto: Krešimir Mijakovac, 2. oktober 2019, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto). Glasnik SED 60|1 2020 116 Konservatorske strani Dušan Štepec in Dušan Strgar izkušnjo z delavnicami v učnem centru v vasi Lovćić pri Slavonskem Brodu, kjer so z domačini poskušali spodbu- diti zanimanje za uporabo tradicionalne tehnike gradnje z zemljo. Ob tem je predstavila še podobno izkušnjo s semi- narja BASEhabitat, ki se ga je leta 2018 udeležila v Avstriji, kjer prav tako poskušajo s seminarji in z različnimi projekti spodbuditi zanimanje za oživitev starih tehnik gradnje. Božidar Krstanović, upokojeni konservator etnolog z Repu- bliškega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Beograd, je v predavanju z naslovom Rekonstrukcija pojave kultnih trpeza ili sobrašica v nasprotju s kolegico Jeleno Munjić tovrstne objekte osvetlil še z zgodovinskega in razvojnega vidika. V njihovi verski uporabi in povezavi s starimi kul- tnimi prostori in mesti je namreč prepoznal verske prakse, ki izvirajo še iz predkrščanskih časov. Mirjana Đekić, kon- servatorka s Pokrajinskega zavoda za varstvo kulturnih spo- menikov Petrovaradin, je v predavanju z naslovom Kultur- no nasleđe – odraz identitete Rusina u V ojvodini opozorila na kulturno dediščino Rusinov, ene od številnih narodnih manjšin v V ojvodini. Njihovo osrednje naselje je Ruski Kr- stur, kjer je ohranjena izjemna serija steklenih plošč lokal- nih fotografov, ki jim je avtorica namenila posebno pozor- nost, saj dokumentira nekdanjo kulturo in način življenja Rusinov. Zadnji tematski sklop je sklenila Karolina Lukač, kustosinja Muzeja Brodskog Posavlja iz Slavonskega Bro- da, ki je v predavanju z naslovom Nematerialna baština brodskog Posavlja: Umjeće izrade sunčane čipke – život tradicije u savremenosti predstavila izdelavo čipk kot po- sebnost nesnovne dediščine v Slavonskem Brodu in okoli- ci. Avtorica je v letih 2004 in 2005 intenzivno raziskovala čipko v tem delu Hrvaške. Raziskavo je leta 2006 končala z razstavo v njihovem muzeju, sedaj pa si prizadeva za njeno populariziranje in uporabo v vsakdanjem življenju. Simpozij smo končali s splošnim sporočilom, da sinergija medsebojnega sodelovanja strokovnjakov, lokalne in širše samouprave, različnih združenj in resorjev omogoča ka- kovostno in kontinuirano skrb za ohranjanje, obnovo in uporabo dediščine. Celostni in celoviti pristop k prenovi dediščine pa vodi k vzdržnemu razvoju, pravilni razlagi dediščine, saj tako poudarjamo njeno raznolikost, vidnost in privlačnost v sodobnemu svetu ter prispevamo k ohra- njanju identitet lokalnih skupnosti. Ob navedenem sporo- čilu so rezultat simpozija tudi spodaj podani zaključki. Zaključki 4 1. Ohranjati je treba pestrost tradicionalnega podežel- skega prostora v družbenem in krajinskem kontekstu. Trenutno stanje in perspektiva kulturne dediščine ni- sta ustrezna. 4 Zaključke VIII. Simpozija etnologov konservatorjev so na podlagi predlogov udeležencev pripravili na posvetu imenovani člani odbora za oblikovanje zaključkov: Viktorija Momeva Altiparmakovska, Estela Radonjić Živkov, Ana Mlinar, Dušan Strgar in Dušan Štepec. Tradicionalna podeželska naselja so zelo pomemben del prostorske in kulturne identitete. Njihovo prebivalstvo je varuh materialne in nesnovne dediščine. Kljub temu so tradicionalna podeželska naselja zaradi izseljevanja pre- bivalstva in usmerjenosti družbe k mestom izpostavljena propadanju. Dolgoletna marginalizacija lokalnih in regio- nalnih kulturnih politik se odraža v prenizki stopnji finan- ciranja obnov tradicionalnega stavbarstva in programov oživljanja starih naselbinskih jeder in nesnovne dediščine v njih. Pri ohranjanju naselbinske dediščine je treba upo- števati načela vzdržnega razvoja. Izbira in umeščanje no- vih turističnih vsebin v varovana območja dediščine mora biti selektivna, saj vse ne koristijo vedno ohranjanju de- diščine in njenemu vzdržnemu razvoju. Zelo pomembno je, da vasi na podeželju poleg / namesto novih turističnih vsebin dobijo sodobno infrastrukturo, ki bo mlade, brez katerih ni kontinuitete življenja na vasi, tam tudi zadržala. 2. Nujno je izobraževanje vseh udeležencev varstva de- diščine (stroka, lastniki, lokalna samouprava, obrtniki, konservatorji in uporabniki). V osnovnih in srednjih šolah ter visokošolskih izobraževal- nih ustanovah ni dovolj izobraževalnih vsebin o dediščini in njeni obnovi. V šolske učne načrte je treba vključiti več takšnih predmetov in vsebin, s katerimi bomo mladim omo- gočili, da jo bodo bolje razumeli, cenili, ohranjali, pravilno uporabljali in ustrezno interpretirali. Izobraževalne in kul- turne ustanove naj poskrbijo za organizacijo in izvajanje permanentnega izobraževanja svojih zaposlenih o pomenu in možnostih ohranjanja kulturne dediščine. Podpirati je treba vse oblike izobraževanja konservatorjev na domačih in tujih univerzah (študij, tečaji), njihovo sodelovanje na različnih strokovnih in znanstvenih posvetih ter na izobra- ževalnih delavnicah in tečajih doma in v tujini. Omenjene oblike izobraževanja so dragocen vir novih informacij in znanj o uporabi naravnih materialov in oživljanju tradicio- nalnih tehnologij, gradbenih znanj in veščin. Konservatorji moramo opravljati svoje delo v dialogu z lastniki kulturnih spomenikov in dediščine ter vso zainteresirano javnostjo, zato je pomembno, da z njimi vzdržujemo stalno komuni- kacijo in jim svoja znanja in védenja (npr. pogovori, okrogle mize, predavanja …) posredujemo v različnih oblikah in jih na ta način ozaveščamo in izobražujemo o pomenu varstva in ohranjanja dediščine. 3. Spoštovanje zakonov in konvencij je temelj celostne- ga in sodobnega varstva dediščine. Zakone in konvencije na nacionalni in mednarodni ravni je treba spoštovati. V proces izvajanja zakona o varstvu kulturne dediščine morajo biti vključena tudi sorodna ministrstva (za gradbeništvo, okolje, promet in zagotovo ministrstvo za finance). Zakon o varstvu kulturne dedišči- ne je treba nenehno posodabljati. Države v Jugovzhodni Evropi zakon načeloma posodabljajo, razen Srbije, ki ima zakon še iz leta 1994. Glasnik SED 60|1 2020 117 Konservatorske strani Dušan Štepec in Dušan Strgar 4. Kulturno dediščino je treba varovati tudi s prostor- skimi načrti in z monitoringom. Prostorski načrti vseh ravni imajo pravne posledice, zato jih je treba dosledno upoštevati. Kulturna dediščina mora biti na podlagi predhodnih podrobnih analiz stanja in opra- vljene valorizacije vključena v vse planske in izvedbene prostorske načrte na ravni lokalne skupnosti, regije ali države. Sestavni del prostorskega dokumenta morajo biti tudi varstveni režimi, s katerimi se varuje posamezna zvrst dediščine. Med pripravo planskih in izvedbenih prostor- skih načrtov je pomembno, da se naročniku, izdelovalcu in uporabniku prostorskega akta javno predstavi varstveni vidik vključene kulturne dediščine, saj prostorska in grad- bena zakonodaja kulturne dediščine posebej ne obravna- va. Po sprejetju prostorskega akta mora varstvena služba skrbeti tudi za stalni monitoring, na podlagi katerega bo lahko pravočasno oblikovala predloge za spremembo ali dopolnitev varstvenih ukrepov. Uspešnost prostorskega varovanja dediščine je bolj kot od učinkovitosti inšpek- cijskih služb odvisna od finančnih sredstev, ki jih država namenja za obnovo dediščine. 5. Obnovljena in strokovno prezentirana materialna in nesnovna dediščina je pomembna dodana vrednost za gospodarski in kulturni razvoj lokalne in širše skupno- sti. Obnovljena in strokovno prezentirana kulturna dediščina vpliva na podobo kraja, regije in države, dodaja vrednost identiteti prostora, daje pozitivno podobo skrbi in delav- nosti njenih uporabnikov ter je potencial za gospodarski in kulturni razvoj lokalne skupnosti, regije in države. Privlač- na je za obiskovalce ali povratnike iz velikih mest pa tudi za nove priseljence. Obnovljena vaška naselja lahko posta- nejo ekskluzivna domovanja za domačine, tuje obiskoval- ce, goste in turiste ter priložnost za sodobno projektiranje. 6. Mednarodna pomoč – Evropski skladi so nova prilo- žnost za obnovo, varstvo in ohranjanje ter interpreta- cijo dediščine. Finančna pomoč iz evropskih finančnih virov je solidna in nasploh v veliko pomoč pri obnovi dediščine. Na voljo so finančna sredstva za izdelavo projektov za obnovo dedišči- ne, za njeno izvedbo, prezentacijo, interpretacijo, ureditev okolice, upravljanje in zaposlovanje. Pogoja sta kakovo- Udeleženci simpozija na strokovni ekskurziji pred spominskim obeležjem Ilindenski vstaji v Kruševu (foto: Boris Markoski, 4. oktober 2019, Arhiv ZVKDS, OE Novo mesto). Glasnik SED 60|1 2020 118 Konservatorske strani Dušan Štepec in Dušan Strgar stno in resno načrtovanje projektov in vsebin ter povezo- vanje z nacionalnimi koordinatorji. Uspešnost obnove de- diščine z evropskimi sredstvi je v veliki meri odvisna tudi od pravočasno pripravljenih kakovostnih konservatorskih strokovnih izhodišč in podlag. V pripravo dokumentacije je treba nujno vključiti še finančne strokovnjake, odvetni- ke in poznavalce evropskih fondov, saj je z vidika časov- nih rokov, finančnih in administrativnih pogojev izvedba tovrstnih projektov zelo zahtevna. 7. V varstvenih službah evidentno primanjkuje stro- kovnega kadra. Administrativne in strokovne naloge varstvenih služb na področju varstva nepremične kulturne dediščine se mno- žijo in postajajo vse bolj kompleksne. Število zaposle- nih konservatorjev pa se zmanjšuje, kar je nedopustno in ne ustreza dejanskim potrebam. Še zlasti je evidentno pomanjkanje etnologov konservatorjev in drugih, ki se ukvarjajo z varstvom dediščine podeželskega prostora, saj je ta številčno najobsežnejši del vse evidentirane dedišči- ne. Ker mnoge inštitucije ne zaposlujejo etnologov kon- servatorjev, naj pristojne službe v prihodnosti več pozor- nosti posvečajo pravočasni dopolnitvi in pomladitvi svojih kadrovskih vrst. Na ta način bo poskrbljeno za kontinui- teto prenosa znanj od starejših konservatorjev na mlajše. 8. Varstvo naselij je kot del kulturne krajine ali zavaro- vanega območja del integralnega varstva in prvi pogoj za vzdržen razvoj. Naselbinska dediščina je še zlasti ogrožena v zavarova- nih naravnih parkih, kjer je poudarek varstva na naravni in ne toliko na kulturni dediščini. Na teh območjih je treba vzpostaviti dodatne oblike varstva in interpretacije dedi- ščine (npr. muzeje na prostem, ekomuzeje, raziskovalne postaje, vstopne in interpretacijske centre za obiskovalce zavarovanega območja) ter ohranjanja in predstavljanja ne- snovne dediščine v obnovljenih starih naselbinskih jedrih. 9. Pobuda za vpis mesta Kruševo in starega mestnega jedra Bitole na Unescov seznam svetovne dediščine. Mesto Kruševo in mestno jedro Bitole po mnenju udeležen- cev VIII. SEK-a izpolnjujeta osnovna merila za uvrstitev na nacionalni poskusni seznam Unescove svetovne dediščine. Z ohranjeno prvotno urbanistično zasnovo, avtentičnimi bi- valnimi, s profanimi javnimi in verskimi stavbami, z ulično mrežo, javnimi prostori in raznolikostjo kultur in načinov življenja, ki so odraz večstoletnega sobivanja večnacional- nega in večkonfesionalnega prebivalstva, sodita med naj- pomembnejše naselbinske kulturne spomenike v tem delu Jugovzhodne Evrope. Udeleženci simpozija predlagajo Za- vodu in muzeju v Bitoli in Prilepu, da pripravita valorizacijo obeh predlogov za uvrstitev na nacionalni poskusni seznam Unescove liste svetovne dediščine. Pri oblikovanju obeh predlogov udeleženci simpozija pričakujejo podporo in strokovno pomoč ICOMOS-a , ECOV AST-a, ICOM-a itd. 10. Interpretacija dediščine je osnova njene rabe in ustreznega razumevanja. Pri načrtovanju obnove in prezentacije kulturne dediščine je treba nameniti več pozornosti tudi njeni kakovostni in- terpretaciji, ki mora biti načrtovana na avtentičnih in zgo- dovinskih dejstvih in prilagojena posameznemu tipu ciljne publike. Dediščinske vsebine naj se obiskovalcem približa s pomočjo interpretacijskega načrta, ki mora odgovoriti na več pomembnih vprašanj: kaj, zakaj, kdo, kdaj, kje in na kakšen način. Vsebina prezentacije nepremične kulturne dediščine naj vključuje tudi interpretacijo njene notra- nje opreme, pripadajočih stavb, njenega širšega okolja in vsebine nematerialne dediščine, od načina gospodarjenja, znanj, spretnosti, domačih in umetnostnih obrti, ljudskih plesov, pesmi in umetnosti do izdelave spominkov.