AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
/ImeriSka Domoviima
tsxanBEinca

CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, DECEMBER 20, 1954
SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R
STEV. LTV —VOL LTV
Sovjelija je ožigosala države radi odklonitve njenega povabila
Med državami, ki so prejele ostre sovjetske note, je tudi Jugoslavija.
MOSKVA. — Sovjetska zveza je v petek s celo serijo not ožigosala sedem ali več držav, ki so edklonile povabilo Moskve, da bi se 29. novembra udeležile moskovske konference o evropski varnosti. Vse te države Moskva obtožuje, da podpirajo “nevarno zopetno oborožitev Nemčije.”
Te sovjetske note so prejele ambasade Belgije, Danske, Nizozemske, Italije, Jugoslavije, Švice in Finske.
Pa tudi Turčija in Grčija sta verjetno prejeli od Sovjetije take note.
V četrtek je sovjetska vlada posvarila Pariz, češ da bo Sovjetska zveza preklicala svojo 20-letno pogodbo vzajemne pomoči s Francijo, ako bo Pariz odobril sporazum za ponovno oborožitev Nemčije.
Pred tem pa je Sovjetska zveza že posvarila Britanijo, da njene (britanske) akcije niso v skladu s sovjetsko - britansko pogodbo iz leta 1942.
Slovenska pisarna
5116 G1«m Are., Cleveland, O Telefoni EX 1.9717
Britske čele streljale na Grke na otoku Cipru
Zdaj je bilo prvikrat, da se je Velika Britanija poslužila čet proti izgrednikom.
LIMASSOL, Ciper. — V soboto so britanske čete streljale na protiameriške in protiangle-ške demonstrante ter tri ranile.
Demonstranti so metali kamenje na ameriški konzulat v Ni-cosiji, glavno mesto angleške kolonije, na Grškem pa so izbruhnili zopet novi izgredi.
V Atenah, glavnem mestu Gr-Mala podmornica £jjej so demonstranti pridrli do LONDON. — Anglija je v ve- Ameriškega informacijskega u-liki in strogi tajnosti zgradila rada, ne da bi jih mogla poliei-malo podmornico, ki ima samo ja zajezjti.
Opozorilo: Ta teden bo Slo venska pisarna odprta, ob sledečih urah V ponedeljek, torek in četrtek od 5:30 do 7:30, v sredo pa od 10 do 12 in od 5:30 do 7:30. V petek, na sveti večer je pisarna zaprta.
Slovenska pisarna želi vsem Slovencem blagoslovljene božične dni in srečno ter zdravo Novo leto;.
Vaja: V ponedeljek zvečer ob pol osmih je vaja za Glavni dobitek v Slovenski pisarni. — Režiser.
5 mož posadke.
Pomiloščenja v Egiptu
KAIRO. — Egiptska vlada
je pomilostila v dosmrtno ječo ' čih dijakov na glavnem trgu. _
Štiri člane Muslimanske bratov- | Policija pravi, da so komunisti
V Limassolu so poklicale oblasti na pomoč vojaštvo, ko policija ni mogla s plinskimi bombami razpršiti demonstrirajo-
Papež je vstal ter odšel iz stanovanja na vožnjo po parku
Sv. oče je toliko boljši, da je v soboto prvikrat po treh tednih zapustil stanovanje.
VATIKAN. — Papež Pij XII. je v soboto zapustil svoje stanovanje, in sicer prvikrat v treh tednih, nakar se je odpeljal v avtomobilu po vatikanskih vrtovih, kjer je prebil 20 minut.
Zdravniki so bili mnenja, da mu bo svež zimski zrak dobro del, pospešil njegov krvni obtok kakor tudi njegov tek. Zdravniki upajo, da se bo sv. oče lahko vsak dan odpeljal za nekaj časa na svež zrak, dokler bo ugodno vreme
Daši kolcanje, ki se pojavlja od časa do časa, moti papeževo spanje, poročajo, da je bil v soboto zjutraj, !ko' je vstal, mnogo bolj svež kot dan poprej.
Papežev osebni zdravnik dr. Galeazzi-Lisi je izjavil v petek zvečer, da smatra papeževo stanje kljub temu za resno, ker sv. oče “stalno peša.” Drug zdravnik, kirurg dr. Raffaele Paoluc-ci, pa meni, da je papeževo zdravstveno stanje še dokaj u-godno in da ne postaja “stalno bolj šibko.”
ščine, ki so bili obsojeni v smrt.
SHOW

pa
j
Vremensb
prerok
pravi:
Danes naletavanje snega, o-blačno in mrzlo.
nahujskali množico.
To je bilo zdaj prvikrat, da je bila Velika Britanija prisiljena poslužiti se čet proti izgrednikom, ki protestirajo, ker noče Velika Britanija izročiti Cipra Grkom. Nad Združenimi državami pa so Grki razjarjeni, ker podpirajo Vel. Britanijo v njenem odklonu teh zahtev.
V Atenah je bilo v soboto ranjenih šest oseb, 29 pa je bilo aretiranih.
Odbor organizacije “Dijaki
Ubil gospodinjo in sebe
POMPANO BEACH, Fla. — Neki po vsej priliki duševno bolan človek je ubil s sekiro svojo hišno gospodinjo, pri kateri je stanoval, nakar je izvršil samomor. Ubita je bila Mrs. Janet Armstrong, stara 51 let, ki so jo našli ubito v njenem domu. Morilec je 35-letni J. Kosins, ki se je po umoru zaprl v svoj avtomobil ter se v njem zadušil z motorjevim izpuhom.
za Ciper,” so pozvali vse grške študente na generalno stavko, ki se ima pričeti v ponedeljek (danes). Grško prosvetno ministrstvo je ukazalo zapreti vse šole za tri dni.
ZASTOPNIK Z. N. POJDE
V	PEIPING
Vlada Rdeče Kitajske je sporočila tajniku ZN naj pride v Peiping k razgovorom o usodi za prtih letalcev.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y
V	petek je celokupni zbor Zdr. narodov končal svoje deveto zasedanje, ko je poprej zavrnil komunistične proteste in napade na politiko Združenih držav na Daljnem vzhodu.
Izza otvoritve zasedanja dne 21 septembra so imeli Združeni narodi 79 sej.
Glavni ameriški delegat Hen ry Cabot Lodge se označil prav kar končana zborovanja fcot “čudovita zasedanja za vse lju bitelje svobode na svetu.” Eslco N. van Fleffens, preds. zboro-rovanj, je tudi izrazil svoje zadovoljstvo nad zasedanji.
Pred zaključkom zasedanja je glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjold povedal, da je sprejel povabilo Rdeče Kitajske, da bi prišel Peiping k neposrednim razgovorom s kitajskim komunističnim premierjem Čou En-lajem, s katerim bo razpravljal o usodi enajstih ameriških letalcev, ki so jih na Kitajskem zaprli kot vohune.
V petek zvečer je glavni tajnik ZN odletel domov na Švedsko, odkoder bc- tekoči teden odletel v Peiping na razgovor
s kitajskim rdečim premieerjem na osnovi resolucije Združenih narodov.
Maršal Tiio je dospel v Indijo, kjer so ga slovesno sprejeli z vsemi vojaškimi časlmi
Zvečer po svojem prihodu je bil na večerji gost ministrskega predsednika Nehruja. — Ko je izstopil iz vlaka na železniški postaji, mu je zagrmelo 21 topovskih strelov na čast. — Pokazali so mu palače in templje, ne pa brlogov siromakov.
Pogodba s Filipini
WASHINGTON. — Dne 15. decembra so Združene države podpisale z vlado Filipinov novo trgovinsko pogodbo.
flJNOVEJŠEVESTi
CLEVELAND. — Porota, ki se posvetuje o usodi obtoženega dr. Shepparda, se doslej še ni zedinila za pravorek. Posvetovala se je tudi vtes dan včeraj ter bo danes od 9:15 dalje nadaljevala s svojim posvetovanjem.
NEW YORK. — Včeraj je strmoglavilo v gosti megli v Jamaica Bay (zaliv) vteliko italijansko pot/iiško letalo, ki je priletelo iz Italije. Na letalu je bilo 32 oseb posadke in potnikov. Potapljači so dosegli na dnu zaliva razbitine letala, v katerem jte verjetno 17 smrtnih žrtev.
BOMBAY, Indija. — Indiski premier Nehru je ponovno izjavil, da hoče narediti in Indije socialistično državo, toda preobrat na socializem se bo izvršil na demokratični način. PARIZ. — Državni tajnik Dul-Ites je odpotoval snoči iz Pari-
NEW DELHI, Indija. — Dne 17. decembra je prispel semkaj Josip Broz Tito, predsednik Jugoslavije, kateremu je priredilo 100,000 Indijcev največji in najveličastnejši sprejem, ki ga je še kdaj doživel kak državnik tuje države, odkar je Indija postala neodvisna.
Tita, ki je bil ves nasmejan in od sonca ogor j en ter oblečen v svojo maršalsko uniformo, so pozdravili na ppstaji premier Nehru ter ostali visoki vladni uradniki..
Med grmenjem topov, ki so oddali 21 strelov, je Tito korakal ob častni straži, nato pa je indijskim predsednikom Ra-jedra Prasadom stopil v avtomobil.
Ko je avtomobil
so posel policije prevzeli jezdeči suličarji, oblečeni v rdečih jopičih in z dolgimi kopji v rokah, s katerih so vihrali prapor-ci. Od tam je krenila povorka proti Državni hiši, kjer bo Titov dom za časa njegovega bivanja v Indiji.
'Na postaji je maršal Tito, ki je govoril v angleščini, izjavil časnikarjem: “Indijsko ljudstvo je lahko upravičeno ponosno, da ni še nikoli v zgodovini prelivalo krvi in solza drugih narodov za svoje sebične namene.
Naj bo tudi v bodoče tako!”
• * •
Gornje poročilo je poročilo britanske tiskovne agencije Reu-ther. — List N. Y Times ugotavlja iz Bombaya sledeče: Ne-
Titom in ■ki so bili zbrani, da pozdravijo Tita, je moralo
u-
spremstvom počasi vozil po «	, ,.	^	,
licah, ga je pozdravljalo tisoče ostativec blokov proe od nje-
Ijudi, ki so mu vzklikali in ploskali. Povsod je bilo tudi polno policije, polbrite s svojimi slikovitimi rdečimi turbani.
Zvečer je bil Tito gost premierja Nehruja, nakar sta imela državnika prvi razgovor, katerih bo še mnogo.
Policisti na motornih kolesih so spremljali avtomobil z obema predsednikoma — domačim in jugoslovanskim — od železniške postaje do trga, kjer je poslopje parlamenta. Tamkaj
ga, tako stroge so bile varnostne naredbe. Bili so zunanji policijski kordoni, notranji kordoni in kordoni v notranjosti-no-tranjosti.
Tudi v Bombaju so peljali Tita na ogled po ulicah, kjer so mu razkazali samo velike palače, niso pa mu pokazali predelov, kjer živi na ulicah 200,000 siromakov, ki jim je ulica dom. Kakor vsako drugo mesto pokaže odličnim obiiskovalcem samo to, kar ima najboljšega, je storil tako tudi Bombay.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
NOVI GROBOVI
Louis Belle
Po daljšem rahlem zdravju je umrl na svojem domu na 6026 Glass Ave., splošno poznani Louis Belle, star 59 let. Tukaj zapušča soprogo Anno, rojeno Butkovic, dva sinova, A-l cl. Marion pri zračni sili v McConnell Air Base v Kansasu, in Ed-warda, hčer Sonjo, polbrata Antona Mohar v Indianapolis, Ind., in več sorodnikov. Rojen je bil v Stopicah, Dol Težka voda pri Novem mestu, kjer zapušča brata Jožeta in več sorodnikov. Tukaj je bival 42 let in je bil zaposlen pri mestu Cleveland. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. Bil je izvrsten in navdušen pevec Glasbene matice in igralec dramskega zbora Ivan Cankar. Pogreb bo v Sredo popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in sinovi pogr. zavoda na 6502 St. Clair Ave., na Highland Park pokopališče.
Pauline Lončar
V soboto zjutraj je umrla v Fremont, O., Ikjer je živela pri svoji hčeri, Mrs. Pauline Lončar. Stara je bila 81 let in rojena v Domžalah, odkoder je prišla sem pred 47 leti. Njen mož John je umrl pred 31 leti. Bila je članica SŽZ št. 25 in 01-
ern Ohio Food Terminal. Zapušča ženo Mary, roj. Crnjak, o-troka Ralpha in Rito, očeta Sal-vatcra in brata Carla in Sala. Pogreb bo v četrtek dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Sv/ Frančiška in od tam na Kalvarijo.
Božična številke A, D.
Slika na prvi strani je delo akad. kiparja Franceta Goršeta, ki ima svoj umetniški atelje na St. Clair Ave. v Clevelandu.
Zgodbo o Zadnjem Božiču deda Boštjana smo ponatisnili po v Argentini izhajajočem slov. mesečniku “Slovenska beseda”, Vojkovo “Belo ivje” pa po tržaškem slov. tedniku “Demokracija.”
Vsem sodelavcem lista se u-redništvo za sodelovanje iskreno zahvaljuje in jim želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto.
za nazaj v Washington z za- ! tarnega društva cerkve sv. Vi-gotovilom francoskega mini- da. Zapušča hčer Jean Berg sirskega predsednika Mendes-; in enega vnuka, sestro Mary France-a, da bo tekoči teden 1 Straus in brata Philipa Kaplo v
potisnil skozi francoski parlament dogovor za ponovno o-borožitev Nemčije. STOCKHOLM, $v«dska. —
Včeraj je Hammarskjold, gl. tajnik ZN, govoril tukaj z ambasadorjem Rdeče Kitajske o svojem predstoječem potovanju v Peiping, kjer bo skušal doseči osvoboditev zaprtih in obsojenih ameriških letalcev.
Chicagu. Pogreb bo v torek dopoldne ob 9 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in od tam na Kalvarijo.
Blase Čira
V nedeljo popoldne je nenadoma umrl na svojem domu na 1039 E. 68 St. Blase Čira. Bil je Star 43 let in rojen v Clevelandu. Zaposlen je bil pri North-
Železniška nesreča v Nemčiji; 14 mrtvih
DORTMUND, Nemčija. — Posebni ekspresni vlak, na katerem so se peljali večinoma ljudje na božične počitnice, je za-drvel v nek drugi vlak, pri čemer je bilo 14 oseb ubitih, 66 pa ranjenih.
Dva vagona lokalnega vlaka sta bila popolnoma razbita in obasti se boje, da je v ruševinah še več mrtvecev.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Iz bolnišnice—
Mrs. Margaret Krall, 15105 Thames Ave., se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave
Tečaj za državljanstvo—
Roosevelt Library, 551 E. 200 St., pripravlja poseben tečaj za one, ki hočejo postati ameriški državljani. Tečaj , se bo začel po Novem letu. Kdor bi se ga želel udeleževati, naj pokliče KE 1-0811.
Zastonj—
Slovenska lekarna Mandel Drug Co„ na Waterloo Rd., da vsakemu odraslemu obiskovalcu zastonj Tonic tablete. Več v oglasnem delu lista. Avtomobilska nesreča—
Mrs Berta Črnigoj, 5393 St-Clair Ave., se je na poti iz Floride domov ponesrečila. Nahaja se v splošni bolnišnici v Petersburg, Va.
Nov odbor—
Društvo Kras št. 8 SDZ bo imelo za leto 1955 sledeči odbor: predsednik Joško Jerkich, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Kozely, 687 E 156 St, tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzodrni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pozdravi in voščila—
Frank Mervar, lastnik znane čistilnice oblek, pošilja vsem prijateljem in znancem pozdrave in božična voščila iz Hot Springs, Ark.
Asesment—
Nocoj med 6 in 7 uro bo tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ pobirala ase-smen t v sobi št. 4 šole sv. Vida.
25. obletnica—
V torek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Michael Novaka ob 25. obletnici njegove smrti.
Nov odbor—
Društvo sv Marije Magdalene št 162 KSKJ je izvolilo za 1. 1955 sledeči odbor: duh. vodja Rev. L. Baznik, — predsednica Marion Kuhar, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica Mary Hochevar, 21241 Miller Ave. tel IV 1-0728, blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Dorothy Strniša, zastopnica za O-hio Boosters in za mladinske aktivnosti Frances Nemanich, zastopnice za Ohio KSKJ DAN Dorothy Strniša, Marion Kuhar, Frances Macerol in Mary Otoničar. Zdravniki — vsi slovenski v Clevelandu. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Poleg na sejah pobira tajnica asesment tudi vsak tretji ponedeljek v mesecu med 6. in 7 uro in vsakega 5. v mesecu med 6. in 8. uro prav tako v sobi št. 4 šole sv. Vida.
Vaja za igro—
Jutri zvečer ob sedmih je vaja za igro Dekle z biseri, v sobi poleg odra SND.
Žalostinke Slovana—
Pevci 'pevskega zbora Slovan naj se zbero jutri ob osmih zvečer v AJC na Recher Ave., nakar odidejo v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave., kjer bodo ob devetih zapeli žalostinke za pokojnim Louis Belletom.
Koncert Adrije—
Koncert pevskega zbora Adri-ja “Slovenski božič” je bil lep uspeh ob polni dvorani v AJC na Recher Ave. Glavni vlogi sta pela Bob in Olga Klanchar. Podrobnosti v četrtek.
«117 St. Clair Ave
HEnderson 1-0628
~SSX£Um
Cleveland S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec
... ........................ ...................——-----------------
jjlflll/8ifi.|M (s‘tt njegovo kulturo in njegovo življenje pred tem strahot- pripravljala za jaslice, katere je l11™ orožjem le strah božji, edino le krščanska morala. postavila v kotu nad mizo. Vsak-
“ ‘ j=f:“	*	“	... Kaj naj storimo?	do se je trudil, da bi imel čim
Ni druge rešilne poti da se svet vrne h Kristusu, da s lepše. Nabrali smoi lep zelen pastirji in Modrimi vsi pohite k jaslicam in se udano poklo- mah, napravili hribček, pripra-nijo novorojenemu Kralju miru in vsi priznajo njegovo vili pastirje in ovčke, ki so se kraljstvo, njegove zapovedi.	: pasle po hribu. Vse to smo pri-
Pred tedni se je vršilo v Londonu zborovanje katoli- pravili že preje. Pastirje in ov-ške delavske organizacije, na katerem je znani angleški-pi-, čke smo izrezali iz papirja, jih satelj Douglas Hyde, krščanskim delavcem takole govoril: nalepili na male palčice in jih “Ponesimo Kristusa v naše delavske strokovne orga- zataknili v mah prav tja do nizacijei, v združbe delodajalcev, v vse kulturne organiza- hlevčka, kjer sta čuvala Jožef cije, v naše leposlovje, v vse javno, politično življenje . . . in Marija malo dete Jezusa, Nad to je rešitev, edina rešitev sedanjega sveta.”	| jaslice smo pritrdili veliko zvez-
Vsakdo je poklican k jaslicam in da od tam ponese Kri- do in obesili lepega pozlačene-stusa ven v svet, v življenje, da po svojih močeh in v svo-'ga goloba, ki se je neprestano jem okolju sodeluje, da bo novorojeni Kristus Kralj priznan vrtil. Ko smo delo opravili smo ” zasebnem in javnem življenju, pa se bo uresničilo angel-,EkuPno počastili novorojeno^ De-
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na šeto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00.for 6 months; $4.00 tor S months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 243 Mon., Dec. 20, 1954
Mir ljudem na zemlji
Bilo je pred štiridesetimi leti, ko smo prvič praznovali božič v vojni. Pri polnočnici je bilo malo mladih mož in fantov, večinoma so bili že mobilizirani, dodaj iz župnije jih je padlo v Galiciji, nekateri so ležali ranjeni v bolnišnicah, mnogi so bili pogrešani, preostali pa so večinoma praznovali božič v karpatskih gozdovih. Ko je pri slovesni maši prebral župnik evangelij, nas je vse navzoče; nekaj stisnilo v grlu ob zadnjih evangeljskih besedah: “Mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji. “Ko je župnik nato še molil en očenaš za vse župljane v vojni, se je marsikomu utrnila v očeh solza, iz srca pa je prihajala goreča prošnja: “Gospod daj nam mir!”
Takrat med prvo svetovno vojno smo se šele dobro zavedli, kako velika dobrina je mir.
In od takrat'bo na letošnji božični večer preteklo že celih štirideset let, dolga doba hrepenenja po miru! Kdor ni živel pred prvo svetovno vojno, ta ne pozna sreče in blagoslova miru. Res je, da smo imeli med prvo in drugo svetovno vojno in tako tudi po drugi svetovni vojni nekaj let miru, ki ni bil mir, marveč vedno vsaj mrzla vojna.
Ta rod živi že desetletja v času, ki ga napoveduje evangelij: “Vstal.bo namreč narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo.” Vstaja v jezi in borbi stan proti stanu, delavec proti gospodarju, gospodar proti delavcu, sosed proti sosedu, brat proti bratu in mnogi govore, kakor napoveduje David: “Le kdo nam bo dal boljših časov?”
Človeštvo hrepeni po miru in milijoni se z žalostjo izprašujejo: “Zakaj ni miru?”
Odgovor na to vprašanje je tako preprosto podan v
sko petje:
te, ki je ležalo v domačih jasli-
o L l	j'-'	v	a
Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so cah’ in PrePevah božične pesmi, Bogu po volji.”	M. Š. nato pa se odpravili k polnočni-
BESEDA IZ NARODA
BolKno pismo za loto 1954
Spet bomo postavili štalico, deli vanjo jaslice, v jaslice Je-zuščka, ob jaslice Marijo in Jožefa, potegnili bomo čez mah belo pot, po mahu razdelili ovce in pastirje. Nazadnje bomo prižgali luč in na napušč preproste štalice bomo obesili zlato zvezdo repatico.
Vsako leto tako delamo.
Tako je prišel božič. Razposlali smo karte in darila in odprli pot spominom.
Božič.v drugi polovici dvajse tega stoletja, dragi prijatelji, nam je, tako potreben kakor še nikoli. Če gremo v mislih nazaj, če se ustavimo ob božiču naših praočetov, kako iskreno in lepo je biltoj. tedaj ob teh svetih dneh. Vidim komaj uhojeno gaz, goreče baklje, lepe pozdrave in dobro voljo. Bile so tudi tedaj hude ure. Skrb in človeško srce sta se rodila isto uro. Toda v
I ci.
; že v poletnem času so možje . pripravili bakle, katere so po-?; sušili, da so v božični noči lepše gorele. Z gorečimi baklami smo šli v skupinah, k polnočnici. Pod nogami je škripalo, veter je tubi, skozi ivnato drevje je svetil mesec, iz zvonikov so se oglašali zvonovi in doneli po hribih in dolinah ter vabili vernike k
li atomi in se bo sprehajal med planeti kakor bi šel po cesti.
Spet bomo postavili štalico,	v . .	-----7 '
deli vanjo jaslice, v jaslice Je-j	Mar kdaj orgle tako
zuščka, ob jaslice Marijo in Jo- ^eP° h?raj° in pevci tako lepo žefa.
Toda to
pojo kot pri polnočnici? Ne, ni-ni dovolj. Ob jaslice	sai nadomestujejo angel-
_ ■	Hi C T T	+	~ 1 ,*
angelskem petju nad betlehemskim, planjavam, na prvi bo-1 lika v M , vsa/na najI še z.cn, večer, M,r ljudem na zeml,,. k, so Bogu po vol,,.'jdni cerkvenega lcja iš|aPdo Rodovi, ki ne žive Bogu po volj,, ne morejo uz,vati miru. Iob0lk izraza Dobila sta
Angelsko petje na svet, prvi bozicn, večer na rojstni :bl l0T ŽIovek in živi vsak dan Kralja miru je vsem, k, so dobre volje, velik opomin, jdom zase „ biI vsaj nekaj dni da je treba delati za mir, za mir Kristusov na zemlji. Mir, Betlehem ki ga Kristus daje bo le takrat zavladal na svetu, ko bodo Sredina dvajsetega stoletja se vsi narodi priznavali njegovo kraljestvo, ko bodo vsi izpol- umika jaslicam. Dvajseto sto-njevaii njegove zapovedi, čim bolj se svet odteguje temu jetje noče preprostosti otrok, kraljestvu, tem bolj gine mir s sveta. Ze stoletja pred Kri-ldvajseto stoletje hrepeni z ne_ stusom je kralj in prerok David napovedoval to resnico vsem narodom, ko je zapisal v devetem psalmu.
“Pogreznili so se narodi v jamo, ki so jo skopali,
v zanko, ki so jo nastavili, se je vjela njihova noga.”
Že od druge polovice osemnajstega stoletja in vse devetnajsto stoletje so razni filozofski nazori in številne organizacije načrtno razkristjanjevali na vsem svetu privatno in javno življenje, delali zakone brez Boga in proti njemu, gojili humanizem, človečanstvo brez Stvarnika, učili, da je človek neodvisen od Boga in njegovega zakona, da j'e država oziroma narod popolnoma neodvisen od božjega zakona, nekak bog na zemlji. Ta filozofija, s katero so hoteli nadomestiti krščanstvo, je razkrojila narode, razdvojila srca in rodila one ideje, ki so povzročile že dve svetovni vojni. Svetovni kapitalizem, absolutni nacionalizem in komunizem vsi izvirajo iz ene in iste filozofije, ki je osvajala zlasti izobraženstvo v osemnajstem in devetnajstem stoletju.
Celo brezverni in svobodomiselni nemški pesnik Henrik Heine je naprej gledal v duhu posledice razkristjanjer vanja sveta in zlasti Evrope. Leta 1834 je za Francoze napisal razpravo pod naslovom; “K zgodovini vere in filozofije v Nemčiji.” Tu piše:
Krščanstvo je in to je, njegova najlepša zasluga — nekoliko ublažilo ono brutalno germansko borbenost, "ni je pa moglo uničiti. Če se enkrat ta dragoceni biser’ križ, zdrobi, potem bo zopet zarožljala divjost sfarih borcev ona nesmiselna divjost, o kateri toliko prepevajo in govore severni pesniki ... če boste takrat čuli ropot in rožljanje, ne j ,'-” "Y‘r:r~ ^TT-' TY smejajte se mojemu nasvetu kot nasvetu sanjača ki vas sva- Greba za h01-181 svet boljse ljudl: ri pred pristaši Kantove in Fichtejeve naturalistične (brez-L j™ska bomba lahko ustvari božne) filozofije. Misel gre vedno pred dejanjem kot'blisk -adfe razvaline> iz katerih bo pred gromom. Ob tem hrumu fbodoče vninel hndn noric. zarela smrt se dolSa leta> z mi'
ne spadata samo Marija n Jožef, ob jaslice spadajo vsi ljudje Tisti, ki politiko vodijo, tisti ki atome razbijajo, tisti, ki zvezde odkrivajo, tisti, ki postave dajejo in mi, ki smo majhni pa še v
ce, ki so v prvi Sveti noči peli čast in hvalo Bogu in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!
Da, v božični noči pohite naše misli v domačo vas, kjer je
o “	*--?	-------- ^	Jt-r«-*.	kj'-' j '	'v	v
svoji majhnosti prevzetujemo. j bbo vse preprosto, kjer smo pod Kadar bomo vsi zbrani v štalici, j varstvom skrbnih staršev, v ko se bomo' vsi obrnili k Jezus,- | družbi dragih bratov in sester čku, ko bomo spoznali, da svet, tako lepo objahali Božič, stoji na njegovem prstu, tedaj | Naj bi bil tudi naš letošnji bo začela biti prava ura za to Božič lep! Vsem čitateljem A. stoletje.	!D., vsem dragim znancem in
Mislimo, da rastemo pod ne-! prijateljem želim vesele božične bo, pa niti nog ne moremo po-'Praznike in dobro voljo, da bo-tegniti iz zemlje, tako globoko !nao deležni tistega miru, ki so smo v njej. Visimo na dobri-1 ga angelci oznanjali na betle-nah, ograjamo jih, pulimo se za- ' bernskih poljanah! Poleg tega nje in lezemo od jaslic korak za:Pa srečno in božjega blagoslov-
zadnjem času je preminula Mrs.rpride v spremstvu ta kratkega, Aleks Podpeskar, ki se je nase- sestra tajnica Bertha Bokar in lila v tej deželi 1. 1913, na Gil- ^sestra blagajničarka Mary Bu-ibert pa prišla 1. 1924. Pokojna *
znanimi raketami doseči nove planete, hoče ustvariti planete-baze, hoče z atomskim razkrojem ustvariti nekaj, iz česar se bo rodila groza in uničenje.
Govorim in z brzino glasu tekmuje stroj, da tekmuje z brzino svetlobe. Neznanske sile se rojevajo, učenjaki odkrivajo nova čuda in nove zakone.
Samo k jaslicam se nihče ne obrne. Ves svet ob nogah obrača hrbet od jaslic in strmi v stoletje, ki mora priti.
Svetovje, ta naj čudovitejši stroj, se vrti že tisočletja. Tisoč devetsto štiriinpetdeset let pa je mimo, ko je v preprostem Betlehemu v jaslicah odprl oči Otrok božji, tisti, ki je to svetovje-uredil, ki mu je dal zakone, ki je položil v atom silo in moč.
Ljudje grabimo delce iz čudovitega umotvora božjega, v napuhu in domišljavosti mislimo, da bomo skofaj pritipali do zadnje skrivnosti.
Pa niti prve in najbolj preproste še nismo spoznali: da je
ca polno novo leto!
Pozdrav vsem!
Mrs. Apolonia Kic.
korakom.
Spet je božič. Naj bi bil letos tak, da bi !>;m bil blizu. Da bi se sklonili čez jaslice, pogledali božjemu Otroku v obraz in spoznali, da ni mogoče hoditi mimo tega obraza, da ni mogoče ustvarjati čudežev in dobrot brez Boga.
Naj se nagnete za letošnji božič v štaico ves slovenski narod, naj vse slovenske matere prine-so na rokah razbita telesa svojih sinov, ki zdaj že za deseti čno in uspehov polno novo leto božič trohne, in naj poklonijo j 1955 uredništvu in sodelavcem ta bridek in grenak dar božje- Ameriške domovine in vsem
ostalim rojakom
Marijan Magister, preds.
je zapustila moža in družino ter brata Aleksa Koser na Ely, Minn., Karla Koser pa v Clevelandu, O. Naj ji bo lahka ameriška zemlja!
Smrt je posegla tudi v družino Jožefa Labernik. Vzela je ljubljeno soprogo in skrbno mater. Njeno* dekliško ime je bilo Agata Koncilja. Iz starega kraja je prišla 1. 1906 in se naselila z družino med nami 1. 1916. Poleg moža žalujejo za njo trije sinovi, hčer in štiri sestre.
Smrt gospodari tudi med naseljenci drugih narodnosti. Eni mr j o, drugi se rode in svet gre dalje svojo' pot.
Ko smo dobili prvi sneg, smo mislili, da bo ostal z nami vse do spomladi. Pa je potegnilo južno vreme in ga je vzelo. Nato smo imeli nekaj časa prav prijetno vreme. Pri nas je naj slabše, kadar divja burja. Tedaj ni da bi človek šel iz hiše.
V novembru smo imeli veliko ohcet, ko se je poročil Josip Maren ml. Nevesto je pripeljal iz Eveletha. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
Ko grem okrog naših ljudi, se večkrat pritožijo,, da je v AD premalo novic iz našega kraja. Tem odgovarjam, da list tega ni kriv, krivi smo mi sami, ker mu novic- ne sporočamo. Urednik bi gotovo rad priobčil vse novice iz vsake slovenske naselbine, če bi jih le dobil. Torej oglašajmo se večkrat, pa bodo tudi naša imena v listu.
Vsem naročnikom lista želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Mrs. Josephine Ulcher.
tara pa vsaka po en koš tistega, kar zraven paše.
Naj lepše sosestrske pozdrave, po božične pa na sejo pridite.
Ostalim čitateljem, osobju pri Ameriški Domovini, posebno pa gospej urednici Mary Debevec, pa ta malemu, ki bo doma imel — Jimmyju — vesel božič in srečno novo leto.
Johanna V. Mervar, pred.
Za Slovence žalostno leto
Društvo sv. Katarine, št. 29 Z. S. Z. deli dividende!
Božična voščila iz Španije
Madrid. — Odbor Zveze slovenskih katoliških visokošolcev želi v svojem in v imenu svojih članov vesele in blagoslovljene božične praznike ter sre-
mu Otroku, da bi preko teh žrtev pokazal ljudem tisto'pot, ki je edino prava.
Ko bo ljubezen ljudi močnejša od atomske bombe, tedaj bo šlo stoletje na sončno stran, tedaj bodo naši božiči tisto, kar bi
Zahvala
West Park, Ohio. — Tem po-
VT .tom se želim najlepše zahvaliti morah biti: velik praznik člove-U	••	.. p
v,	f	,	. vsem svojim prijateljem m pri-
stva, ki je dočakal uro, v kateri jateljicam; vsem domačim za
se je rodilo upanje na odrešenje. ( krasne cvetli za Voščilne kar_
Postavimo jaslice cez ves svet. j tice in za darila> ki sem jih pre.
• Y na‘l .° s *n °S naJ jela v času moje bolezni. Kako prižge nanjo veliko zlato zvezdo tople in dobrodošle so, bile Vaše
repatico.
In potlej potujmo ob tisti zvezdi kakor Trije kralji, potujmo in srečavajmo se v iskrenosti in preprostosti in verujmo, da bo svet spremenil dober človek, ki bo svojega bližnjega cenil, spoštoval in ljubil kakor samega sebe.
Karel Mauser.
¥ naših srcih sta hiia mir in IJuhozen
Yi!li § I£f5YS5	Ž5
M.’S&.T S‘iSnili med "0ge in SE Skrili V	se nagiba .e,o * aa.cn. Spe.
“ “HSSrS »!	~
je napisal, da bo šel razvoj iz svobodomiselstva preko na- dl na	umetnem planetu,
cionalizma v bestijalnost.
Učili so humanizem, človečanstvo brez Boga brez
če bo prevzetoval tudi na luni.
Dokler bo človek nosil v sebi
Kristusa brez boziih zannverb "n'r'Y" Y YY I	!naPuh> dotlej se na svetu ne bo j žični noči, kdo se ne zamisli
čanstva”’ razvilo zverinstvo nacističnih pokollev^n konuT 'zM^^d nhlčesar' ^ največje tisti srečni čas, ko še nismo po- jtos pri nas v Minnesoti že”dosti nističn,h Katynov, Kočevskega RojTjOS.^JS	~ ™
rejšim vzbujajo v srcu sladke spomine na brezskrbno mladost. Kdo izmed nas ne pohiti v duhu v rojstno hišico v sveti božični noči, kdo se ne zamisli v
želje, da bi se čimpreje pozdravila.
Res je, da opravljajo zdravniki čudovito delo, ki pomaga človeku do zdravja. Res pa je tudi, da so dobri prijateji, ki stoje boniku zvesto ob strani, neprimerljivo zdravilo.
Vi, dragi moji prijatelji, ste nudili meni vsestransko pomoč v moji bolezni. Zato vas ne bom nikoli pozabila in vseh vaših dobrot. Tisočkrat vam hvala za vse,
Prejmite iskrene pozdrave z vam Novorojeno Dete prinese zdravja, sreče in božjega blagoslova!
Vaša
Anne Pelcic, West Park.
Cleveland, O. — Bliža se konec leta 1954. Na dnevnem redu bratskih podpornih organizacij so važne letne seje. Na teh sejah se razmotriva o delovanju, napredku ter poslovanju odbora za prihodnje leto.
Vedno valbimo ter prosimo članstvo, da bi posečalo mesečne seje. Na najvažnejšo, decembrsko, sejo, ki bo v torek 21., v navadnih prostorih, pa še prav posebno vabimo. Podpredsednica Anna Svigel je že opozarjala in vabila potom uradnega glasila “Bratski glas.” Upam, da ste vabilo prečitali. Navzočnost od strani članstva pripomore k moralnemu uspehu letne seje, kar je zelo važno.
Ob tej priliki je bratska dolžnost, da se izvoli odbor, ki bo aktiven in obenem najbolj previden za dobrobit članstva, društva in Zveze, ker brez tega sodelovanja ni napredka.
Iz glavnega urada is koloradskih skal in gora bo prišel v o-bliki letnih dividend za Ibrate in sestre na to sejo Miklavž- Delničarji, Zapadne slovenske bratske podporne zveze, nabavite si lepo božično darilo po vašem o-kusu.
Zvezni koledjarj# čakajo na vas ter na častni prostor v vaši hiši. Ta koledar vas bo vedno opominjal takole: “Povabite sorodnike, sosede in prijatelje, da
Euclid, O. — Leto 1954 se bliža k zatonnu. To leto -si bo ves slovenski narod, ako ima vsaj malo ljubezni do svoje rojstne domovine živo zapisal v spomin. Mesto Trst, našemu narodu, posebno pa našim Primorcem talko potrebno mesto, je zgubjeno. Leta in leta je lakomni Lah stegoval svoje grabežljive roke po njem in trdil, da pripada njemu, pa čeprav ga ne potrebuje,- In leta 1954 ga je dobil popolnoma legalno in brez boja. Kdo je kriv te nebovpijo-če krivice? Zasedel je prijazno mesto Gorico in sedaj še mesto Trst. Torej cvet primorske dežele. Res velik udarec za naš narod in za vso Jugoslavijo.
Ko sem lansko leto srečala primorsko Slovenko, Iki se je ravno vrnila z obiska v domovini in bila tudi v Trstu in jo vprašala, kaj misli, če bo dobil Trst Italijan, je dejala, da to ne more biti in da vsi tržaški Slovenci upajo na pošteno odločitev. V Trstu je govorila z odličnim slovenskim zdravnikom, ki ji je zagotovil, da mesto Trst Italijan ne bo- nikdar imel, ker po vsej pravici spada k Jugoslaviji. Vem, da je ta rodoljubna Slovenka razočarana, enako vsi Slovenci doma in v tujini.
Seveda je Slovencem v Trstu zajamčena svoboda, pa je na žalost to le na papirju. Tržaški Slovenci so že preveč izkusili, da bi to verjeli. Kakšno svobodo bodo uživali, bo pokazala bližnja bodočnost, nekaj pa se je že pokazalo. Našim Slovencem se bo v Trstu godilo tako, kakor ubogemu Lazarju, ko je prosil, da bi smel pobrati drobtine, ki so padale iz bogatinove mize. Ali je potem čudno, če se v takih razmerah slovenski narod poitalijanči? Ni čudno, tu gre za kruh in za obstanete. Ko bo oče videi otroke in ženo lačne, se bo še ponižno priklonil Italijanu, samo da bo dobil od njega pomoč. Kako to slovenske starše boli, mi ne moremo doumeti, ker živimo v deželi, kjer ima vsak narod svojo pravico in svobodo.
Žalibog je tudi med tržaškimi Slovenci veliko takih, ki so zašli v napredni tabor in so bili večkrat sprti med seboj. Ko so pa Italijani talko nizkotno z njimi postopali, so se složno strnili in borili za svoje narodne pravice.
Poraženi so — toda zavest imajo, da -so storili vse, kar je bilo v njihovi moči.
Vesele bežične praznike želim uredništvu A. D. Da bi nam še dolgo let prinašala tako zanimive in resnične novice.
Da bi bilo prihodnje leto bolj mirno in polno božjega blago-
Pismo z Oiihsria
Gilbert, Minn. — Mraz je le-
v Stra- jletja je človek sam. Čovek, ki
t • 'r	, J s	jcien-uuia, r:
ka in 1 rbovelj, kjer jte komunizem pomoril z naslado
hotnih mukah na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev.	' je obrnil hrbet jaslicam, človek,
o . , 1 5nsll,sm° v atomsko dobo._ S strahom in trepetom ki misli, da je dovolj moder, da svet gleda v bodočnost,. Pričel se je zavedati, da more re- bo ustvaril svet, ki ga bodo gre-
. 'J	-J JI    ^ v	cu X A \J
krat nam nihče ni mogel kaliti dobili 29. oktobra. Za Vse svet-veselja božiča, v naših srcih sta.nike smo ga imeli že nekaj pal-bila mir in ljubezen.	cev. Grobovi so bili pokriti z
Koliko lepih božičnih običajev belo odejo.
pristopijo v vrsto Zapadnih slo- . slova za vse narode, posebno za vanskih delničarjev, v Zvezo, 'slovenske rojake, ki jih je ža-kchera nudi vso protekcijo, po | lostna usoda' pregnala iz rojst-najnižjih prispevkih, poleg te-j ne domovine. To iz srca želi ga pa še letne DIVIDENDE o Božiču.
Po seji bo domača zabava z izmenjavo daril. Fantje in de-
Mary Gombach.
-o-----
Nedeljski lovec Nedeljski lovec, ki se mu je kleta, mladi in stari, prav vsi končno posrečilo izslediti dol-bodo deležni dobrot, ki jih bo- gouhca, pomeri in zakliče: “No, do pripravile'1 Katarince po-'zajček, zdaj pa le brž napravi ticaree.” Rediteljica sestra Mary oporoko.” Strle poči, toda zaj-
Krajc “šampion” za gorke in o-rehove, zapisnikarica, sestra
ček jo odkuri nemoteno naprej. —Ha, ha, ha! — se zasmeje
„	• t, -nn-, i v .	.	vcitutwjvi. ‘ivj.caijsK.1	naseluim mu nar
smo imeli: Mladež je pridno Smrt nas pridno obisteuje, V najfinejše klobase. Predsednica notarju.
Mary Farchnik pa '“kraljica” za ^ lovcu njegov tovariš. _____ Glej
jabolčne in sirove. Podpredsed-' glej, kdo bi si mislil, da te bo niča Anna -Svigel stakne v cle-. bajec tako rad ubogal. Čim si velandlski kranjski naselbini mu naročil, je takoj odhitle k