mladinska raziskovalna naloga PREZIMOVANjE PTiC V STRUNjANSKi LAGUNI Aleksander BAKIČ, Janja ČESNIK, A4af/až DRI NOVEC DuSanka DUKIČ, Aleksander HRVATIN, Taja JEREB, Andreja JURACA, Neža LIPOVEC, Domen MAZAUN in Marjetka ZADNIK Gimnazija Piran, 66330 Piran, SLO Mentorji: Tihotmir Makovec, jana CrnoSija in mag, Lovrenc Lipej IZVLEČEK Na podlagi dvomesečnega vsakodnevnega opazovanja ptic pozimi 1995 smo ugotovili, da je Strunjanska laguna pomembno prezimovališče za nekatere vrste ptic. V obravnavanem obdobju smo opazovali 14 vrst močvirskih in morskih ptic. Za črno lisko (Fulica atra} predstavlja velika laguna za Sečoveljskimi solinami najpomembnejše prezimovališče, saj tam prezimuje četrtina vseh, na slovenski obali, prezimujočih osebkov. Ključne besede: ptice, prezimovanje, Strunjanska laguna, črna liska, Fulica atra Key words: birds, wintering, Strunjan lagoon, Coot, Fulica atra UVOD FNšna obala je zaradi mehke kamnine na prvi pogled manj privlačna od belega apnenca, ima pa nekaj na­ravnih posebnosti. Na Strunjanskem polotoku je ostal košček nedotaknjene morske obale, ki ga uokvirja viso­ka prepadna stena - najobsežnejši klif na vsej jadranski obali. Mesečev zaliv je poleg vseh izjemnih naravnih danosti tudi pravi ptičji paradiž in nepogrešljiva postaja za selivke'jeseni in spomladi. Strunjanski zaliv je naravni spomenik (Hojer et al, 1984). V to območje spada: laguna, klif od solin do Simonovega zaliva s približno 50 m varovalne meje ­razširitev na Punti, zožitev ob vinogradu na rtu Ronek ­ter obalno morje od klifa navzven v dvokiiomeirskem pasu. Podnebje tega območja označujejo izrazito sre­dozemske značilnosti, ki se izražajo v zelo toplih po­letjih in milih zimah. Poletne temperature so zelo viso­ke, najhladneje pa je v januarju in februarju, Zaradi svojega geografskega položaja in podnebja ima Strunjanski zaliv ideafne pogoje in razmere za bi­vanje in razmnoževanje morske in kopenske favne (Av­čin et al., 1971). V strunjanskem rezervatu se tako pojavljajo različne vrste ptic selivk in stalnic (Škomik et al., 1990), ki drugod po svetu (in tudi v Sloveniji) izgubljajo svoja bivališča. V nalogi smo želeli zbrati podatke o prezimovanju ptic v Strunjanski laguni. Tovrstni podatki so za Slo­vensko Istro deloma objavljeni le za Sečoveljske soline (Škornik et al., 1990) in Škocjanski zatok (Ceister, 1987; Škomik, 1987, Škornik etal., 1990) OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Velika in pretočna laguna Velika laguna leži vzhodno od morja in severno od solin (si. 1). je osrednji del celotnega zaliva. Voda v plitvi laguni (globina od 30 do 50 cm) miruje in je razmeroma topla. Na veliko laguno je s pretočnimi ka­nali vezana pretočna laguna, ki je edina povezava ve­like lagune z morjem. Zaradi ozkih prelivnih mest se voda počasi menjava, ponavadi pa ta izmenjava ni popolna (Vukovič, 1986). Vzhodni kanali so najglobji. V pretočni laguni se voda stalno giblje. Predstavlja nekoliko razširjen pretočni kanal med morjem in veliko laguno (Vukovič, 1986). A. ČESNIK, M, DKINOVEC, D. DUKIČ, A. HRVATIN, T. JERE8, AJURAGA , N. UPOVEC, D. MAZAUN, M. ZADNIK.: PREZIMOVANJE PTIC -, 3S1-Î54 Figure 1: Study area. Fiora in vegetacija V pretočni laguni uspevajo nekatere morske cvetnice in zelene alge, ki so pritrjene na kamne in jih najdemo tudi v morju. Laguno obkrožajo umetni nasadi borov­cev, ob brežinah pa uspeva ločje in trstišče. Na la­gunskih brežinah najdemo tudi slanuše ali halofite kot so: grmičasti členkar (Arthrocnemum fruticosum), na­vadna lobodka (Suaeda maritima), morski koprc (Crith­mum maritimumj, navadni iobodovec (Halimione po­rtulacoides), ozkolistna mrežica (Limonium angustifo-Hum), močvirska sianovka (Puccinelia palustris) in ta­tarska loboda (Atriplex tatarica) (Kaligarič, 1990). Strunjanski zaliv v preteklosti Že v 19. stoletju so celoten Strunjanski zaliv zase­dale soline. Sedaj je aktiven le še manjši del nekdanjega območja, ki ga predstavljajo predizsušitveni zbiralniki (36-80%o) in kristalizacijski bazeni. Sedanja velika lagu­na, ki je neaktivna, je pravzaprav nekdanji poglobljeni kanal, v katerem so prezimovaie ribe iagunarne ribo­gojnice. Danes je notranji nasip porušen, kanal pa pre­težno zasut. METODIKA IN MATERIAL V obdobju od 23. januarja do 23. marca smo vsak dan eno ali dve uri pred sončnim zahodom {ne glede na vremenske razmere) obiskovali Strunjansko laguno. Pti­ce smo šteli s pomočjo daljnogledov in teleskopa iz dveh opazovalnih točk (A - laguna in B - Strunjanski zaliv). Štetje smo dvakrat ponovili in na podlagi dob­ljenih podatkov izračunali povprečno število pred­stavnikov ene vrste. Obravnavano obdobje od 23. 01. do 23. 03. 1995 (59 dni) smo zaradi lažje obravnave razdelili v dvanajst pentad (petdnevnih intervalov). Pri določevanju ptic smo uporabljali določevalne ključe (Cerny & Drchal, 1973; Gregori & Krečič, 1979). Če vrste nismo prepoznali v določevafnern ključu, smo si ptico skicirali in se v naslednjih dneh o pravilnosti determinacije posvetovali z mentorji. Ptice smo tudi fotografirali in posneli z video kamero. Sočasno smo zbirali informacije o stanju vremena in uri sončnega zahoda v dnevnem časopisju. REZULTATI IN DISKUSIJA V obravnavanem obdobju smo v veliki laguni in Strunjanskem zalivu opazovali in prešteli 14 vrst ptic. Pri seznamu nismo upoštevali ptic pevk in druge redove ptic, ki niso vezane na lagunski biotop oziroma se na njem ne zadržujejo. Prt določevanju nismo imeli večjih težav. V popisu vrst upoštevamo samo vrste, ki so se do­kaj redno pojavljale v veliki laguni. Tako ne obrav­navamo velike bele čapije (Egretta alba), race sivke (Aythya ferina) in črnogriega ponirka (Podiceps nigri­coilis), ki so se pojavljali ie v nekaj primerih. Prav tako ne obravnavamo vrst, ki smo jih opazovali na morski površini ali na bojah. Popis vrst 1. Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis} Mali ponirek se je pojavljal občasno, vendar skozi celotno obdobje raziskovalne naloge. Največ osebkov je bilo opaženo 24. in 25. 2. 1995. Sklepamo, da mali ponirek ne prezimuje v Strunjanski laguni, ampak se v njej ustavlja le občasno. 2. Raca mlakarica (An a s platyrhynchos) Raco mlakarico smo opazovali skozi celotno obrav­navano obdobje, zato smatramo, da ta ptica preživi celotno zimo na območju Strunjanske lagune. Največ osebkov - 27, smo opazovali 5. februarja, 3. Vodomec (Alcedo attbis) Vodomca smo v trajanju naloge opažali velikokrat, vendar skoraj vedno posamič ali kvečjemu dva osebka. Navadno je preža! na plen iz osamljenih trstik, ki so moiele iz vode. 4. Črna liska (Fulica atra) Črna liska je bila prisotna skozi celotno obravnavano obdobje. Na začetku je bilo okoli 150 prezimujočih lisk, po 6. pentadi pa je pričelo število postopoma upadati. Na koncu obravnavanega obdobja, ki sovpada z za­četkom pomladi, je število prezimujočih črnih lisk upadlo na 39 osebkov (23. 3. 1995)(sl. 2). Največ A. ČE5NIK, M. DRINOVfiC, D. DUKIČ, A. HRVATIN, T„ JEREB, A. !DRAGA, N. LIPOVEC, O. MAZALIN, M . ZAONIK: PREZIMOVANJE PTIC 251-25 4 osebkov smo opazovali 18. 2. 1995, ko je v veliki laguni počivalo 181 črnih lisk. Opazovali smo jih le v veliki laguni, kjer so se prehranjevale v manjših sku­pinah. Za to vrsto ptice lahko rečemo, da preživi celotno zimo v Strunjanski laguni. 5. Rečni galeb (Larus ridibundus) Tudi rečni galebi so prisotni skozi celotno obrav­navano obdobje. Na začetku obravnavanega obdobja smo opazovali manj kot sto primerkov, po obdobju desete pentade pa je začelo njihovo število naraščati (si. 2). Enajstega marca smo prešteli kar 276 rečnih galebov v veliki laguni. Sodeč po naših podatkih tudi rečni galeb prezimuje v veliki laguni. 6. Rumenonogi galeb (Laruš cachinnans) Rumenonogi galeb se je v sorazmerno majhnem številu pojavljal ves čas trajanja raziskovalne naloge. Največ, 12 osebkov smo prešteli v dvanajsti pentadi (18. 3. - 23. 3, 1995). Veliko več jih je bilo na morju. 200 t 2 3 4 5 6 ? a 9 tO 11 12 200 FULÍCA ATRA 150 o Cl s 50 8 9 10 "il" 12 PENTAD E Slika 2: Število prezimujočih (po posameznih pentadah) rečnih galebov (Larus ridibundus) in črnih lisk (Fulica atra) v obravnavanem obdobju v Strunjanski laguni. Figure 2: Number of wintering Black-headed Culls (Larus ridibundus) and Coots (Fulica atra) in the studied period at Strunjan Lagoon. 500 400 300 L00 100 ANKARAN RIZANA ZATOK STRUN J AN SOLINE Slika 3: Število prezimujočih črnih lisk (Fufica atra) v obalnih mokriščih Slovenije sredi februarja 1995. Figure 3: Number of wintering Coots (Fulica atra) on Slovenian coastal wetlands in mid February 1995. 7, Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Malo belo čapljo smo videvali v celotnem obdobju raziskovalne naloge. Največ ptic je bilo opaženih v marcu, ko smo opazovali 10 malih belih čapelj. Tudi za to ptico lahko domnevamo, da prezimuje v Strunjanski laguni. 8. Siva čaplja (Ardea cinerea) Maloštevilne sive čaplje so se pojavljale v celotnem obravnavanem obdobju. Navadno so prežale za plenom v družbi z malimi belimi čapljami v sredi velike lagune. Mali ponirek (Tachybaptus rufficollis) Črnogrli ponirek (Podiceps nigricollis) Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) * Sivogrli ponirek (Podiceps grisegena) * Siva čaplja (Ardea cinerea) Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Velika bela čaplja (Egretta alba) Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) Raca sivka (Aythya ferina) Črna liska (Fulica atra) Rečni galeb (Larus ridibundus) Rumenonogi galeb (Larus cachinnans) Veliki kormoran (Phalacrocorax carbo) * Vodomec (Alcedo atthis) Tabela 1: Seznam opaženih vrst ptic v veliki laguni in Strunjanskem zalivu v obravnavanem obdobju. Vrste, opazovane le v zalivu so označene z zvezdico. Table 1: Checklist of bird species, observed in the Great lagoon and in the Slrunjan Bay. Bird species, observed only in the bay are denoted with the asterisk. A. ČE5N1K , M . DRINOVEC , D. DUKlC, A. WRVATIN, T . JEREB . A. JURACA, N.UPOVEC, D. MAZALIN, M . ZADNIKr PREZIMOVANJE PTiC 251-Z. W Pomer» Strunjanske lagune Naši podatki kažejo, da je Strunjanska laguna pomembna predvsem kot prezimovališče za črne liske in rečne galebe. Proti koncu zime je očiten trend upa­danja števila črnih lisk, ko se osebki verjetno razkropijo in se začnejo vračati proti svojim gnezdiščem. Primerjava števila prezimujočih črnih lisk na različnih obalnih mokriščih celotne Slovenske Istre je pokazala, da v Strunjanski laguni prezimuje četrtina vseh, na obali prezimujočih ptic. Glavnina teh ptic prezimuje v Se­čoveljskih solinah in Strunjanski laguni, ki skupaj pred­stavljata več kot 80% celotne populacije prezimujočih črnih lisk (si. 3). Kaže, da so vodna telesa nekdanjih solin najprimernejša prezimovališča za ptice. Obe jezeri v Fiesi sta s tega vidika skoraj nepomembni, saj nismo opazili niti ene črne liske. V Škocjanskem zatoku, za katerega je znano, da je bil včasih najpomembnejša lokaliteta za prezimujoče črne liske v Sloveniji, saj je tam prezimovalo tudi do 3500 osebkov (Škornik, 1987), je bilo v letu 1995 opaženih le 52 ptic. Za druge ptice je Strunjanska laguna pomembna kot počivališče ali pa prostor, kjer iščejo hrano. To velja predvsem za čaplje, malega ponirka in vodomca, ki so v laguni prežali na plen. RlASSUNTO Dopo due mesi di osservazioni quotidiane nell'inverno del 1995, abbiamo costatato che la Laguna di Strugnano rappresenta un'importante zona di svernamento per alcune specie di uccelli. Nel periodo in queslione abbiamo osservato 14 specie di uccelli marini e di palude. Per la folaga (Fulica atra), la grande laguna alle spalle delle saline di Sicciole rappresenta la piu importante zona di svernamento. In questo luogo, infatti sverna un quarto di tutti gli individui che trascorrono I'inverno Sulla costa slovena. LITERATURA Avčin, A., I. Keržan, L. Kubik, N. Meith-Avčin, J. Št im, P. Tušnik, T. Valentinčič, B. Vrišer & A. Vukovič. 1971. Akvatični ekosistemi v Strunjanskem zalivu. Prelimi­narno poročilo. Ljubljana. Cerny, VV. & K. Drchal. 1973. Welcher Vogel ist das? Kosmos Naturführer. Praga. Geister, I. 1987. Prezimovanje in prelet ptic v Škoc­janskem zatoku in Zalivu Polje pri Kopru. Varstvo na­rave 13: 59-68, Gregori, J. & I. Krečič. 1979. Naši ptiči. DZ.S. Ljubljana. Hojer, S., B. Križan, M. Ravnik & D. Tomšič, 1984. Strunjan - naravna in kulturna dediščina, Piran. Kaligarič, M. 1990. Botanična podlaga za naravovarst­veno vrednotenje Slovenske istre. Varstvo narave 16: 1 7-44. Škornik, i. 1987. Prezimovanje črne liske Fulica atra v Škocjanskem zatoku v letih 1982-1986. Acrocephalus 7(33): 31-36. Škomik, I., T. Makovec & M. Miklavec. 1990. Fav­nistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. Vukovič, A. 1986. Vpliv tekalnih odpadnih voda na ve­getacijo lagunarnih področij. Doktorska disertacija. Uni­verza v Ljubljani.