Političen list za slovenski narod. r» poŠti prejemaš velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol let» 8 gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta « gld., za četrt leta f fla.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poeiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2 I Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznik«? ob »/,6. uri popoludne. ^tev. 284. V Ljubljani, v torek 13. decembra 1892. Letnik: XX. Državni zbor. Z Dunaja, 12. decembra. Začasno pobiranje davkov. Pred sklepom zadnje seje predložil je finančni minister poslaniški zbornici zakon, s katerim se vlada pooblašča, v prvem četrtletju prihodnjega leta po sedanji meri pobirati davke. Ker je levica glasovala proti dispozicijskemn zakladu, sodili so nekateri, da bode glasovala tudi proti začasnemu pobiranju davkov, zlasti ker je moral med tem v istini odstopiti njen minister grof Kuenburg. Ali prvo nasprotovanje bilo je jako nedolžno, nekaka otročja igrača, in brez posebnih posledic; minister v prihodnjem letn nima dispozicijskega zaklada in si bo pomagal, kakor bo vedel in znal. Vse drugače pa je, če se vladi odreče pobiranje davkov; državna mašina se mora v tem slučaju ustaviti, in namesto reda nastane povsod naj- i večii nered. Vladi v tem slučaju ne preostaja dru- j zega, kakor odstopiti, ali pa razpustiti državni zbor. i Oboje se zdi levičarjem nevarno; ako odstopi se- j danja vlada, po zadnjih dogodkih soditi, ni nobe- j nega upanja, da pride levica na krmilo. Ker se j poljski klub noče ločiti od konservativcev, je levičarska večina še bolj nemogoča, kakor zopetna zvaritev nekdanjega železnega obroča, in vsled tega tudi nemogoče levičarsko mtnisterstvo. Še nevarneiši pa se levičarjem zdi Razpust državnega zbora; oni poznajo svojo slabost in vedo, da bi v tem slučaju zgubili mnogo poslancev in ojačili le svoje zaklete nasprotnike, nemške naci-jonalce. Zato se skrbno ogibljejo vsakega dejanja, katero bi moglo vladi dati povod za razpust državnega zbora, in prav zato tudi ne morejo glasovati zoper začasno pobiranje davkov. LISTEK Katoliška pomlad na Primorskem. Iz Istre, 10. decembra. Listi nam poročajo novico, da izide v Trstu list s pristno katoliškim programom. „Tandem ali-quando", vzkliknili smo radostno; in res skrajni čas je za to, saj nema cela Primorska pristno katoliškega glasila, izvzemši „Rim. Katolika". Jaz, ki rad ne verujem takim časnikarskim novicam, pograbim svoj črSki potni les v roke in pot pod noge, pa hajd v Trst, poizvedovati na lice mesta. Razvajen, kakor otroci „fin de siecle", stopim v kavarno ter ne meneč za nasvete modrega Kneippa naročim čašo črnega — ne Istrijinca, ampak Arabca Pograbim po receptu „svoji k svojim" domače glasilo ter čitam, da se je v Trstu po nasvetu vele-učenega dr. Mahniča zasnoval list, ki „bode nesel boj v zadnjo kočo" ter razvijal „bratomorne nakane". Vrednik mu bode veleč. gosp. Slavec. Cital sem že svoje dni o vojskah, tudi živalskih, mišjih in žabjih, račjih in mravljinskih, ali verujte mi, o tičjih ne še. Saj pravi eel6 narodna pesem: „ptički so se ženili", ne pa vojskovali. Ne verujem o „bratomornih nakanah" slavcev. Plačam — to je v Trstu prvo — in grem. Bližam se znamenitemu tičniku, kjer imajo tistega slavčka — in res, kmalu bi verjel, da je oni list prav govoril. Moral sem Ta strah jih tako strašno prešinja, da vladi celo časa nočejo pustiti za razpust državnega zbora. Ker bi bilo mogoče, nove volitve dovršiti v treh mesecih, zato jej začasnega pobiranja davkov nočejo dovoliti za tri mesece, ampak samo za dva, češ, v dveh mesecih vlada novega državnega zbora ne more spraviti skupaj, zato mora biti zadovoljna s sedanjim zastopom. Vsled tega so sklenili v soboto zvečer, v bud-getnem odseku nasvetovati, da se dotični vladni predlog od treh mesecev skrči na dva. Vlada temu predlogu gotovo ne bode ugovarjala, ker jej mora biti prav, ako državni zbor do konca meseca febru-varija dovrši državni proračun. Ce ga pa dotlej ne dovrši, se bode moralo začasno pobiranje davkov zopet podaljšati za jeden ali dva meseca. Zato tudi drugi klubi ne bodo oporekali levičarskemu predlogu, ampak glasovali za dvamesečni davkarski provizorij. Sicer pa je v istini mogoče, da državni proračun ne bode gotov do zadnjega dne meseca februvarija, ker je slišati, da se državni zbor sklene v soboto, 17. t. m., pa po novem letu skliče še le okoli 20. januvarija. Zavarovalna društva. E&kor sem poročal, sklepal je dr. Lueger svoj govor o razpustu mestnega odbora liberškega z besedami: „Bog naj nam odpusti greh, da za tako delovanje ljudstvu iz žepa krademo po 10 gld. na dan. Gospoda, prosim Vas, poboljšajte se!" Kdo bi bil mislil, da bode v isti seji edeu njegovih najožjih tovarišev, poslanec Gessmann, nasvetoval enak razgovor zaradi odgovora ministerskega predsednika glede zavarovalnega društva „Phooii". Predlagatelj menda sam ni pričakoval, da obvelja ta nasvet, ali skoro tri četrtiuke navzočih poslancev glasovale so z&nj, in tako je današnji dan zopet zgubljen za tako brezvspešno razpravo. Društvo „Phönix" je razposlalo poslancem posebno pismo, v katerem zagotavlja, da ni res, kar je poslanec Gessmann zadnjič govoril o tem društvu. Poslanec Gessmann pa je trdil, da more vse to dokazati, in je danes v obširnem govoru pobijal trditve omenjenega zavarovalnega društva. Ker dvorni svetnik Kaan, ki je vladni komisar pri omenjenem društvu, že dlje časa boleha, odgovarjal mu je sekcijski načelnik baron P 1 a p -part in se potezal za pravilno postopanje vladnih organov in za omenjeno društvo. To sta storila tudi poslanec Gross in mini-sterijalni svčtnik baron Call. Vašatjr in Lueger pa sta odločno zavračala trditve vladnih zastopnikov, zlasti pa je dr. Lueger dokazoval, da je res, kar je. trdil Gessmann, da dobiva vladni komisar Kaan od „Phönix"-a po 3000 gld. in od „Aziende" pe 4000 gld. na leto. Tako je trdil „Deutsches Volksblatt", ne da bi bil kdo to reč popravil ali zavrnil omenjeni list. Z Luegerjem je bila ta reč dovršena, o kateri imam le še omenjati, da je predsednik dr. Gassmanna večkrat, dr. Lue-gerja pa enkrat poklical k redu, prvega zlasti zaradi tega, ker je z ojstrimi izrazi bičal dunajsko časnikarstvo. Za dr. Luegerjem poprijel je še sekcijski načelnik Plappart besedo, rekši, da vladi glede poslovanja Kaanovega ni nič druzega znano, kakor kar je o njem trdil g. ministerski predsednik v svojem odgovoru na Gessmannovo interpelacijo. Celovec in Celje. Prihodnja seja bo |utri; precej v začetku iz-roče nemški nacijonalci Steinwender, F o- mimo starega „kaštela" — vse v vojakih — na zidovih kanoni — močno ozidje — tam zad pa tisti slavčev „fulovž". Aha, „bratomorne nakane"! Ne-hoté pograbil sem v žep za svoj istrski krivec. Potrkam — nič, potojčem — zopet nič! A „Cič ne boji se nikoga izven Boga". Vstopim — milo žuborenje doni mi na ušesa. „Oj, kaj ti si? Od kje si padel? Kaj je v Istri novega? Na čašo tvojega!" „Kje imaš petarde?" pobaram, „so oni vojaci in kanoni zunaj za .bratomorne nakane'? Boš li res prišel z dr. Mahničem v ,tadnjo kočo naUčko'? V ono po Prevzvišeni ces. Visokosti Štefaniji sezidano .Schutzhütte' na Učki?" „Beži, jaz bivam po logih — tako trdi Erjavec — ne kakor sove in čuki po ,zadnjih kočah'. Ti mislii na list naš." „Seveda." „Cuj tedaj. List bode katolišk, čisto k^tolišk ; on bode, kakor apostoli, šel med svet učit. Ne bode imel orožja, še ,palice ne in ne bisage". „To bode poučen list za Primorsko. Bella ge-rant alli!" Kaj bode poučeval? Kaj že nimamo listov, ki vrió to nalogo?" „Da, imamo, ali razlika je ta, da bode poučeval varovati in utrjevati od dedov podedovano sveto vero, vravnati po sveti veri javno in zasebno življenje in delovanje; meril bode s katoliško moralo vso javnost, ker ne pozna ne politične morale, ne na novo v Beču skovane parlamentarne morale. Na- padal ne bode nobenega — napaden se bode branil — podpiral vsako dobro narodno stvar — krepčal dinastiški avstrijski čut. Poučeval bode svet na Primorskem o njega razmerah, oziral se na Goriško in Istro, pa tudi v druge slovenske dežele. Prinašal bode pouk o naših socijalnih razmerah, o trgovinskih zadevah itd., in o naši politiki!" „Oj. slavulj, ti sinje tica . . vzkliknil sem, pozabivši, da sem v mestu, kjer so hiše goste. „Ma o dr. Mahniču nisi še nič povedal. Kaj se ga tako bojiš?" „Saj je bil tu, pa se ga ni nikdo bal," govori tiho in skromno; „še vedel bi ne, da je doktor, ako ne bi .Katolika' izdajal." „O prosim, kadar se spomnim, kako je v semenišču, razlagajoč sveto pismo, stiskal tisto svojo kratko pest, tresel sem se in bi bil ne vem koga rajše srečal v .štanjelski rebri', nego njega. Kaj ne veš, kako je mahal po Istri na svojega .Katolika' platnicah? Mi res nismo znali v prvem navalu kaj početi, pa kričali smo na vse grlo: ,efijalti, hero-strati' in potihnilo je za čas — zdaj pa on v Trstu?" „Trst je središče Primorske v vsakem oziru poglavitna točka, v katero in iz katere dohaja in izhaja vse, kar je važnega za naš slovenski živelj." „Skoro da imaš prav; kaj bi bila Primorska brez Trsta?" „Kaj pa Trst brez katoliškega glasila??" „Tedaj, slavček le tapoj, čeravno je sčdaj zima, oznani nam katoliško — pomlad. Liga -f- 28 regger, Ghon in tovariši naslednji nujoi predlog: „Slavni državni zbor naj sklene: Izvoli naj se poseben odsek 24 članov, ki ima preiskovati odloka notranjega ministeretva, s katerima je bilo mestnima magistratoma v Celovcu in Celju zaukazano sprejemati slovenske vloge in jih slovensko reševati, kakor tudi vse droge jezikovne odredbe sploh, in o tem poročati visoki zbornici, oziroma staviti primerne predloge." Ta predlog izročili so bili že danes, ali ga zopet umaknili, ker so videli da zanj ne dobi potrebne večine dveh tretjin, brez katere bi bilo nemogoče predlog takoj razpravljati. Nadejajo se, da bo jutri v pričetku seje to laglje mogoče, zato hočejo ta predlog staviti še-le jutri. Ali tudi naši poslanci imajo naročilo, že v pričetku seje priti v zbornico in predrznim predlagateljem pokazati, da ne gre vlade karati, ker je storila svojo dolžnost. Ce hočejo o tej reči govoriti, imajo zadostno priliko pri začasnem pobiranju davkov, pri katerem bode izmed slovenskih poslancev govoril Šuklje, ki pri dispozicijskem zakladu ni prišel na vrsto, in ki bo razpravljal tudi ministersko odredbo gledi rešitve slovenskih vlog v Celovcu in Celju. Konservativni klub imel je včeraj sejo, v kateri je bil z živalnim odobravanjem sprejtit nasvet Morseyjev, da se grofu Hohenwartu za njegov izvrstni govor pri dispozicijskem zakladu izreče najtoplejša zahvala. Ravno tako izreklo se je pripoznanje baronu Dipauliju, ker je tako izvrstno zavrnil vtikanje društva za odvrnitev protisemitov v notranje zadeve državnega zbora. Glede davčne preustroje izvoljen je bil poseben odsek peterih članov, ki imajo temeljito pretresati do-tične vladne predloge in o njih poročati klubu, oziroma nasvetovati primerne premembe. V ta odsek, I čigar sej se bodo udeleževali tudi klubovi členi dav- i karskega odseka, bili so izvoljeni: JSbenhoch, Ha-genhofer, Povše, Sjlva-Tarouca in Zurkan. Postava proti ponarejevanju živil. Z Dunaja 5. dec. (Dalje.) Ce je mošt premalo sladek, uči ekonomija, da se mu umetno dod& sladorja, in res se je to oso- ; bito po Nemškem silno razširilo v rabi. Toda to naj bi še bilo, a prišel je zopet nov uk, in žal, da je prav oni mož, katerega je avstrijska vlada poklicala iz Nemčije k nam v Avstrijo, v Klosterneuburg, učil, da se z manjšimi troški to isto, kakor s sla-dorjem, ki pa mora še povreti, doseči d& s tem, da se mlademu vinu dod& špiritus. Pošteni vinogradniki in ogromna večina ljudij, ki pijo vino, ne ved6, kako zelo je razširjeno zbolj-šavanje vina z dodajanjem sladorja, špirita ali alkohola itd., tako, da se nova postava ne more upreti kar povsem in naravnost proti takemu početju, ker se trdi, da s tem se v slabih letinah pridelano vino še le užitno stori. A vprašanje nastane: Ali pa se ne gode pri j porabi sladorja krivice? Namesto poštenega sladorja ' rabi se skoro izključljivo le skrobni sladkor, pridelan iz krompirja. Ali ni tudi to sleparija, če se po takozvanem načinu „Galla" mošt galizuje, namreč, da se moštu preobilna kislina stanjša z vodo, in potem prepičla množina sladorja pomnoži z dodatkom sladorja. Ali se ne pravi to umetno ne le pre-narejevati, ampak tudi pomnoževati vino? In ali naj to ne škoduje vinopivcu, ki dobi pijačo, katera ima sicer potrebno množino alkohola in primerno ali pravilno množino kisline, a katero nima več onih ekstraktivnih snovij, n. pr. železnine, disečin itd. v sebi v toliki ali polni meri, ker z vodo pri-lito se je sicer preobilna kislina stanšala, a stan-šala se je tudi množina ekstraktivnih snovij! Kaj pa za vinogradarje? Kdo pač more tajiti, da se s takim pomnože-vanjem vina hudo vpliva na ceno vina, in ker le potem, če ima vino v letinah, ko se ga je malo pridelalo, primerno ceno, zamore shajati vinogradnik. Preobilica umetno namnoženega vina, pa dela hudo konkurenco, in kakor bom še razložil, se tako vino na prvi hip še bolj prijetno dozdeva in poleg vsega je še za par forintov po nižji ceni. Ni čuda, da pošteni vinogradnik ne dobi kupcev za svoje naravno pošteno vino, za katero zahteva po vsej pravici kak goldinar več. Zelo veliko pa se prodaje „petiot"-vino, to je vino, katero se je dobilo s tem, ua se je ua tropine nalilo vode in dodalo sladorja. Posebno na Francoskem izdelujejo silno veliko petiota, žal, tudi na Avstrijskem. „Umetni" kletarji umejo tako izvrstno napraviti petiot, da so zaani slučaji, v katerih so dobila taka vina na razstavah najvišje odlikovanje I In res je, da so taka vina mila, da nimajo preveč kisline; le malo beljakov, zato so tudi kmalu čista in se dobro ohraniti dajo. Pristaviti pa moram, da se tudi za petiot rabi večinoma skrobni slador, ki je dokaj cenejši, kakor pravi slador. Skrobni slador ni čist in ima to posebno napako, da se d£ silno težko sčistiti, če je kristalizacija še tako pospeševana. Zato se v navadnem skrobnem sladorju nahajajo snovi, ki ne povr6, in preiskave dokazale so, da komaj dobra polovica skrobnega sladorja povri, druga pa nerazkrojena ostane. Nerazkrojeni deli, ki ne povro, so se preiskovali, .in našlo se je, da so sirupu podobni, ki pa je neizmerno ostudnega okusa in vino seveda dobi neprijeten okus. Celo arzen, ki se nahaja v mišici, so kemiške preiskave dokazale v takih snoveh 1 Učeni A. Schmitz izvršil je peskušnje s takim vinom, katero je bilo napravljeno iz takega slabega skrobnega sladkorja, ki je imel veliko množino omenjenih nerazkrojljivih snovij v sebi, in dal piti ga ljudem in psom, in toliko ljudje, kakor psi, so kazali izredno omotico. Zopet drugi oslajajo kisla vina z glicerinom. Res postane vino po glicerinu slajše, a kdor znd, kako težko prebavljiv je glicerin, bo gotovo ogibal se glicerina, ki je že marsikomu prouzročil hud želodčni katar. Ti „spekulativni* umetni kletarji pomagajo si tudi še z barvo, če je vino prebledo, ali premalo rudeče (črno). In naravnost zdravju zelo kvaren je „fuksin", s katerim brezvestneži dajo vinu temno-črno barvo. Puksinirano vino prouzročuje črevne hude katare, in znani so slučaji, da vinopivci takega vina, če ga več časa pijo, celo zboli na možganih in živcih. Za ohranjenje vina rabijo nekateri „salicil", katerega sicer predpisuje zdravilstvo celo ljudem, pa v silno malih množinah. V tem pa so zdravniki edini, da se sme salicil le v sili in ne dalje časa rabiti. Zato je protizakonito, rabiti salicil za ohranitev vina, ker pivec, ki vedno dan za dnevom tako vino zavživa, hudo čuti vpliv salicila v svojem organizmu, in trtie učeni zdravniki, da salicil prouzročuje bljuvanje, glavobol, šumenje po ušesih, celo dokazani so slučaji, da preobilno zavžiti salicil je imel za posledico oglušenje in celo naglo vnetje možganov. Zopet drugi rabijo za ohranjenje vina „ b o -rovo kislino", ki je manj škodljiva, a toliko je gotovo, da tudi ona razjeda sluznate kožice črev in želodca, s tem pa pospešuje v teh organih preobilno izloženje sluznatih (žlemnih) snovij.. (Dalje sledi. Politični preg-ied. V Ljubljani, 13. decembra. Notranje dežele. Štajerski in koroški Nemci so silno razburjeni, ker celjski in celovški magistrat po vladni odločbi morata slovenski uradovati. Sedaj bajž premišljajo, da bi premenili občinski red tako, da je občinski jezik teh dveh občin izključno nemški. V prihodnjem deželnem zboru se bodeta koroški in štajerski deželni zbor že posvetovala o tej stvari. Naj storita, kar jima drago. Vlada bode pač poučila ja, da nimata niti deželni zbor, niti dotična mestna zbora nič sklepati, kadar gre za uradovanje magistratov kot političnih oblastij. V tem oziru so podrejeni vladi in se imajo ravnati, kakor druga politična oblastva. Kuenburg in Steinbach. Kakor se je sedaj stvar pojasnila, grof Kuenburg ni odstopil le zaradi dogodkov v zbornici, temveč so v minister-stvu bili še drugi prepiri. Posebno minister Stein-bach se je baje pokazal odločnega konservativca in je nasprotoval pri več priložnostih Kuenburgu. Raš Steinbach je menda največ škodoval levičarskemu vplivu. Zato ga pa sedai razni levičarski listi napadajo in se norčujejo iz megovega katoliškega prepričanja. Nemško-narodni listi mu pa očitajo, da je iz židovske rodovine, da bi ga tako pripravili ob veljavo. Dokler Steinbach ni tako odločno pokazal konservativnega mišljenja, je v ministerstvu Kuen-burgova beseda največ veljala, ko se je pa on začel upirati, je pa levičarski vpliv hitro pojemal in grof Kueuburg je le iskal povoda, ua odstopi. Minister »a Češko. Te dni je bil poklican namestnik češki grof Thun na Ddnaj in to je baje v »vazi z imenovanjem novega ministra za Češko. Grof Taaffe nekda hoče za to mesto odbrati si kakega dobrega govornika. Vlada tudi dobrega govornika potrebuje, odkar ni več Dunajevski minister. Poprej je Dunajevski pri raznih prilikah zagovarjal vlado. Mej drugim se imenuje sedaj bivši praški župaa Crny kot sposobna oseba za to mesto. Mla-dočehom Crny ni po volji, ker je Staročeh. Boje se, da njegovo imenovanje ima namen le Staro-čehom pripomoči do nekaterih mandatov pri novih volitvah,, kp bj. se raapustil državni zbor. Mlado-češki listi zatrjujejo, da se vlada moti, če misli z imenovanjem ministra za Češko kako vplivati na vplilce, ker to mesto je zgubilo za Pražakovega ministrovanja veliko veljave, ali vidi se pa vendar, da 8e Mladočehi boji malo volilcev, ker volilcem ne bodo imeli ničesa pokazati, kar bi bili dosegli na Dunaju. Levica in Mladočehi. V državnem zboru Mladočehi zadnji čas kaj pridno podpirajo levico. Boljših zaveznikov si Plener niti želeti ne more, kakor so mu sedaj Mladočehi. Glavno glasilo Mlado-čehov na vso moč proslavlja značajnost levičarja Kuenburga, ki je takoj izstopil iz ministerstva, ko so se razmere mej vlado in njegovo stranko nekoliko poostrile, in tako po strani č& brco Pražaku, ki ni dolgo hotel odstopiti, ko že večina čeških zastopnikov ni več odobravala vladne politike. To proslavljanje levičarjev po mladočeških glasilih se marsikomu dozdeva malo čudno. Kdo ve, če ni kaj resnice qa tem, kar pišejo poljski listi, da se Mladočehi pogajajo z levičarji, da sestavijo vkupe novo večino. Mogoče je vse. Oboji so liberalci in liberalcem je pa povsod liberalizem prva stvar, narodne koristi pa še le druga. Seveda v tem slučaju bi se morali odreči češkemu državnemu pravu, ker levica po svoji preteklosti ne more privoliti v obnovljenje češke države. Pa vsaj je dr. Gregr že pokazal, da mu menjanje političnih nazorov ne dela nobenih težav. Vitanje države. Bolgarija in Črnogora. Znano je, da je Crnogora v dobrih odnošajih z Rusijo še nedavno bila in je najbrže tndi sedaj. Car je nekoč celo črnogorskega kneza imenoval za jedinega pravega prijatelja Rusije. Znano je pa tudi, da so Črnogorci bili pri raznih zarotah proti Bolgariji. Zaradi tega je pa občno osupnilo, da „Glas Črnogorca", ki je glasilo črnogorske vlade; sedaj priporoča dobre od-nošaje z Bolgarijo in da se Črnogorci ne bodo udeležili nobenih sovražnih nakan proti Bolgarom. Svet se sedaj poprašuje, je li morda Rusija nekoliko premenila svojo politiko proti Bolgariji, so se morda odnošaji mej Rusijo in Crnogoro kaj premenili, ali se pa 8 tem le hoče odvrniti pozor na kake spletke, ki se morda baš sedaj pletejo proti Bolgariji? Panamska afera. Nekateri, zlasti židovski, listi se hudujejo, da je francoska vlada sklenila, nekaterim članom panamske komisije pokazati vse spise o panamski pravdi. Boje se, da sedaj vsa stvar pride v javnost. Svet bode marsikaj izvedel, kar Židom ni po volji. General in državni pravdnik Quesnay de Beaurepaire se je hudo upiral temu, da bi se akti komu pokazali. Ko je pa videl, da nič ne opravi, je pa odstopil. Vlada je njegovo ostavko vsprejela, pa ga hkratu imenovala senatskim pred sednikom apelacijskesra sodišča. Republikanska vlada je že iz hvaležnosti mu morala preskrbeti novo dobro mesto, ker je on s svojo odločnostjo naredil konec Boulangerjevemu rovanju in tako odstranil ud republike nevarnost, ki jej je pretila. Izvirni dopisi. Iz Trzina, 12. decembra. (Zahvala. — Odlikovanje.) Trzinska občina kamniškega okraja ima lastno podružnično cerkev, postavljeno v čast sv. Florijanu; cerkev je starodavna in po francoskem zasedanju na Kranjskem tudi zgodovinski -snana. Trzinska občina je velika in uro oddaljena od župnijske cerkve v Mengšu. Mnogokrat so si občani med seboj prigovarjali, da bi bilo soseski jako ustreženo, ako bi ona imela svojega duhovnika in po njem službo božjo doma. Človek misli, prosi — Bog pa usliši in dA! Rojak trzinske občine, veleč. g. M. Narobe, župnik v Zapogah, oglasi se soseskinemu odboru trzinskemu nepričakovano in neprošen s prostovoljnim velikim darom v ta omenjeni prospeh; preblaga beseda, prehvaležno in z največjim navdušenjem sprejeta, rodi takoj sad; soseskini odbor napoti se precei k domačemu nadžupniku, velečast. g. Ivanu Z o r c u , katerega po pojasnjenem sporočilu spoštljivo prosi, naj bi gospod nadžupnik občinski želji blagovoljno ustregel ter z blagovoljnim priporočilom posredoval pri knezoškofijskem ordi-narijatu v tej zadevi. Veleč. goap. nadžupnik takoi radostno obljub) svojo pripomoč; in sedaj ima trziuska občina po UjegOveui pOVSpeševauju iu priporočilu imenovano »da vo formalno še rešeno; materijalno pa si jo bode vredila v teku prihodnjega leta, ker se bode precej v spomladi pričelo zidarsko delo glede žup-nišča in drugih potreb. Toliko o stvari. Trzinska občina pa uvideva v imenovanih dveh veleč. gg. duhovnikih svoja prava in velika dobrotnika, kajti brez ujnne pripomoči bi se bila njena misel in želja težko — ali vsaj v toliko kratkem Času — ne tako lahko in gladko izvršila, kakor se je sedaj. V prisrčno hvaležnost tega velikodušnega dejanja je trzinski občinski zastcp z dne 4. decembra t. 1. v priznanje svoje hvaležnosti enoglasno sklenil, da si oba velika dobrotnika izvoli v častna občana trzinske občine; in dotični sklep je občinski zastop izvršil dne 9. decembra ter veleč, gospodoma izročil Častne diplome. Še enkrat: Hvala in čast dobrotnikoma! Iz ormoškega okraja, 8. decembra. (Novi župnik pri Svetinjah. — Novo šolsko poslopje pri Sv. Miklavžu. — Samo-m o r.) Paro svetinjsko blizu Ormoža dobil je bivši kapelan v Ljutomeru č. g. Ivan Bohunec. Mož je znan kot izvrsten in vnet duhovnik ter iskren narodnjak že od časa, ko je še kapelanoval pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. Zupljaui so novega gospoda prav veseli in so pokazali svojo spoštljivost in udanost do njega osobito pri dokaj slovesnem sprejemu. Pri Sv. Miklavžu dodelalo se je letos novo šolsko poslopje, katero se je dne 6. novembra t. 1. v navzočnosti c. kr. okrajnega glavarja g. dr. viteza Schererja in velike množice odličnjakov iz Ormoža in okraja po veleč. g. Albinu Schvringerju slovesno blagoslovilo in potem svojemu namenu izročilo. Poslopje je res krasno — sedaj najlepše v okraju — in je stalo baje nekaj nad 15000 gld. Naj bi nam vendar stotero poplačalo in povrnilo te stroške s tem, da se v njem poufcnje in vzgaja mladež v pobožne, nravne katoličane in v dobre državljane! Dne 23. novembra ustr.lil se je z revolverjem posestnik Jurij Podlesnik iz Samušau fare Sv. Lenarta blizu Velike9 Nedelje. Zena njegova ga je našla istega dne popoldne mrtvega v postelji ležečega in revolver v roki držečega. Samokres si je baje dan poprej kupil v Ptuju. Iz pisanja, koje je zapustil ženi, je razvidno, da so nesrečnika dovedle slabe gmotne razmere do tega strašnega čina. Udanostrie izjave. Udanostna izjava županstva Moravče (Sv. Križ) se glasi: V seji dne 27. novembra 1892 je v ta namen sklicani srenjski odbor županije Moravče (Sv. Križ poleg Litije) prostovoljno sklenil, Vam sledeče izjaviti: Mi obžalujemo in obsojamo neslišane, krivične, posebno od prvega slovenskega katoliškega shoda eem, hude napade Vaših nasprotnikov na Vašo pre-vzvišeoo osebo. — Kot verni katoliški kristijani Yam izrekamo svojo otroško udanost in ljubezen ter Vam obljubimo, po Vašem nauku in zgledu delati vedno le xa vero, dom in cesarja. Županstvo Moravče (Sv. Križ) dne 27. novembra 1892. Fr. Resuik, župan; Fr. Miklavčič, J. Korbar, občinska svetovalca; Anton Groznik, Jožef Zidar, Jan. Resnik, Jož. Baje, Fr. Zavrl, Anton Kožamelj, Ant. Aužlovar, Jož. Resnik, Anton Hostnik, Alojzij Repine, odborniki. Udanostna izjava občine Ovšiše-Dobrava: Predobro so nam še v spominu veseli dnevi, ko ste ob svojem škofovskem obiskovanju bivali na Dobravi in Ovšišah, ko smo se osebno prepričali o Vaši ušjepastirski gorečnosti in skrbljivosti za svoje ovčice. Zato nas, nižje podpisane, tolikanj bolj v srce in dušo boli, ko se Vašemu zares apostolskemu delovanju podtikajo strankarski namčni. Mi -tako počenjauje, prevzvišeni gospod, z vso odločnosti obsojamo ter Vam zajedno obečamo, da Tam, Premilostni, ostanemo vsikdar pokorni in z vsem srcem udaui otroci, proseči Boga, naj Vas ohrani do skraine meje človeškega živl)eu]a ua čelu ; lepe in verue ljubljanske škofij. Županst o Ovšiše Dobrava 27. novembra 1892. Janez Rant, župan; Fr. Spendov, Mat. Fister, Jo*. Pogačnik, občtnski svetovalci; Jan. Pogačnik, And. Berce, Jan. Potočnik, Mih. Finžgar, G. Vovk, Val. Alijaučič, Ant. Horvat, odborniki. Občina Tolči Vrh je poslala nastopno izjavo: V liberalnih listih še nahajajo napadi proti prvemu slovenskemu katoliškemu shodu v Ljubljani, kateri večinoma let4 na Vašo prevzvišeoo osebo in na našo čč. duhovščino. Najudanejše podpisana občina Tolči Vrh pri Črnomlju izraža Vam svoje globoko sočutje, ker pozna Vaše blago srce, katero bije za našo časno in večno srečo. Prevzvišeni, Vi ste in ostauete naš ljubljeni oče in s tem upamo, da je zmaga naša, ker gremo po geslu: vse za vero, dom, cesarja. Županstvo občine Tolči Vrh, dne 27. novembra 1892. Jos. Agnič, župan; Jan. Parič, Jan. Šušteršič, svetovalca; Mat. Smuk, Mat. Agnič, Jos. Bauovec, Stef. Strucelj, Jakob Štukelj, JaD. Smrekar, Josip Grahek, Mat. Novak, Mart. Strucelj, Pet. Rožič, Ivan Pečaver, Jos. Pečaver, Jak. Strbenc. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. decembra. (Družba sv. Mohorja.) Na mesto odstopivšega odbornika, velečast. g. Fr. M i h 1 - a , župnika v Št. Lipšu, bil je v nedeljo izvoljen po pravilih v družbin odbor jednoglasno prečast. g. dr. Al. C i -goj, 0. S. B., profesor bogoslovja itd., v Celovcu. (Umrl) je, kakor se nam iz Idrije brzojavno sporoča, danes v Žireh ondotni kapelan, gospod Pavel Kramar. Pokojnik je sil rojen leta 1851 v Cemšeniku, posvečen pa leta 1874. Pogreb bo dne 15. decembra. Priporoča se prijateljem in znancem v pobožni spomin. Blagim ranjkim svetila večna luč ! (Družbi sv. Cirila in Metoda) je blagodama g. Murnikova doposlala 200 gold. Sežanske ženske podružnice na Primorskem blagajničarica blag. g. M. Mahoršič-eva je vročila 228 gold. prvo-mestnica idrijske ženske podružnice, blag. g. DragotinaLapajne 180 gold., prva belokranjska ženska podružnica v Črnomlju je postala pokroviteljica pošiljajoč nam 105 gold. — Pivška podružnica s sedežem v Š t. Petru, je zlasti pri veselicah nabrala 100 gold. in zato vsied svoje prošnje vpisana bila med podružnice-po-kroviteljice. Vč. g. župnik Jak. Aljaž poslal je 100 gld. pokroviteljnine. Prvo XX-krono sta darovala nadalje č. g. deželni arhivar Anton K o b 1 a r in si. društvo „Triglav" v Gradcu mesto venca na rakev slovenskega vojaškega pisatelja, majorja Andreja Komčlja pl. Sočebranskega. G. pravnik Josip Lazar je nabral in poslal 14 gold. 80 kr.; 9 gld. 70 kr. so zložili pri občnem zboru zagorske podružnice; 5 gold. 10 kr. pa so darovali trboveljski in litijski gostje pri zabavnem večeru šmartinskih tamburašev v Zagorju. C. g. Josip D r d I i k, kapelan v Tinjah na Koroškem, je poslal 6 gold., g. Dragotin Zupančič pa dar vesele družbe v gostilni g. Arka v Ribnici 6 gold. Gg. brata Rebe-kova polagata na domovinski altar 6 gold., in sicer prvi kot igralec „Podč&venski" svoj prvi honorar iz novega gledišča 3 gold., drugi — mojster ključaničar — stavo ob Sokolskem streljanju, tudi 3 gold. Prijateljska družba, zbrana Martinov večer v Podgradu v Istri |e zložila 5 gold.; č. g. župan iz Brezovice na Primorskem, Ivan Benedik, daruje 2 gold., g. I. I. iz Materije 50 kr. Zadnje te 3 darove je i doneskom podgrajske podružnice in 1 gold.. nabranem pri podružničnem zborovanju, drutbi poslal blagajnik, g. Jos. Volk. Vsem skupaj iu vsakemu posebej, Vam čast. darovalkam in darovalcem, prisrčna zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. („Glasbena Matica".) Pri včerajšnji glavni po-skušnji za koncert „Glasbene Matice", ki se bo vršil v četrtek dne 15. t. m., izročili sta zbora „Glasbene Matice" gosp. pevovodji M. Hubadu v priznanje njegovih zaslug za „Glasbeno Matico" dragoceno iu okusno izdelano paličko - glasbovodnico. — Glavna poskušnja je pokazala, da bo koncert jako zanimiv ter je pričakovati obilne udeležbe. — Cene prostorom za ta večer so: Parterui sedeži od I. do III. vrste a 1 gld. 50 kr.; parterni sedeži IV. do XI. vrste a 1 gld.; balkouski aedeii I. vrste a 1 gld.; balkonski sedeži II iu III. vi>te a 70 kr.; gale-riiski sedeži a 50 kr. Vstopu ti a v lože a 60 kr.; parterna stoiišča ti 60 kr.; galerijska stojišča a 20 kr., dijaške vstopnice ii 30 kr. Začetek koncertu je toč d o ob osmi uri. — Vstopnice se dobivajo v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri bla-gajnici. (O kranjski industrijski dražbi) čitamo v fi-nancijalnem letniku „Compas" za I. 1892, da je znašala v gospodarskem letu 1890. dividenda 7 od-i stotkov. „Compass" nam pa tudi pové, koliko je j društvo prispevalo na zavarovanje delavcev; ta pri-j spevek je iznašal 1079 gld., čisti dobiček 28.000 gld. in tantijéme 1241 gld. Vsak človek, kojemu ne bije v prsih podjetno srce, mora priznati, da je znesek 1079 gld. za delavsko zavarovanje zoper nezgode v primeri s takim dobičkom jako neznaten. O delavskih mezdah in uradniških plačah pa „Compass" lepo — molči! (Društvo „Slldmark") je glede na znatne prispevke istotako v škripcih ko nemški „Schulverein", ter pozivlje iznova vse člane in somišljenike, naj mu priskočijo z obilo podporo, da se ne bodo vres-ničile nemško-štirskega pesuika Hamerlinga besede: „Deutsche Worte hör' ich — Worte! — Doch wo bleibt die deutsche That?" (Društveni večer „Katoliške družbe") je bil v nedeljo ob Va6- "" v prostorih „Katol. družbe" dobro obiskan. Govoril je ta večer g. A. Kal an in sicer o polovičarstvu, kako se kaže na svetu in vzlasti med katoličani. Navzoči udje so pazljivo poslušali poljuden in šaljiv govor ter ga glasoo odobravali. (Notarjeva služba) je razpisana v Trebnjem do 23. dec. t. 1. (Nesreča.) Poštni voz trebanjsko-litijski se je minoli četrtek ob 1. uri po noči na strmi cesti pred Litijo prevrgel; na vozu sta bila samo voznik in še jedua oseba. Padla sta oba pod voz, ki ju je na glavi in na telesu precej hudo poškodoval. Klicala sta u& pomoč; k sreči ju je čul blizu stanujoči kovač in ju izvlekel izpod razsutega voza. (Iz Ptuja.) 8. t. m. pokopali smo nadepol-nega, jako marljivega dijaka Janeza Rakuša. Pokojnik je dovršil šesto latinsko Šolo v Mariboru. V sedmo ni več šel ; bolan ostal je doma, kjer 6. t. m. z ginljivo potrpežljivostjo, ves udan v sveto voljo božjo, zadnjikrat prejemši svete zakramente, pro-minol v Gospodu. Ranjki je bil eden izmed onih srečnih dijakov, ki si je tudi v sedanjih brezverskih šolah ohranil najdražji zaklad, sveto vero, katera mu je bila v bolezai in ob smrtni uri najizdatnejša pomoč, najslajša tolažba. Zato pa — tako trdno I upamo — sedaj prosi Boga v nebesih za pobožno ; svojo mater, ki mu je vero vcepila v mlado srce in tako skrbno gojila, prosi pa tudi blagoslova mariborskemu semenišču, v čegar tihem, srečnem zavetju je bival zadnji dve leti. — Na potu na tiho groblje spremljala ga je dolga vrsta pobožnega ljudstva. Pogreba se je udeležil tudi g. direktor tukajšnje gimnazije z enim profesorjem iu dokaj gimnazijcev. Zamolčati ue moremo, da obnašanje dijakov m bilo baš v spodbudo pobožnemu našemu narodu. Brezverska — verska šola! (K kritiki letošnjih knjig družbe sv. Mohorja.) „Kteri gospod pisatelj bolj pretirava, ne razsojamo. — Tako smo čitali v „Slovencu" od dne 2. I decembra t. 1. v oceni V. Podgorčeve knjige „Do-mači zdravnik", sestavljene po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Povod do takega sumničenja je dalo g. presojevalcu to-le: „Posebno opozarjamo na dišečo vijolico; o čaji iz njenega cvetja ali korenin beremo ua strani 81, da ozdravi razne bolezni in da ga sme odrasli po 3 čaše na dan brez škode uživati. Čudno se nam pa to zdi posebno zato, ker je ta trditev v velikem nasprotju z mnenjem g. Ci-lenška, ki zatrja, da je vijoličen čaj za želodec hud strup. Kteri gospod pisatel) bolj pretirava, ne raz-j sojamo." Vsak čitatelj takoj lahko razsodi, da ne pretirava ne g. V. Podgorc ne jaz, temveč presojevalec omenjene knjige, ki se je najbrž nevedé skregal z resuico. 2e to, da Kneipp in po njem V. Podgorc trdi, da ga (čaja) sme odrasli po 3 čaše na dan brez škode uživati, bilo bi lahko g. presojevalca ! napotiti do spoznanja, da hrani rastlina v svojih ■ delih snovi, ki bi utegnile neugodno vplivati n» Člo-; veško telo. Ali tega g. presojevalec ni jemal v po-štev, temveč rajši zapisal neresnico trdeč, „da je j vijoličen čaj za želodec hud strup." Dragi čitatelj odpri mojo kn|igo (Naše škodljive rastline) in beri na stravi 103 zadnje vrste o dišeči vijolici. Oudi ne naideš niti besedice o čaju, ampak doslovne to-le: Cveti, korenike in listi so pa tudi naravnost strupeni. Ako najdejo imenovani deli pot v želodec, i nastopijo nasledki, kakor pri marsikteri nevarni rast- lini. Najnavadnejši so: bljuvanje, omotica, nemir, otožnost itd." Te ali one rastline ne more nikdo napraviti strupeno »li pa zdravilno; oba sva posnemala verodostojne priče, — g. V. Podgorc Kneippa, jaz pa druge. Tudi ni najina trditev v nobenem nasprotju, kajti čaj je čaj iu deluje po svoje, rastlinski deli v želodcu pa po svoje. Čaj in pa ra>tlinski deli sami v želodcu ni jedno in isto! Ako bi ne imela dišeča vijolica kakih posebnih snovij v svojih delih, ne mogla bi biti zdravilna. Pri napravljaniu čaja pa se porazgubi marsikaj, kar pride z rastlinskimi deli nepokvarjeno v želodec. Tu tiči zajec! Ko bi tega ne bilo, svetoval bi morebiti Kueipp, da se listi, cvetje in korenike od vijolice tudi lahko jedó. V imenovanih delih se nahaja precej „violina", snovi, ki sili na bljuvanje, potem blipno olje in barvila. Da se pri prirejanju čaja dosti teh snovij porazgubi, da zlasti blipno olje ne ostane v obari, to to je več ko gotovo. Zato pa tudi čaj ne more delovati tako, kakor rastlinski deli sami. M. Cilenšek. (Občinski odbor vrhniški) je v današnji seji gospoda e. k. vladnega svetuika Ivana Mahkota imenoval soglasno častnim občanom. (Skladni koledar) za 1. 1893 izšel je v „Narodni Tiskarni" ter velja 60 kr. (Popravek.) V nedeljo smo po zmoti poročali med „dnevnimi novicami", da se je pravdal odbor družbe sv. Mohorja s celovškim mestnim zastopom zaradi slovenskih vlog. Treba pa dotično notico popraviti v tem, da je imel dotično prezanimivo pravdo odbor „Eatoliško-političnega in gospo d a r s k e g a d r u š t v a zaSlovencena Koroškem". Kakor smo poročali, zmagal je slavni odbor, in p. i. celovški mestni očetje bodo morali, bodisi radi ali neradi, pripoznati tudi slovenščino — ravnopravno! (Svečana seja jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti,) katero smo že naznanili, se je vršila v soboto ob 5. uri zvečer v akademičnem poslooju. Predsednik g. Jos. Torbar je otvoril sejo s prekrasnim govorom „o civilizaciji", v katerem je krepko poudarjal resnico, da je le tista civilizacija prava, ki je v soglasju s konečnim namenom človekovim. O priliki stznanimo svoje bralce natančneje s tem duhovitim govorom, ki je h krati lepa apologija krščanskih načel. Za njim je čital knjižničar g. prebendar Tkalčic poročilo o delovanju minulega leta In konečiio je čital preč. s. opat Rački razpravo o 25letuein delovanju akademije. Mnogo izobraženega občinstva je bilo pričujočega pri se|i, ki so brez dvojbe vsi po predsednikovih besedah prosili Boga, „uaj ukrepi vse članove akademije, osobito njenega velezaslužnega bivšega predsednika g. Račkega, da bi gojili jugoslovanski znautveni zavod s hrano umstvene in moralne kulture, s hrano prave civilizacije." (Delniško društvo lokalne železnice Radgona-Ljntomer), s sedežem na Dunaju, osnovalo se je v soboto v pisarnah južne železnice. Društveni kapital znaša 575.000 gld. in je razdeljen na 2875 delnic po 200 gld. V upravni svet so bili izvoljeni: Ivan Kukcvec iz Ljutomera kot prvi člen; dalje južne železnice nadzorniki: Iv. Vogte, Jul. Nessler in Fr. B e h a g h e 1, in dr. Aleks. W a u n i s c h za štirski deželni odbor. (Slovensko bralno društvo T Škofji Loki) imelo bode v nedeljo dne 18. t. m. svoi prvi redni občni zbor. Dnevni red: Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi najuljud-neje hi o d b o r. (Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu ) Dne 10. dece-uhra t. 1. bil je pri letnem glavnem zborovaniu izvolien bledeči odbor: Predsednik: i.'. Fran Krušič. drd. med.; podpredsednik: g. Ant. Piki, drd. raed.; tamik: g. J. Pa-gauel), stud. ur.; blagajnik: e. Ant. Perni, stud. iur. ; odbornik; gosp. Fran Po d lesni k, stud. med. (Podporno društvo za nčiteljsko pripravnico) v Liubl ani ima v nedeljo, 18. t. m., v konferenčni sobi učiteliišča ob 10. uri dopoldne svoj redni glavni zbor, h kateremu se ul|udno vabi 10 udje in prijatelji društva. Telegrami. Dunaj, 12. decembra. V zbornici poslancev je odgovoril deželne brambe minister Welsersheimb na Zallingerjevo interpelacijo, sklicujoč se na avtoritativne naredbe službenika, katere omogočujejo vojaškim osebam, udeležiti se božje službe ob praznikih. Če se na to ne gleda, morajo pomagati vojaška oblastva. Dunaj, 12. decembra, Nekdanja desnica se je danes zopet združila proti Steinwender-jevemu predlogu in nujnost njegovo zavrgla s 127 proti 86 glasovom. Dunaj. 12. decembra. Shod trgovinskih zbornic je sprejel predlog, da naj se ubogi obrtniki, ki delajo le z jednirn pomočnikom ali brez njega, oproste plačevanja dobitka-rine. ne da bi vsled tega izgubili volilno pravico. Potem naj se oproste tega davka hišni obrtniki, kateri delajo jedino za podjetnike brez tuje pomoči. Dunaj, 12. decembra. Budgetni odsek je jednoglasno vsprejel Heilsbergov predlog, da se budgetni provizorij skrči na dva me-seoa. ko se je izjavil finančni minister, da nema nič proti temu predlogu. Dunaj, 13. decembra. Poslanec Stein-wender predlagal v zbornici poslancev nujno volitev odseka 24 članov, kateri bode pretresal odločbi ministerstva notranjih stvarij, s katerima se je magistratoma v Celovcu in Celju zauka zalo slovenski reševati slovenske vloge. Odsek naj bi pretresal tudi izdane jezikovne naredbe sploh in zbornici poročal Predlagatelj je opozarjal na to, kako vznemirjenje so vzbudile dotične odločbe ministerstva notranjih stvarij, naglašal potrebo, da se izdela jezikovni zakon. Nujnost se je odklonila s 127 proti 86 glasovom. Zanjo so glasovali posamični nemški liberalci, protise-miffe, nemški nacijonalci in posamični člani Coroninijevega kluba. Trst. 12. decembra. Vdova Liebmann je v gledališču Polythearna pred predstavo nenadoma umrla. Pariz, 12. decembra. Kakor je izvedela ,.La libre Parole", so zdravniki konstatovali, da se je Reinaeh otroval z akonitinom. Pariz, 18. decembra. Po tem, kar Sta razkrila „Justice" in „Gaulois", smatrajo časopisi za gotovo resnico, da je bil Rou-vier z Reinachom in Hertzom v jako pri- jaznih odnošajih. Močno kompromitiranega Hertza so jako protežirali ministri, posebno Freycinet, in vplivni parlamentarci. V političnih krogih je to vzbudilo veliko presenečenje in mnogi so jako potrti. Glasila desnice trdijo, da je vladno stališče jako omajano. Pariz, 13. decembra. Včeraj je bil shod, kateri je protestoval proti panamskemu škandalu. Udeležilo se ga je kacih 200 oseb, mej njimi več konservativnih poslancev. Navzoči socijalisti napravili so izgrede. Naposled je počila majhna petarda in seja se je končala z velikim neredom. Gent, 13. decembra. Na koncu socialističnega shoda, ki je bil včeraj, je prišlo do boja mej udeležniki in policijo. Trideset oseb je ranjenih, mej njimi pet policijstov. 11 nt r ) i ««k 9. decembra. Franc Knaus, železniškega sprevodnika sin, 16 dni, Kolodvorske ulice 28, oslabljenje. — Andrej PuBt, tesarjev sin, 12 dni, Hradeckega vas 12, božjast. 10. decembra. Štefan Sabeliko, krojač, 59 let, Turjaški trg 7, mrtvoud. V bolnišn ici: 9. decembra. Marija Špehar, goBtačeva žena 72 let, tumor abdominis. — Peter Pišek, gostae, 70 let, marasmus. — Janez Kopač, kajžar, 44 let, pneumoni». Vr^menNko »poročilo. S ednja temperatura — 3-1° za 2-3 pod normalom Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBLJANA, Dunajska cesta 13. Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. Zamenjuje stare stroje. Poprave vršč se točno, trajno 6i>6 in ceno. 3o—3 Cena 2, s kaledrom 3 gl., 8 cifernico sve-tečo se ponoči 40 kr. več, ta koledarska budilnica, s cifernico svetečo se po noči. z miznim zvoncem, montirana, gld. 4*76-\TnVn«f V 4oglata kasetna oblika, ni-, 1HMWSI. kelno okrovje pozlačeno, | bogato cizelovano, skoro 28 cm. visoko, ura budilnica s bitjem '/i in '/> ure> cena »gld. 7"—, brez bitja gld. S'—. Ku-kučna ara, bitje '/, in l/, ure, 50 cm. dolgosti, izrezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7 gld. Kukovica. prepelica in repetiranie, dolgost skoro i m., bogato zre/ljano gld. 18 50. Kovinska trpežna remontoir ara za gospode, odkrita, masivno novosrebrno okrovje. gld. 4"—, z dvojim okrovom gld. 6"— Remontoir ura za gospode in dame z okrovom iz pristnega 131otnega srebra, marka ,Dauer-haft' (trajno), 0—15 rubinov, gld. 9'—, s trojnim okrovom gld. U'-. 471 13—5 EMIL MAYR, Dunaj, I., Schotteifring 33. Vse prbti dveletnemu jamstvu. Tovarniški ceniki zastonj. D u n a j 8 k a borza. Dni 13. decembra. Papirna renta 5%, 1<5% davka rebr Srebrna renta 5%, 16% davka Zlata renta 4%, davka prosta.....116 Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 981 Kreditne akcije, 160 gld........313 London, 10 funtov itrl........120 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Semških mark 100.........59 97 gld. 97 . 70 kr. 40 . 10 . 50 „ 50 ! 15 . 57 V,. 68 „ 05 „ Dne 12. deoembra. Ogerska zlata renta 4%.......113 gld. 65 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 r 45 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 141 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 155 . 25 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188 „ 50 „ Zastavna pismaavstr.oBr.zem. kred. banke 4% 96 „ 50 „ Zastavna pisma . „ „ „ „ 41/«* 100 „ 40 „ Kreditne srečke, 100 gld.......194 „ — „ St. Genois srečke. 40 UUMÍW 1I.\V4I::M" \ i, Ul'll.tL.1