Iz pod Grlntovoa. šolsko leto gre h koncu; treba bo pokazati učencem, kaj so se to leto naučili, pa tudi učiteljem, kako so delali in kaj so pridelali v šoli. To je tudi prav, sej vsaki mora dajati odgovor od svojega hiševanja, zakaj bi tudi šola tega ne storila! A samo ena je: Težko se dobi sad na premladem drevesu". V tukajšnih kmečkih šolah je navada, da poletni čas hodijo v šolo le mali otročici — sami pervinci, — ker večji morajo pasti ali kako dru^ače na polji delali pomagati. Kakor hitro pride sv. Juri, večjih učencev ni več v šolo, in nainesto njih pridejo njih mlajši bratci in seHtrice — res lepo stevilo |uijaznih otročičev, ki sicer obetajo, da bodo HČasoma dobri učenci, toda za očitnu spraševanje so še vsi negodni, in vendar me iie čaka drugega, kakor, da bom rnogel pri sprasevanji spraševati le male otročaje. Pa bo kdo rekel: Lej ga no, kako se izffovarja, iu a\ zna že naprej pot pripravljati! — Res je, da se izgovarjam, toda zato, ker je potrebno, zakaj, veni, da nekteri poslušavci pri šolskem spraševanji ne pomisliju ne naprej, ne nazaj v šolsko življonje, (emuč merijo učence in učitelja le po tem, kakor in kaj vidijo in slisijo konec šolskega lcta pri očilneni spraševanji. ,,Tovaiš" je že enkrat ornenil, da bi bilo prav, ko bi bila na kmetih očitna šolska sprasevanja o začetku pomladi, preden učeiici jenjajo v šolo hoditi. Poletni 6as, se ve da, naj bi ne bilo šolskih praznikov, temnč naj bi hodill v boIo pervinci, a kterimi bi se učitelj ložeje s samimi pečal, kakor pa po zimi med drugimi večjimi nčenci; pa tudi mali učenci poleti ložeje hodijo v šolo, kakor jeseni in po zimi, ko je večkrat nevgodno in za nje se celo škodljivo in nevaruo vreme. Tako misliin in prevdarjam jaz, in se ve da, nikomur ne vsilujem svojega mnenja, temuč želim. da bi se naši bratje o takih in enakih zadevah zglaševali in pogovarjali v našem šolskem listu ,,Tovaršu", kterega vsako pot že težko čakam jaz, gotovo njegov naj starji in odkritoserčni prijatel. —k. Iz LJublJane. V seji mestnega odbora 10. t. m. je vprašal srenjski odbornih g. S(edry g. mestn. župana, kako je to, da se po mestu klati toliko pobalinov, ki po ulicah beračijo, iz kterih prihaja nevarna druhal. Ali bi ne bilo prav, da bi te pobaline silili v šolo? Gospod župan dr. E. H. Costa odgovori, da ta reč je Hilo iraenitua; g. odbornik Horak na to odgovori, da je bil pod ranjkim županom poseben vradnik za to, ki je pazil na (e pobaline; njegova skerb je bila, da je te potepine spiavljal k rokodelstvu. A ta reč je zaspala. G. Šventner, ud ubožne komisije, pa je rekel, da se tudi sedaj, kolikor iznaša Metelketov zavod (47.000 gl.), skerbi, da se dečki spravljajo k rokodelstvu. To reč pa prav marljivo preskerbuje magistratni uraduik g. Jeras. Ker je ta reč silo iraenitna naj bo tudi wTovaršu" dovoljene, da spregovori besedo v tej reči. Postava veleva, da naj se vsi za šolo ugodni otroci popisujejo, potern naj se pozve, ali tudi vsi taki otroci v šolo hodijo, ali ne. Vpraša se naj popred: Kdo bo v našem mestu izpeljeval to popisovanje, ali mesto, ali šole, ali fare? Kdo bo potem primerjal, ali vsi zapisani otroci hodijo v šolo, ali ne? Vcasih pridejo v I. razred otroci od 10—13 let, ki so tu ali tani v kakošno inestuo šolo pogledali, a naučili se niso ničesa, in so še celo v naj potrebnejših resnicah sv. vere (ako nevedni, kakor nekristijani. — Zalostno a reenično je, da je po mestih nevednost v naj potrebnejših naukih in resnicah sv. vere lako velika, kakor nikjer po kmetih,in uevednost in zauemarjena izreja je kosčala raati vse hudobije. — Cegava dolžnost je tukaj pomagati ? kako se to more odvračevati ? Pervo dolžnost za to iraajo starši; kjer pa starši za kerHansko izrejo količkaj skerbe, otroci niso tako samupašni in zaiieinarjeui. Tedaj so pa v drogi versti učeniki dolžni skerbeti za take zapaščene otroke, in njih dulžnost je, da skerbe za te .sinile na dum in lelesu in še bolj kakor za druge, kajti očitue šole bo naj več za uboge otroke, in kje se bodo kaj naučili, ako ne po učitnih šolah? A s (akimi zaiieniarjeiiiini otroci je treba ostro ravnati. Kcr se jim pu to ne prilega in taki oiroci ne znajo pokorni biti, se šoli odtegujejo. Tedaj pa nima gosposka dol/.no.st siliti otroke v šolo, in če ne gie z lepo, naj pa gre z gerdo, in gospotika naj nikar ne posluša njih neHlanih izgitvorov, nej nihče ne bo naznanuval kaj, kar ni resničnega , in odvaliti od sebe odgovornost ali kazen, navale raki starši vso krivico na Aolo, kako da se v šoli ž njihovimi otroci ravna in Bog zna, kaj ee vse, in kaj je opravil učenik s svojo pritožbo, opuslivši, da nas taki otroci očitno nu ulicah zasramojejo. — Kedar se pa starši nelijo iz fare v laro, naj bi pa to leto še v ravno to šolo hodili, akoravno njih fara apada k drugi šoli, sicer ni mogoče, da bi se na nje pazilo. Če so pa (aki otroci tako sprideni, da se ne opravi ničesa, ue z lepo, ne z gerdo, in da celo šolo hočejo spriditi, jih mora učenik iz šole pahniti, da ena garjeva ovca ue oknži vse čede. Kaj bo potem iz njega? K rnkodelstvu naj gre, se sploh pravi, ali taki otroci niso vajeni vbogati, in če pridejo k rokodelstvu, ne ostanejo tu dolgo, in nekteri iraajo mojstrov toliko, kolikor je tednov v letu. — Takih malopridnežev uihče nočc, nihče se jih tudi ue upa komu priporočevati, iu po tein lenarijo in voglarijo, kakšen krajcar poštcno ali tndi nepošteno vjamejo, in zgodaj pridejo v ječe med izorjene hudodelce, kjer se do čistega pokvarijo in se odgoje v nevarne Ijudi in prave hudobneže. — In take Ijudi more potem de/.ela rediti; žalostno je, da se popred ne potnaga, dokler stropen sad duzori in je naj več vsa pomoč prepozna. Taki mladi nerodneži naj bi se, če drugega ne pomaga , vtaknili v delavnišnico, kjer bi bili prisiljeni delati; morda da bi se tnkaj poboljšali, ali saj bi biii obvarovani. Ker je pa dostikrat revščina veliko nad tera kriva, in veliko otrok ninia uikoga, da bi /,a nje skerbel, jih živil, oblačil in učil, pa tukaj naj več pomaga kerščanska Ijubezen. Naprava od ktere se je tolikrat govorilo — sirotišnica — bi bila v Ljubljani kervavo potrebna, le v taki hiši dobivajo zapuščeni reveži zdatne pomoči, kjer se kerščansko izrejajo in se uče /.a življenje koristnega. Za take uaprave naj bi mesto iu deržava skerbcla, ker krajcar v to obernjen bi wo marsikje drugej, nemara tudi pri jetnišnicali privarova). In kedar mesto vstanovi sirotišnico, spolni potem veliko svojo dolžnost, in obranilo se bode marsikterega zlega ne samo v nravnem, temuč tudi v materijelnem oziru. j~f. — 2. t. iii. je novoizvoljeni in po Njih Veličanstvu poterjeui župan, blagi gospod dr. E. H. C o a t a v okinčani mestni dvorani vpričo c. k. deželnega glavarja, gospoda Konrada pl. Eybesfelda sloveeno prisegel. Mestni odbor, magisfratni vradniki, mestui zdravniki, ačitelji mestne glavne šole in obilo drugih mestnjanov sc je snidilo k tej svečanosti, ki so ljubljenemu županu vošili srečo k novemu županovanju. — Vse Ijubljanske šole, srednje in nižje, se bodo naj več sklenile ta mesec. Gimnazija in realka ne bote imeli pri tem nikakoršae vnanje slovesno.sli. V norinalki bodo očitna Hpraševanja 1. 2. in 3. avgUHta, v niestni glavni šoli pri mv. Jakobu pa že 31., 22. in 23. t. m.