Gibanje blagovnega prometa
180-,
160-
140-
120-
100-
80-
M
Vrednost blagovnega prometa T trgovini na drobno je v ok-tobru letos za U,6'/n večja, Ua-kor v istem obdobju lani, v pri-merjavi s septembroin letos pa je porasla za 3,5%. (Podatki se nanasajo na trgovinsko mrežo in torej nl obsežena kmečka tržna trgovina). Ta porast bla-govnega promcta v trgovini na drobno je v veliki meri pogo-jcd s porastom cen živilskih ar-tiklov. Letos so bile cenc na drobno v stalnem perastu vse do septembra — oktobra, ko so se začcle v določeni merl usta-ljevati.
Na to povečanje }e precej Vplivala tudi količina prodane-ga blaga, ki je todi v porastu.
Na to povečanje prometa je najbolj vplivala industrija, ki proizvaja Kedalje veS proizvo-.Aov ia osebno potrošnjo.
rrlBO
-160
-140
-130
-100
-80
INDEKS  CEN   INDUSTRUSKE  PROIZVODNJE
Skupaj industrijskl proizvodi (brez tobaka) 100
103
109
GIBANJE CEN NA DROBNO
1160.
¦   % 140-
120-
100 -
I 80 -
Poljoprivredni  proizvodl
'-O
r-i6o
_ 140
-120
-100
-80
J_
_L
I
I
' Splošnl Indeks cen na drob-no se v novembru ni spremenil. Indeks ccn industrijskih pro-izvodov se je povečal za 0,9%. Na to je v glavnem vpllval na-daljnjl skok cen drv (za 8%) ln lignita (za 1,6%).
Cene kmetijskih pridelkov pa so padle za 1,6%. Mleko, mlečni Mleko, mlečni izdelki in alko-holne pijače go se podražile, za-t« pa je bila cena svežega me-sa za skoraj 3% nižja, padle so pa tndi cene na drobno koruze.
POTROŠNJA ENERGIJE  V JUGOSLAVIJI
PROIZVODNJA GRADBENIH STROJEV
POGOJ ZA HITREJŠO IN CENEJŠO GRflDNJO OBJEKTOV
Dosedanje investici.je v grad-binstvo in v praizvodnjo gradbe-nih stiTOJev od 1. 1952 niso bile znjosti raivke, da bi gra.d4>eno mehajiizacijo lahko povečali toli-ko, kolikor to zahteva razvoj go-spodarstva v FLRJ. 25 odstotkov mehanizacije, s katero so razpo-lagaOa gradbena podjenja do leta 1950, je b.31o še iz stare Ju^osla-vije.
Pred vojno je bila proizvodnja graidbenih snrojev in naprav ne-zmairna, 1. 1939 je dosegla 108 ton. L. 1952 se je poapela na 1054 tofi, dokler ni v 1. 1955 porasla na 8000 ton, ka-r pomeni, da je ta proizvodnja od 1. 1939 za 80 krat večja, od 1. 1952 pa za osemkrat. To je omogočiilo, da srno zroanj-šali uvoz.
31 strojnih tovam izdelnje Ja-nes gradbcne swoje in motoj-je, ki fih uipora-bljajo za pogon gradbciiih strojev ter za prevozna sredsrva za gradbinsrvo. Osvojili smo pro-
V ENI URI  OPEfiVI BRGER
ZZAJEMALKO(l,0m3)DELO
156 UUDI
l.UUI
jzvctdnjo bagerjev, vseh wst <lvi-gal od najmainjših do največjih, proizvodnjo žerjavov »VoJf«, drobilcev, siHosnih naprav, raizndi vrst elevacorjev, transporterjev in sk kakor tudi nap-rav za vibri-ranje. Proiz"vajamo mcšalnice za betom in madto. VI. 1955 smo za-^eli tudis proiz.vodnjo bulldožer-¦jev, pripravlfamo pa setudjnao-sva'jan)e proizvodiiije iostailacij »Jumibo«.
Tovama »M oiktobar« v Kru-?evcu izdeluje bagerje in traiktor-je gosemiifarje z dodacrfimi naipra-vami, ki jih lahiko Izlionijcarao koL buldozerje in kot vJa^ilno sared-srvo s posebniim vidom za vlaže-nje, dailje vall.je po 8 in \1 ton z dazeilovinili motorji. Ta tovarna iEideluje tudi železne konstrukcij« za <Jiv:«jaila, instalacije »Jumbo«! vagončke, pripravlia se pa tudli za iEddovanje dvigail »VoJf« in traktorjev gosenitčajriev s 50 komj-sStimi moami.
Tovairna »Fagram« v Smedere-tu prcnizvaija drobiJmcc in mline za kotJe, mežaSnice za beton, fi-nišerje za beron, stroje za pranje In sejanie gramoea, razna gradbe-na dvfgaila, asfaJtne scroje rotacij-ska reseta, vagomčike, kompresar-]e itd.
Izbira obeega torei glavne w
ste gradbenih scrojev. Sedaj hAtr lujemo 160 vret gTadbenih strojev. Ce bi hoteli jra<jlbena ddla popol-ttoma mehanizirati, bd moraili o-svo/iti ?e piroiizvodnjo stroiev za utrjevanje napis<yvi »iab« ia vibratorjev. Zek) vaino bi bilo tudi osvajanje proizvodnje vibra-cijskih vajjev, ker <la en vibracij-ski va!, cežai 1,6 tone, enak uči-nek kakor navadni vaJ, težak 16 ton.
V prcizvodnji na;pra-v za kapa-nje v steno moramo osvojiti vse naprave za instaJacijo »Jumbo, za moderno vrtanje predorov, \a na-pjave za aavpično vrtaJije.
Med straji za nakladanie mora— mo osvojiti mehanične lopate za nakladanje peska, gramoza, kam-aa Ln vseh vrst nakladalcev. Od strojev za iadelavo cest moramo v prvi vrsti osvopti proizvodnjo asfaiknih scrcjev, finišcrjev, roi-nih va motornih brizgaln za iz-<le!avo bitumenskiih izdelkov, raz~ ne najprave za TOdrževanje bku-menskega cestiš&.
Za urejevanje betona so nam nujmo potrebni vibratorjli, katcrih izdelmjemo še mdlo in rudi niso kaikovosuiii, predvsem pa moramo izdelovati potrebno število vibra-ciisfciih miz ko* ipodJa^o za pro-irvodnio več betonskiK momtažnjh elemer.tov.
Za arganlzacifO betanarne mo-ramo osvofiti proizvodnjo doza-txjrjev za cement, vodo in kamni-ti a.gregat. Vsekakor moramo o-kfepiti proizvodnjo težfcih tovor-njakov, skipariev in to-vornjakov z vdelanlmi mešaJci.
Strojnitn tovamam bd pri osva-ja,nju proizvodnje novih strojer lahko mnogo pomagajH Lnstituei, ki se ukvajjajo * pospeševam jem giraidbinstva.
UCINER  »VOLF«  ŽEBJAVR
V  ENI  URI  V  PRIMERI   S
ČLOVEŠKO DELOVNO SILO
Mehanizacilja grsudbinstva spada v okvir novih sm«rnic v naS! eko nonnsfcj poJkiki, ker ba naša skup-nost dobila tako hitreje in ceneje zgrajne abjekte. Poglejmo prilbli-žen račim o pomenu mehajiizaci-jc graidtiinsrva:
Potrolnja vse encrgi'je nam slu-ži koi osnovno marilo gospodar-ske razviitosti, kaifti vsa moderna proi-zvajailna srodstva troSiro elek-tirižno energiiio, piremog aJi tekoče garivo. Če vse te oblijce energije preračunaino na primer na črni pramog, dolbimo celotno potrošnijo energije.
V i. 1953 ije znašaJa na,?a po-trožoja pogojnega Lm^a premo-
ga 390 kg na posameznoga prebi-•varlca. Nepoffredno za na.mi so Itailija, špranfja, Iarael, Ja.ponska in  Ajrgentina.
V l. 1937 smo potrošiiH komaj 180 kg pogojnaga čmega premoga. V ,1. 1954 se je ta potrošnja povz-pda na 443 kg, to je, povečala se je za <lva Ln pol krat. Letos po-trošaja še aadalje t-me.
Ing. Joža Valentinčič