5x • ■ ■ GLASILO SZDL |i LJUBLJANA- BEŽIGRAD Leto Vlil., Št. 1 (57) 31. januar 1968 CENA 40 par (40 st. din) OBČANOV tnsmai Občinska malha 1 Še razprave o obrti Brez šefov Ker kandidati niso ustrezali, štirje odseki občinske uprave nimajo šefov Štirje odseki občinske upra-6 (za proračun, dohodke, gospodarstvo in komunalo) so orez svojih šefov. Razpis r? (a delovna mesta, objavljen v časopisih, namreč ni “spel. Za šefa odseka za proračun ® Premoženjske zadeve se ni javil nihče, za šefa odseka za oohodke se je prijavil en ■jandidat, za šefa odseka za gospodarstvo dva in za šefa °oseka za gradbene in ko-•Punalne zadeve tudi dva kantata. , Za zadnje štiri omenjene ^sndidate komisija za volit-•o. imenovanja in kadrovska •Prašanja ugotavlja, da niso ~“ezali pogojem razpisa, “pojsi zadelj izobrazbe ali službenih let. _ žefa odseka za dohodke Prijavljeni kandidat izpol-juje pogoje, določene v raz- voiu’ ventiar je komisija za itve in imenovanja menila, bi Paj.l>i razpis panovili, če in ^ javil Se tok kandidat 1 Potlej imeli izbiro. S pStaiueem komisije pa se lo ■ ,odboraikov ni strinoa-da r?ikJer ni omenjeno, in rto°ra več kandidatov meri , Po^ej komisija izbira (>dSii?Skurenti- °b tem so dn3 tudl so Ki,, ^-»Pojasnila, kakšni hlisiie °dloSilni kriteriji ko-J Pri izbiri kandidatov. Pt^ogSkomf1??4aina Je “ imenovnn. P3^0 20 ^ fa ods«^3 Imoriovala za še-Alojzn oZa družbene službe Svetovaiefm°talkarJa' doslej Uje m P® . 28 samoupravlja-°bčins>i a, prl bežigrajski “dsekT.,^1115^!111- 2« šefa Franc-a ^?i^PloSne pa siej ^t6kiudo, ki je bil do-tehničnih^ ^mintstrativno - 8kUpščine 0bčlnSke Ods^ »Pri 28 mesto šefa 86 miPt,nn^,0ne službe so ItOnvisi)a « kandidati. Alojz oa f J« odločila, da reza « ^car uajholj ust-sefa odsiSJpisano mesto. Za. Ve sotT™ 24 splošne zade-kahdidat? |Prljaviu tudi trije bila, komtsiJa je me- ^kinda*11^0^ ^treva Prane u kaiiu!?...Stfrib odsekov pa S ra*PtS 2^ obJavi ^Soko^aJ.' Jr, '?e skhtevajo 8 k* prawfJ° p5°brM:bo ter nar^iePP^S®,: 0konomsko fi-Za smeri za šefa odseka - SS “Lf'- ^ 11 za ekon°mSkesme- * gosp°- ^bene lzobrazbo ta ^ P" smorl za šefa odse-^ komunalne in gradbene Občinska skupščina je obravnava razvoj obrti in gostinstva Občinska skupščina na O nadaljnem razvoju predloge torej obdelal še zadnji seji še ni sprejela obrti in gostinstva za Beži- enkrat in jih potlej pred-sldepov o obrti in gostin- gradom, je občinska skup- tožil občinski skupščini, stvu, po katerih naj bi v ščina razpravljala zdaj že Po predlogih naj bi še prihodnje uravnavali ti de- drugič v zadnjem času. O krepili obrtno dejavnost javnosti v naši občini. Za- tem so govorili na seji družbenega in zasebnega devo so odložili na eno mestnega sveta in na kon- sektorja ter s primemo prihodnjih sej. Ta čas bo ferenci Socialistične zveze davčno politiko pospeše-svet za industrijo še en- delovnega ljudstva Beži- vali razvoj gostinstva. Za krat pregledal vse sklepe grad, predlog za sklepe pa opravljanje vseh obrtnih in upošteval pripombe, ki je na svoji seji sestavil dejavnosti naj bi predpise jih povedali odborniki svet za gospodarstvo ob- s ah kvalifikacije ter pre-na seji občinske skupščine, činske skupščine; svet bo gledali obrtna dovoljenja, ki so jih zdaj izdajali tudi tistim, ki niso imeli kvalifikacij. Uredili naj bi davčno politiko tako, da bi pav-šaliranje veljalo le za storitveno obrt ne pa za proizvodno, pavšalne osnove za plačevanja prometnega Prihodnji mesec bodo občani na zborih volilcev razpravljali o letošnjem občinskem proračunu. Postopek je že utečen. Svet za finance bo pripravit predloge, kako naj bi denar razdelili: koliko bo šlo za ureditev cest, za otroške vrtce, različne organizacije, socialne podpore, občinsko upravo itd. O teh predlogih bodo razpravljali zbori volivcev, proračun pa bodo dokončno sprejeli odborniki občinske skupščine na svoji seji. Letos ne bo razprav o tem, kakšen delež naj bi odmerili šolstvu in otroškemu varstvu kajti le-ta je zdaj določen z zakonom: za šole gre povsem določen odstotek proračunskih dohodkov. Presneto bi bil v zmoti tisti, ki bi bil prepričan, da bo kar nenadoma napočilo leto, ko z občinskim proračunom ne bo več težav: denarja bo dovolj za vse- sleherni bo odšel sit od občinske mize. Ni je čarobne paličice, ki bi v takšno zadovoljstvo razdelila vsebino občinske malhe, kot ni čarobnega konca človekovih potreb in želja. Razlike pa so vseeno precejšnje. Pred leti smo slavili ob vsakih sto metrih na novo asfaltirane ulice; marsikateri objekt ni nikoli zrasel pod nebo, lahko bi pokazali na dejavnost, ki je zamrla samo zato, ker ni bilo denarja. Zdaj ne moremo več trditi, da za neko reč ni denarja, lahko samo rečemo, da ga je premalo. Uporabniki proračunskega denarja so imeli tudi lani večje želje, kot pa jih je bilo mogoče zadovoljiti. Od deleža, ki ga vsak zaposleni Bežigrajčan prispeva za skupne potrebe v občini, so dobili torej manj kot so bili pričakovali. Vendar zato ni nihče propadel: pri nekem objektu niso zapele lopate, pac pa so plačali le načrte, drugje so nekoliko zmanjšali program svoje dejavnosti. V razpravah o letošnjem občinskem proračunu bi morali imeti pred očmi tudi to dejstvo. immmmmmmmi Stečaj - in pomoč iz tujine »Adria aviopromet« pod tujim soncem? Okrožno gospodarsko sodi- »Adria aviopromet« ima le- davka zasebnih gostilničar-šče je uvedlo stečajni pošto- tos tudi zagotovljenih 5.000 Jev Pa b* primerjali s pro-pek v letalskem podjetju ur letenja s svojimi avioni, metom v gostilnah družbe-»Adria aviopromet«. Stečaj je kar bi bilo dovolj za kolikor ne£a sektorja. Govora je še predlagala komisija za prisil- toliko ugodno poslovanje 0 olajšavah, ki jih imajo no upravo, ki so jo v tem zasebni obrtniki v prvih podjetju postavili 15. decem- vseeno pa bo stečajni po- dveh letih poslovanja, o bra lani, občinska skupščina st;opek tekel SVOJ0 P0*- uPa- ureditvi žiro računov, o pa se je s predlogom strinja- nje1 Je’ da »Adria aviopro- zaposlenih pri zasebnikih la. met«, v svetu priznan kot ena ter o poenostavitvi admi- »Razpravljali bomo o nič n,a^*>ljšihx. chartfrskih. letal' nistrativnega poslovanja v kaj prijetni zadevi, je dejal skib družb, ne bo izginil iz manjših družbenih obrtnih odbornikom predsednik ob- "7- nega tržlšča«- delavnicah in gostinstvu, činske skupščine Karel Ku- Hill!lll[!l!llllllll!'!{IIW!litlllllillllll!!!!!ljll!IUt!ttlllllllllllllllllllll|ll||l|||||fl|f||||]|||||||t||||j|j|||jj|!||j|!|[!|{||||||||||||!||||||ij!i|i|;f||i||tn|||||||||||||t|||]|||||||||||||||j|. Šar, predrto je skupščina obravnavala stečaj »Adria avio-prometa«, vendar imamo tudi bolj razveseljive novice.« Neka tuja letalska družba je namreč »Adria avioprome-tu« ponudila denar, novo letalo DC-737 in svojo mrežo prog, če naš AA nima dovolj prometa. Dobili so tudi ponudbo za odkup rezervnih delov in materiala. AA je imel te zaloge preveliko in so močno obremenjevale podjetje. V PRIHODNJI ŠTEVILKI: • občinski proračun, proračuni skladov in proračun mestnega sveta • načrti plinarne, elektrarne, vodovoda in kanalizacije za gradnje na bežigrajskem področju »Zbor občanov« bo izšel sredi februarja, pred zbori volivcev Prispevek drugače Občinska skupščina je na zadnji seji razveljavila sklep, da občani z nizkimi osebnimi dohodki ne plačujejo prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Občinska skupščina je namreč maja meseca lani določila, da občani, ki imajo manj kot 40.000 st. dinarjev dohodka mesečno na člana družine, ne plačujejo tega prispevka. To določilo je veljalo za bežigrajsko občino, ker je vsaka ljubljanska občina sprejela takšen odlok za svoje območje. Mestni svet pa je 20. decembra lani sprejel spremenjen odlok o plačevanju prispevka za uporabo mestnega zemljišča; med drugim so tudi spremenjene meje takoime-novanih con, v odloku pa je za vse mesto določeno, kdo ne plačuje prispevka in torej to ni več v pristojnosti občinske skupščine. Po odloku mestnega sveta so plačevanja prispevka oproščeni tisti občani, ki prejemajo družbeno-materialno pomoč in drugi, ki bi jim prispevek ogrožal osnovni življenjski standard. Prošnje za oprostitev rešuje odsek za komunalo občinske skupščine. ■> . j*4M -t** Otroci pri počitku v novem vrtcu »Ciciban« v Stozicah Obrt tudi na konferenci SZDL Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva je razpravljala o zasebnem delu z zasebnimi sredstvi, največ o položaju zasebne obrti in gostinstva. Zavzeli so se za objektivnejša merila in usklajene pogoje za razvoj zasebne in družbene obrti. Poudarili so, naj bi probleme , obrti temeljito in vsestransko proučili, da ne bi škodovali razvoju te dejavnosti. Zavzeli so se za učinkovitejšo davčno politiko in predlagali, da bi spet uvedli obvezno šolanje in mojstrski izpit kot pogoj za opravljanje obrtniške dejavnosti. Opozorili so tudi na zapleteno poslovanje in večje stroške družbenih obrtnih organizacij v primerjavi z zasebnimi obrtniki; le-ti, ki so tudi sodelovali v razpravi, pa so poudarili, da imajo večje dajatve pri prometnem davku ter da naj bi banke tudi zasebnim obrtnikom dajale kredite. Občinska konferenca SZDL je sprejela še poročilo nadzornega odbora in predlog za sestavo sekcij in komisij pri občinski konferenci SZDL. Zaradi prezaposlenosti v službi so razrešili člana izvršnega odbora Francko Nedeljko in Cirila Trčka ter namesto njiju izvolili v izvršni odbor Marjana Kobentarja in Toneta Lahajnarja. Naposled trgovina v Dolu V torek 9. januarja je predsednik naše občinske skupščine Karel Kušar na simboličen način odprl v Dolu novo sodobno samopostrežno trgovino ljubljanske »Prehrane«. Z otvoritvijo P-marketa se je po sedmih letih prebivalcem Dola in okoliških krajev naposled le izpolnila njihova velika želja, ki se Je prepletala v razpravah na domala vseh njihovih zborih volivcev in krajevne skupnosti. Otvoritvene svečanosti so se poleg članov krajevne skupnosti udeležili tudi predstavniki občinske skupščine Ljubljana - Bežigrad ter obeh investitorjev gradnje in opreme trgovine — stanovanjskega podjetja »Bežigrad« hi »Prehrane«. O novi trgovini berite še na S. strani. ✓ En zdravstveni dom Velika akcija Nova organizacija zdravstva v Ljubljani Zadaja leta se kaže vee Kako SO potekale pripra- 1611 *ma vršilcev dolžno- rvvt.roiHn kWvrwtn.i ■ . r r ,, jj * > , ve za združitev? večja potreba po enotni zdravstveni politiki v okviru mesta Inj. kovanja, 31 pa jih Je dobil višji čin. » Več družabnega življenja Borci morajo gojiti tova^ štvo in drug drugemu ponjjf gati, tako kot je bilo med nj' rodno osvobodilno borbcb8^ poudarili na občnem krajevne organizacije borcev Dol — Beričevo. nili so, da bodo pogosl™* Nova samopostrežna trgovina v Dolu Prebivalcem Dola in okoliških krajev se je 9. januarja naposled le izpolnila njihova dolgoletna želja. Sedem let je bilo treba, da so slednnjič dobili sodobno samopostrežno trgovino, ki bo bržkone v vsem zadovoljevala potrebam naraščajočega prebivalstva. Objekt je financiralo stanovanjsko podjetje »Bežigrad«, opremo zanj pa je preskrbelo trgovsko podjetje »Prehrana«. Zanimivo je, da je funkcionalna zasnova sodobnega P-marketa z njegovimi trenutnimi zmogljivostmi preračunana za daljši čas in bo trgovina potemtakem krila tudi vse potrebe po redni oskrbi v prihod-nosti. Trgovina je organizirana po samopostrežnem načinu prodaje z delno kombinacijo klasične postrežbe pri delikatesnih in galanterijskih izdelkih. V samem objektu je manjil bife s kuhinjo, kjer bo moč ob vsakem dnevnem času dobiti poleg velike izbire najrazličnejših pijač tudi tople malice In vrsto mrzlih jedil. Prodajni prostori trgovine merijo 161 kvadratnih metrov, skladišča v pritličju in kleti 174 kvadratnih metrov, kuhinja 11 kvadratnih metrov ter vsi ostali pomožni prostori 56 kvadratnih metrov. Tako merijo vsi trgovski prostori skupno kar 405 kvadratnih metrov. 2e prvi dan poslovanja so imeli v novi trgovini »Prehrane« za nekaj več kot pol milijona starih dinar-jev prometa. Z eno besedo — obisk je presegel vsa pričakovanja in skoraj ni bilo človeka, ki ne bi ta dan pomolil svoj »firbec« v novo trgovino. Ljudje, ki so se že v dopoldanskih urah začeli zbirati pred trgovino, pa so nam vsevprek pripovedovali, da ne morejo pozabiti tega dneva. »Ko so zaprli prejšnjo trgovino, smo se morali večkrat podati kar peš po mrazu, in slabe pol ure hoda Je bilo treba do Beličevega, da smo si lahko tam preskrbeli najnujnejša živila in ostale potrebščine za vsakdanje življenje.« I. VIRNIK obiskovali stare ali bolno čl»' ne in jim pomagali. Bolj do skrbeli tudi za sporne*"^ in spominska obeležja.^ NOB na svojem obinočrp Zavzeli so se tudi za orga0®^ rano družabno življenje in ^ do zato priredili več za vse člane. Prihodnji mesec krvod* jalska akcija p Februarja bo oličins®8 ganizacija Rdečega križ* pripravila krvodajalsko 8**|# Jo. Za Bežigradom zbrati 1.750 krvodajalcev. čunajo predvsem na 0< 1 ^(0 delovnih organizacijaln Z‘^|> so že pripravili razpored-voda jalska akcija pa h° po krajevnih skupnostih janua** [>e4r CffScuce Sklad skupnih rezerv — za rezervo Svet za gospodarstvo občinske skupščine je na zadnji se-h razpravljal tudi o skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij. V tem skladu bo '«oS približno 412 milijonov «• dinarjev. Več podjetij je Prosilo za posojilo, vendar J® »vet za gospodarstvo me-... nai sklad sluzi namenom, »so mu bili določeni. Upra *c.?ne Prošnje podjetij za po-Jtla bodo zato obravnavali asneje, ko bodo na razpola-vu ,tcmeliite analize o pošlo-zlasti še bilance. Na *?a*agi teh podatkov bi šele naložiiikie hi denar najboU*‘ I ^*r°šnje za dodelitev posoji-iz sklada skupnih rezerv >®spodarak|h organizacij so "0slej vložili: »Ljubljanske rkanie« (za novo opremo sladoledarno, dokončanje "ouernizacije polnilnice mle-čilo > i°Rl,rta) »Modna obla-ve t za ureditev okolice no-® tovarne v Tolstojevi ulici). " Rostinsko podjetje »Beži-ret* * ^Za Rradnjo bazena v okreacijskem centru na Ježi Soii,:r ,hi ,na Pot,,aCi trga po-jJ, a,rtoWH tudi posojilo pri nin°*S °va.nski banki M nnt»-ka fROvino). Tovarni »Belin-“ pa so odobrili posojilo rabin - vpndar ga niso upo kili '| Z* ,,ros'j° da bi ga do- iliiU0’S<,-'lil *z sklada rezerv končno odobri upravni od-bor loga sklada. ^•■editev počitniške-9a doma v Umagu ri.^riWižno 25 milijonov st. rbarjev bo še treba- da bi uredili počitniški Um '^‘grajske mladine v J ^u na istrski obali. Lani v n?0111 razširili, tako da je " etn še 40 ležišč več in je em . ostora za 120 otrok v Pove^anim zmog-diti sl t, Pf £ treba PrilaK°' store . , ,inJ°. sanitarne pra res vse»fi ad,išče’ da 150 dom bo stransko ustrezen Ce donarPr^easno zagotovljen do zaL??*10 vsa dela končali ko bT*3 Počitniške sezone. KrajskaV, ,ma!?u spet »beži-naravi kolonUa« in šola v Sv 28 SOc'a*ne podpore n° ^ravstvo tn social- ne Je nr^„0beinske skupšči-"ekoliko 6d aKal' da bi letos 36 v ob£nsfaIi 2neSek’ kl Ptedviclen,kem Proračunu ^ LetaS)0clalno Podpo aine norieX66 S1° za soci- dinarjev h?/6. 2,2 miliJona st. «n, lani 3 milijone st. 4 mm, P* bi namenili Menij0J Starlh dinarjev. tev Pokoinmrfdvldena ur0di-’ eeloti 1^?,. etos S« ne bo ‘reba nek^L3 ^ Jesenl »h^ko pomočve^ denarJa z-8 8 "ajniž,^105 upokojencem Umi prejemki. ^opisujte! Mnuar Nova telefonska centrala V bežigrajski občini je danes 2.364 telefonskih naročnikov, na nove priključke pa čaka še 1325 občanov in delovnih organizacij V današnji družbi telefon ni več luksuzen aparat, ki bi se ga lahko privoščili samo naj bogatejši. Telefon postaja čedalje bolj potreba, ki jo bo iz dneva v dan čutilo vedno več naših občanov. Pot do te potrebe pa ni tako preprosta. Danes je treba na telefonski priključek čakati leto ali pa še celo več. »Rekorder« med čakajočimi za Bežigradom je pravgotovo Miha Pogačnik iz Koroške ulice 14, ki čaka na telefon že celih 10 let; pisano prošnjo je vložil že 1958. leta. Kot pa vse kaže, bo tudi problem telefonov v naši občini kmalu zbrisan z dnevnega reda. Na zadnjem sestanku, v sredini januarja letos so se sestali predstavniki podjetja za PTT promet Ljubljana s pred- Kakc-r smo izvedeli na pristojnem občinskem oddelku, ki se ukvarja z davki od osebnega dohodka, obrti in Davek - plačilo po delu? V eni sami gospodarski organizaciji v naši občini, fci zaposluje okrog 300 delavcev, bo letos plačalo davek na osebni dohodek kar 65 zaposlenih. To je v vsakem prt rneru neoporečno podjetje: ki s skrbnim gospodarjenjem in solidnim delom po večuje zaslužke svojim de lavcem. Za redno in izredno delo. Vsi imajo stanovanja. Plačani so po delu. Kdor dela več in bolje, je več pla can. Davek od osebnega do hodka plača tako ali tako. od honorarja pa prav tako. Ker pa je zdaj prebil še dva stara milijona bo plačal še enkrat. Davek na davek. V to skrajnost je torej zašlo 65 delavcev v podjetju, ki zaposluje komaj 300 delavcev. Podjetje dvakratnih milijonarjev! čestitamo! Ka) bo takšna obdavčitev spodbuda za še boljše delo v prihodnje? Marsikateri delavec se bo upravičeno vprašal, zakaj moram plačati davek? Zato ker je delal po 10 in več ur na dim, medtem ko so drugi križem rok sedeli v go stilnah? Z zaslužkom dveh starih milijonov na leto nihče nikogar ne ogroža. Ta davčna meja je z ozirom na podražitve in na povišanje plač, ki smo jih preživeli zadnje dve leti, prenizka. Takšna obdavčitev samo nestimulativno vpliva na delavčevo prizadevanje za več in bolje. Z družinskega zornega kota pa je takšna obdavčitev tudi nepravična. Zakonca, ki vsak zaslužita manj kot dva milijona, in imata samo enega otroka, sta se izognila davčnemu vijaku, njun prijatelj z nezaposleno ženo in tremi nepreskrbljenimi otroki pa je zaslužil dobra dva milijona .., Ker jih je moral, da je lahko kolikor toliko solidno preživel svojo družino. Zato naj plača? Zdaj ko Stare dinarje zamenjavamo za Nove, bi bilo prav, da jih zamenjamo tudi Pri davku na letni zaslužek. °va stara milijona sta se v zadnjih dveh letih preživela! Niko Lapajne sedstvom skupščine naše občine in izoblikovali naslednja stališča: Podjetje za PTT promet se je obvezalo, da bo na območju Stožic, investiralo gradnjo poštne centrale s poštnim uradom, pripravilo vso gradbeno dokumentacijo, zagotovilo vodstvo gradnje, pripravilo dokumentacijo za notranjo opremo ter naprave in zgradilo centralo in poštni urad do konca 1969. leta. Ta centrala bo imela končno kapaciteto 6000 priključkov, v letu 1970. pa .bodo bežigrajski naročniki v X. fazi dobili 1500 priključkov. Podjetje za PTT promet Ljubljana se je tudi obvezalo, da bo zagotovilo finančna sredstva za nakup poslovnih prostorov za poštni urad v centru Bežigrada (pri Kačiču), v novih poslovnih posesti, se je teden dni pred 31. januarjem prijavilo nekaj nad 500 občanov, ki so lani zaslužili več kot dva stara milijona dinarjev. Pričakujejo pa. da se jih bo do zadnjega roka prijavilo še najmanj 1.500, tako da jih bo na okroglo za dva tisoč, če ne celo več. Vsak 17. Bežigrajčan se bo letos torej lahko pohvalil, da je dvakratni stari milijonar ... Lani je bilo nekoliko drugače. Več kot dva milijona (e zaslužilo samo 1.407 Be-žigrajčanov, in sicer se je med njimi zvrstilo 284 inženirjev in arhitektov, 16 političnih in družbenih delavcev, 140 tehnikov, 80 zdravnikov, 5 književnikov, 5 likovnih umetnikov, 3 komponisti, 9 glasbenikov in pevcv, 8 režiserjev in igralcev, 37 znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev, 43 knjigovodij, 486 takoimenovanih delavcev v gospodarstvu, 109 uslužbencev raznih zavodov in inštitutov ter 129 drugih. Med njimi po zanesljivih virih ni bilo nobenega učitelja, ne upokojenca. Vsi tl dvakratni milijonarji so skupaj prispevali v občinsko blagajno 41 milijonov 153,532 starih dinarjev. Največ ali 85 odst. je bilo takšnih, ki so komaj pogledali čez dva milijona in plačali najmanjši davek, manjši del pa je po znani davčni lestvici splezal nekoliko više. Najvišji znesek ni presegel 6 milijonov zaslužka letno. Po sicer neuradnih podatkih smo v zadnjem koledarskem letu zabeležili povprečno 14 odst. povečanje cen in zaslužkov, kar pa na odmero davka na čisti osebni dohodek uradno ni še nič vplivalo. Prav zato letos upravičeno pričakujemo skoraj še enkrat več dvakratnih milijonarjev (starih seveda) kot lam. Med davkoplačevalce, kl se lahko ponašajo z več kot dva milijona st. dinarjev zaslužka v letu 1967., se bodo po zanesljivih virih letos vpisali tudi nekateri upokojenci, kl so honorarno zaposleni. Koliko davčnih obvezancev je lam utajilo letni dohodek, ki je presegel »mejo dveh starih milijonov, m znano. NL stavbah na tem področju, ko bo gradnja postala aktualna. Občina Bežigrad pa bi zagotovila finančne vire za gradbeni del projekta poštne centrale v višini 150 milijonov S din v dveh enakih obrokih. Prvi del bi zagotovili letos, drugega pa v prihodnjem letu. Ta sredstva bi podjetje za ITT promet vrnilo v 30 letih z 2 odstotno obrestno mero. Občina Bežigrad bi preskrbela za gradnjo tudi zemljišče in sicer dve parceli na površini 1364 kv. m. 150 milijonov S din Je za občino velik izdatek, vendar je treba vedeti, da je ta strošek nujen. Tega se naša občinska skupščina dobro zaveda, tako da je gotovo, da bodo ta sredstva le nekje izvrtali. Marsikdo se bo gotovo vprašal, zakaj bo nova centrala s poštnim uradom toliko oddaljena od današnjega središča Bežigrada (lokacija je predvidena v višini Turnerjeve ulice v Stožicah). Odgovor je dokaj preprost: današnje središče naše občine ne bo večno pa tudi stanovanjska naselja in gospodarske organizacije se vedno bolj širijo proti severu. Zaradi resnične pripravljenosti skupščine občine Bežigrad, da reši to vprašanje, je podjetje za PTT promet že sklenilo preliminarno pogodbo z Iskro za zgraditev centrale. FTT podjetju je celo uspelo, da je skrajšalo rok gradnje zg celo leto, tako da bo centrala narejena že koncem prihodnjega leta. Seveda pa se težave s telefonsko mrežo niso rodile včeraj. že bivši Okrajni ljudski odbor je ugotovil, da PTT podjetje samo s svojimi lastnimi sredstvi ne bo moglo zagotoviti vseh potreb po ptt omrežju. Zato je OLO priporočil občinskim ljudskim odborom. naj s svojimi sredstvi grade potrebne obratne prostore, PTT pa omrežje in centrale s svojimi sredstvi in krediti, Vse ljubljanske občine, razen Bežigrada in Most, so te prostore zgradile. B. K Obrtniki odpovedujejo V naši občini imamo precej čez 500 obrtnikov. Kakor vedo povedati na občini, na oddelku za prijavo in odmero dohodka oziroma davkov, zadnje Čase obrtniki precej odpovedujejo svojo obrt. Povečini začasno ali za nedoločen čas. Večina čaka, da bo videla, kako in kam se bo zasukal veter. JV korist ali škodo obrti. Pri tem gre predvsem za nezaupanje v nestabilno davčno politiko. Po nepopolnih podatkih je občinska davkarija lani rubila pri polovici od vseh obrtnikov ker niso pravočasno plačali davka. Ob tem se na občini sprašujejo, če sploh imajo takšno pravico ob dejstvu, da so privatni obrtniki vezani na plačila za svoje storitve pri družbenih podjetjih. Znano je, da le-ta zavlačujejo plačevanje računov tudi po več mesecev V občinsko blagajno se je lani steklo 320 milijonov st. dinarjev od privatnih obrtnikov. V zadnjih dveh mesecih je začasno vrnilo obrt 35 obrtnikov v naši občini. Po vsej verjetnosti je vzrok tudi mrtva zimska sezona in pa dejstvo, da podjetja letos manj sklepajo pogodbe s privatniki, ker še ne vedo, kako se bodo prebila skozi novo gospodarsko leto. V zadnjem tednu Je v enem dnevu odpovedalo obrt 10 občanov. Dvakratni milijonarji Lani je davek na skupni dohodek plačalo 1.400 Bežigrajčanov, letos jih bo precej več I i\ I Ž L Podvoz v Šiško Povezava Samove ulice in Drenikove ulice pod gorenjsko železnico - prioritetni objekt V prihodnjih treh ali štirih letih naj bd Ljubljana dobila 5 pomembnih objektov; podvoz pod gorenjsko železnico (med Samovo ulico za Bežigradom in Drenikovo ulico v Šiški) podvoz na Kajuhovi cesti v Mostah, podhod za pešce na Ajdovščini, preurejen Ljubljanski grad m pokrito kopališče. Takšen naj bi bil enoten program prioritetnih investicij mestnega pomena. O njem bodo razpravljale še občinske skupščine in krajevne skupnosti na območju mesta, dokončno pa ga bo sprejel mestni svet na eni prihodnjih sej. Program investicij mestnega pomena, ki ga je sestavil Ljubljanski urbanistični zavod, zajema 24 objektov. Od teh so izbrali omenjenih 5 objektov, ki imajo ta. čas prednost glede na njihov značaj in materialne možnosti mesta. Gradnja le-teh bo veljala približno 4 milijarde st. dinarjev: oba podvoza in podhod približno 2,7 milijarde st. dinarjev, kopališče in nova cesta na Grad pa 1,3 milijarde st. dinarjev. Denar naj bi zbrali iz različnih virov: ljubljanske občine naj bi sporazumno združile del prispevka za uporabo mestnega zemljišča, železnica naj bi prispevala za mostovne konstrukcije na podvozih, denar iz občinskih in republiškega cestnega sklada naj bi šel za dela na cestah, denar komunalnih delovnih organizacij pa za prestavitev in preureditev komunalnih naprav pri omenjenih gradnjah. Sporazumeli naj bi se tudi z drugimi podjetji, ki imajo interes in materialne možnosti, da bi pomagali pri uresničitvi tega programa. Projekte in finančno dokumentacijo naj bi začeli takoj pripravljati. Podvoz pod gorenjsko železnico med Samovo ulico za Bežigradom in Drenikovo ulico v šiški je eden važnih členov v prometni mreži Ljubljane. Kolikšen je promet na tej cesti, se lahko vsak dan prepričamo pri zapornicah v Janševi ulici. Nova cestna povezava Bežigrada in šiške naj bi po načrtih tekla takole: Samova ulica bo šla od ovinka pri pekami naravnost čez Parmovo ulico, po preurejeni Borutovi uli-ci, skozi podvoz pod železnico in po preurejeni Drenikovi ulici do križišča Na Jami; na Celovško cesto bi prišli torej ravno tam, kot zdaj. Ta odsek bo del večinoma že zgrajene obvozne ceste: Moste—Bežigrad—šiška. S podvozom na Kajuhovi cesti v Mostah bi povezali Zaloško in šmartinsko cesto ter uredili prometne poti do industrijske oone in tovornega kolodvora v Mostah. Generalni urbanistični načrt Ljubljane je predvidel gradnjo podhodov za pešce na najbolj prometnih križiščih v središču mesta in z gradnjo podhoda pri Figovcu, na najbolj prometnem križišču, naj bi začeli uresničevati te načrte. Preureditev Ljubljanskega gradu ne bo tako kmalu končana in zahtevala bo tudi veliko denarja, med najbolj nujne stvari pa sodi gradnja nove ceste na Grad, zato je tudi ta objekt na prioritetni listi investicij mestnega pomena. Enako velja tudi za pokriti plavalni bazen, za katerega so predlagali, da bi ga začeli graditi že pred štirimi leti.Bazen bo namenjen šolskemu pouku plavanja, za rekreacijo otrok in odraslih ter za treninge športnikov in tekmovanja. I I I I I I I I I I I I I J ZBOR OBČANOV 3 135 odgovorov na vprašanja o (starem novem) jutru in večeru Novi delovni cas Sprememba in Občinska skupščina Bežigrad je že dvakrat razpravljala o novem delovnem času in o vplivu, ki ga bo imel na občane. Mnenja so bila deljena. V glavnem pa so se vsi strinjali s sledečim: Z uvedbo novega delovnega časa bo za občane nastopila vrsta dosedaj popolnoma novih problemov. Dejstvo je, da se je s prehodom na 42 umi delovni teden že izoblikoval petdnevni delovni teden z različno ureditvijo sobote. Razdelitev 42 delovnih ur v pet delovnih dni se je doslej večinoma izvedla z navadnim podaljšanjem že veljavnega delovnega časa, toda ta podaljšani delovni čas ni v pravem odnosu z delovno sposobnostjo posameznega delavca. Delovna storilnost delavca in njegovo počutje v sodobni družbi je namreč po sedanjem delovnem času močno obremenjena. Zaradi zgodaj zjutraj začetega dela je delavec za delo fiziološko in duševno nepripravljen, čeprav delovni ritem, zaposlenost dela, stroji itd. terjajo od njega nasprotno. Psihologi trdijo, da je bil delavec do sedat zjutraj nasilno prebujen, površno in na hitro urejen, brez ustrezne hrane, z občutkom, .da ni imel časa odložiti doma nekaterih skrbi, ampak jih je nesel s seboj v službo. Zato prve ure, dnevnega dela vsakdo posveti urejanju osebnih problemov, na škodo delovnih nalog. Ker pa se delovni čas prezgodaj neha, delavcu ostaja čas za dodatna dela, s čemer izčrpava in onesposablja svoje moči za uspešna dela v svoji redni zaposlitvi. S tem v zvezi, namreč z dosedanjim delovnim časom, se večina ljudi tudi časovno napačno hrani in napačno izrablja prosti čas. Razvite industrijske dežele, tudi nekatere socialistične, imajo že precej časa upeljan tak delovni čas, ki bo stopil v veljavo ' pri nas od 1. februarja za nekatere delovne organizacije in od 1. oktobra za vse, razen za delovne or-gaizacije, ki delajo v več izmenah, pa za gostinstvo, trgovino, različne servise in kmetijstvo, ki itak ne poznajo rednega delovnega časa. Zakonodajalci, ki so se odločili za tako pomembno spremembo v načinu dela in življenja državljanov, so upoštevali dobre in slabe plati, koristne in nekoristne. Šoloobvezni otroci, torej šole, vzgojno varstvene ustanove in družbena prehrana, naj bi v glavnem vplivali na to, da bi se delovni čas ohranil po starem, kajti večina šol v naši državi in mreža vzgojno-varstvenih ustanov, je organizirana za sedanji delovni čas. Toda, ko so se zakonodajalci odločili, so bili mnenja, da je enkrat treba prelomiti in da se bodo drugi pogoji, ki so potrebni spremembe, šele po odločitvi spremenili. Popoln prehod na novi delovni čas, bo v bežigrajski občini prizadel skoraj polovico zaposlenih, to je nad 8.000 delavcev. Ta podatek je zlasti pomemben glede prehrane zaposlenih med delovnim časom. Na probleme varstva in šolstva pa. s prehodom na novi delovni čas bolj vpliva dejstvo, da v občini stanuje sorazmerno več delavcev, ki so zaposleni v občini Center, stanujejo pa na področju bežigrajske občine. To narekuje, da bo v novih pogojih delovnega časa za Bežigradom predvsem treba mnogo storiti na področju varstva in šolstva. Sole, ki imajo dve izmeni, obiskuje za Bežigradom nad 4.300 učencev. Od teh jih je dosedaj ostajalo v celodnevnem varstvu le nekaj nad 750, kar ni niti 17 odst. Otro-ško-varstvenih ustanov je toliko, da je glede na število šoloobveznih otrok kapaciteta nekaj čez 800, le ta pa je zasedena s 110 odstotki. Ko so odborniki razpravljali o vseh teh problemih, so bili enotnega mnenja, da bo preko noči težko urediti vse probleme, ki bodo nastali in da bodo velike težave zaradi pomanjkanja materialnih sredstev. Ni mogoče, na primer, organizirati celodnevnega varstva otrok na šolah, ki imajo več kot eno izmeno pouka. Primanjkovalo bo torej prostora, prosvetnega kadra in denarja. Našo anketo smo tokrat zastavili na kolodvoru, zunaj bežigrajske občine. Saj delovni čas — takšen ali drugačen — ne pozna občinskih meja. štirje smo bili: trije študentje psihologije in novinar. V sredo zjutraj od pete ure do sedme smo na ljubljanski železniški in avtobusni postaji ustavili in s svojimi vprašanji obsuli 82 ljudi. Občanov, ki so prišli v Ljubljano na delo. Z vlakom iz Kranja in Zidanega mosta, pa z avtobusi iz Vrhnike, Kamnika, Novega mesta in Celja. Naslednje jutro, v četrtek, smo ista skupina na istem kolodvoru in avtobusni postaji, ustavili in vprašali 53 občanov, Ljubljančanov, ki so hiteli na dolenjski vlak, na vlak, ki je peljal proti Jesenicam, pa na avtobus proti Postojni in proti Kočevju. Kaj smo hoteli zvedeti? Po statističnih podatkih pride v Ljubljano na delo vsak dan s takšnim ali drugačnim prometnim sredstvom nad dvanajst tisoč delavcev in uslužbencev. Zunaj Ljubljane pa se vozi vsak dan v druge kraje na delo okrog štiri tisoč delavcev in uslužbencev. Lahko rečemo, da je dnevna migracija na delovna mesta v Ljubljano in zunaj nje okrog dvajset tisoč, medtem ko je dnevna migracija na delovna mesta v Sloveniji zunaj krajev, kjer ljudje žive, okrog sto tisoč. Slovenci smo torej med prvimi za Američani, ki se vozijo na daljšo relacijo v službo in nazaj. Vprašanja, ki so s temi potovanji v zvezi in odgovori, ki smo jih hoteli dobiti nanje, so zato zelo pomembni. Človek, ki bi te odgovore poznal, bi v grobi obliki spoznal življenje tako Ljubljančana, kot povprečnega Slovenca Kdaj ste danes zjutraj vstali? Oseminsedemdeset anketirancev je odgovorilo, da je vstalo med peto in pol šesto uro zjutraj. Zanimivo, da je skoraj polovica od tega števila Ljubljančanov in polovica občanov, ki žive zunaj Ljubljane. štiriintrideset občanov je odgovorilo, da so vstali med pol šesto in šesto uro. Drugi so vstali po šesti uri. To ni bilo vprašanje, pač pa navodilo za pripombe, da smo pri tistih občanih, ki so vstali po šesti uri opazili večjo krmežljavost, kot pri državljanih, ki so vstali pred peto ali po peti uri. Se pač še niso zresnili. Ste pred odhodom na vlak ali avtobus zajtrkovali? Kaj? Enainšestdeset anketiranih je odgovorilo, da so zajtrkovali, drugi niso. In od enain-šestdesetih, ki: so zajtrkovali, jih je kar šestinštirideset takih, ki so spili samo čaj, kavo ali toplo mleko. Drugi so poleg tople tekočine, pojedli še kak grižljaj kruha ali kos, ki je ostal od večerje. Na vprašanje, kdaj bodo jedli in kako, da vzdrže toliko časa, so odgovorili v devetindevetdeset primerih, da jih čaka od sedme do pol devete ure izdatna topla malica v pod ietju, kjer so zaposleni. Le-ta t-orej rešuie nlihov zajtrk. Kdaj ste šli zvečer spat? Od stopetintridesetih anketi ranih jih je šlo stosedemnajst spat pred deveto uro in samo štirje po deseti url. In, če po bežnemu vtisu, Id smo jih zapisali, ugotovimo, da smo anketirali predvsem osebe stare od petindvajsetega do petdesetega leta, obeh spolov, vseh stanov, ugotavljamo, da je spanje pred deveto uro neizrabljen večer za druge dejavnosti. Vsaj na zahodu le tako, da šele večerni čas. od osme ure do enajste, družine izrabilo za gledanje televiziie. za razne obiske, za kino predstave 70 eledoUiSfl in branie kniig To našo ugotovitev so potrdili odgovori nn sledeča vprašnnia. Kolikokrat na teden gledate televizijo? Od vseh anketirancev jih je samo sedemnajst odgovorilo, da gledajo televizijo takrat, kadar zaslede v programu kaj boljšega. Ni bilo časa, da bi ugotavljali kaj smatrajo »pod boljše«. Kolikokrat na mesec obiskujete gledališče ali kino? V zadnjem mesecu jih je od stopetintrideset anketirancev šest in šedemdeset obiskalo po dvakrat kino predstave in enaindvajset enkrat gledališče. V gledališče sta samo dva prišla v Ljubljano od tistih, ki se dnevno vozijo na delovno mesto v Ljubljano. Eden je v Ljubljani pri znancih prespal, drugega pa je sosed pripeljal in odpeljal s svojim avtomobilom. Devetintrideset od anketiranih jih je v zadnjem mesecu obiskalo po dvakrat kino predstave od tistih, ki vsaki dan pridejo na delovno mesto v Ljubljano. Podaljšali so bivanje v Ljubljani po delu, zato, da so obiskali kino predstavo. Kakšen domač opravek ste danes storili predno ste odšli na vlak — avtobus? Oseminsedemdeset anketirancev je pripravilo zajtrk in malico za svoje mladoletne otroke. Devetnajst anketirancev je odneslo svoje otroke v vrtce. Drugi niso naredili nobenega pomembnejšega opravka. V koliko izmenah dela vaše podjetje? Šestinpetdeset anketirancev Je Izjavilo, da dela njihovo podjetje v eni izmeni, to je od šestih do dveh, štiriintrideset anketirancev je izjavilo, da dela njihovo podjetje v dveh izmenah, petinštirideset anketirancev pa je izjavilo, da dela njihovo podjetje v treh izmenah. (V bežigrajski občini je tako, da dela skoraj polovico gospodarskih podjetij v eni izmeni.) Kdaj se vrnete z dela domov? Od stopetindvajset anketirancev jih je 101 odgovorilo, da se vrnejo domov od četrte do pete ure popoldne, drugi pa celo po peti url. Pet anketirancev je takšnih, da se vrnejo domov samo za eno uro, preden se pripravijo za naslednji dan In gredo spat. Od sto petintrideset anketirancev jih je sedeminosemdeset poročenih z enim do štirimi otroci. Dmgi so samci, brez obveznosti. Vam sedanji delovni čas ustreza, ali bi se radi vključili v nov delovni čas, ki bo od pol devete ure zjutraj do pete ure popoldne In bodo proste vse sobote in nedelje? Odgovori na to vprašanje, so zanimivi in presenečajo. Od sto petintrideset anketi- ZBOR OBČANOV l glasilo občinske kom- ! feremce SZDL Lju-I bij ana—Bežigrad. Iz-I baja vsak mesec, i Ureja uredniški od-I bor. Predsednik ure- 1 j dniškega odbora: \ • Joško Pirnar. Odgo- ] g vorni urednik: Ja- ! ", nez Snoj — Cena | : izvodu: 40 starih dl-' narjov, letna naroč- 5, j nina 300 starih dl- t; 3 narjev, za delovne i | organizacije tisoč | ! starih dinarjev — ’ i Tekoči račun pri % $ NB 501-8-319/2 — Ro- ■ i k opise in slike po- | i šil J aj te na naslov: $ “l »Z b o r o b č a n o v«, S Ljubljana, Parmova *• 33. —Tiska OP »Delo«. % ^šlIHttNllllillllilllllllllillHiHlllilllUitllUlllllillllilhltlllUIIIIIIIIMIIHI^ illH a'1,1** ■ . - * M Novi delovni čas postavlja otroškemu varstvu izredno zahtevne naloge pol rančev, jih je sto Šti” odgovorilo, da jim sed lovni čas bolj odgovarjaj novega, ki ga je Zvezni izvršni svet. Na, d no vprašanje: zakaj? večina mnenja, da jim ostane popoldne vel za domače opravke, čepfl gube večere. Kaj pa če bi u redili družbeno prehrano in ličnejše servise? Bi kija' mu vztrajali pri sedal lovnem času? Samo triintrideset od P njih sto štirinajst, ki s<>: odločno za stari delovni ' so ob dodatnem vpr«5 odgovorili, da bi bili ’ delovni čas, če bi bil« 11' stvari temu primemo ura Boje se zmešnjav in n«re: družinskem življenju, sedanji delovni čas, se nanj navadili že od ^ nog, jim ne da kaj prid« ( Dj. ga življenja. Neurejen« Sp mere v novem delovnen1 ^ su, bi jih zaposlile ^ kajti prosta sobota ir) ' etl ija, dejansko ne bosta Fj ti zlasti za žene, ki bodo J ^ le v soboto opraviti vse ^ kar zdaj opravljajo vsak dan po delovnem c [ja Sicer pa ... To je bil* „ ^ anketa. Mišljenje sto desetih občanov, ki se ha delo v Ljubljano Ljubljane na delo v . kraje. Občanov, ki s0 ^ °v delovnega tempa in ž Ipr UeiLPVIItTgit LtJUipa M *J skega reda navadili bi A], vega ne morejo predst* , zakaj nekaj drugega J« ^ ib] pls, pusta črka in pik*’ ji irt drugega pa je življenj«-^,]a da bomo čez nekaj n'lut)0 e ^ na Istem kraju in z vprašanji, verjetno ce^0jfi “Si mi ljudmi, prišli $ odgovorov. Anketa J« j namen, da bi o droW\'Lt alrrih vprašanjih delovnega človeka vodstva podjetij In ^3 svoje delovne čase f „1 bi bilo delovnim lJudajawL0rJ.ene cene med 'A Tekstu imn Predeloval-J° sproti rna. Prosto ceno tSie trg. riiTv. s,no zaJovf06 v starem i* J^one ,5® ‘ uvajati v delo ;%Prvi takšni^1’1'111106- To 1 h "trokTTr1 tovornjaki v i tevSamo j f *e delo opraviti Uok?1 ’ ^to ni po-Taki680 Pomožnega 5Ck v S'61? samonakla- f ° P« nlvan 2ameni8 int,' s eitr!: Vatlnih tovorn.la-j Paše t).,, ^ motino poceni-1» C‘baostl ' 2 Polico in do dl Proučeno orga j, asih kladainak bo takSon sa-C tacur h ^"Jal PO 1) v°v in n*1? kar 6 tovor-j W6nutn0n ti!l0ve Posadke. j C^dalni^T1,0 St'ri sa , po1 ,e’ in sicer v ^ o ve^u P(/ ^u’ Ljubljani in K J« ,Celou rt "ega' Ti vozovi 1,1 Sic d0mafie proizvod. 80 jih posebej Bo Kamničan še piskal preko Ljubljanskega polja ali ne več? Najsibo to vprašanje v bistvu sentimentalno, je vselej dovolj resno, da mu posvetimo par vrstic. Pomočnik direktorja Združenega železniško transportnega podjetja Ljubljana tovariš Oprešnik nam je povedal takole: »Soglasje republiškega izvršnega sveta, da železniška proga Ljubljana—Kamnik izgubi status javne železniške proge, v bistvu pomeni, da izvršni svet ne bo več kril tzgube, ki smo jo imeli z njo vsako leto. To pa praktično pomeni, da mora podjetje nekaj storiti. Prezgodaj bi bilo zato biti plat zvona, ces kamniško progo bodo ukinili. Prizadevamo si, da bi na njej povečali promet, da bi našli ustrezno rešitev in začeli poslovati tudi na tej progi ekonomsko. Kar zadeva potniški promet smo s prizadetima občinama Kamnik ?ov KomPas ,Je krenilo proti L ™ ^ nato v Dražg nor so prispeli tik p ;*tkom slavnosti. Po ^ snidenju z domai jivehmi borci m tek tošnh t6 51111 nastopali t^h, so se napotili spomeniku padlim, "^ladi se u’ Na košarkar! £ »Pokal rep 011 konec jam Jjanski dvorani w u 5W rcPr *n je nastop« da v,a" tn m*1* °ven Parfi riCta 1 Partizan Ježi, »S Rinkah, a*«, elan KK , pr' mladincih. ek^“ Oven j« bo k mladink ““'Jsa strelka nski vrsti. Reprezentanci jSVi1: retje mesto. S Z"** ugodno , ^‘"Pajočih m KV*nSke ■> bila komemorativna svečanost, potlej pa na pokopališče, h grobovom padlih borcev in vaščanov. Od tu so odšli k znani Bičkovi skali, kjer je bila pred 26. leti slavna bitka, ko so Biček in njegovi tovariši kljub večkratni sovražni premoči dolgo kljubovali ter branili svojo vas pred nacisti. Ob skali je zbranim spregovoril domačin — borec, sedaj podpolkovnik JLA Janez Lušina in jim opisal zgodovinske dogodke. Člani taborniških organizacij so nato izvedli vrsto nastopov in tekmovanj v postavljanju sneženega moža sankanju m drugih veščinah, nekateri pa so z zanimanjem sledili borbam najboljših slovenskih smučarjev-tekačev. Vsi, ki so se udeležili tega uspelega izleta, so bili enoglasni v tem, naj postane ta izlet tradicionalen, vsakoletni, da bi tako prispevali k proslavi in imeli stalne stike z vaščani Dražgoš, ki »svoje« tabornike vedno sprejmejo z odprtimi rokami in srcem. Občinska zveza za telesno kulturo, ki je že letos podprla ta izlet, ima namen tudi v prihodnje sodelovati in tudi materialno podpreti udeležbo svojih članov na dražgoških proslavah, kar smatra, da so tako množični izleti, združeni z udeležbo na prireditvah, ki imajo namen obujati slavne tradicije NOB, poleg tega pa z ustvarjanjem novih poznanstev in rekreativno dejavnostjo, potrebni in koristni. J. P Januar Vsa vas je sodelovala pri organizaciji XXIII. republiškega prvenstva v smučarskih tekih in klasični kombinaciji • Ne, vendar bi bil zelo vesel, da bi tudi v »Savskem odredu« ustanovili gorsko stražo. V Sloveniji je ie malo taborniških enot, ki še gojijo to privlačno in odgovorno dejavnost, gorska straža pa še deluje med planinci to lovci. Upam,. da bomo letos to dejavnost obudili; prinesla bo še več pestrosti v naše delo. Na izlete skupaj z nekdanjimi borci NOV Dušan Kulovec-Kuli je dobil za požrtvovalno delo najvišje republiško priznanje — zlati znak. V taborniški organizaciji dela že 11 let. Zdaj je načelnik »Savskega odreda« in član sekretariata mestne zveze tabornikov. Vprašali smo ga, kako jim je uspelo v zadnjih dveh letih tako občutno povečati število članov »Savskega odreda«? • Decembra 1965 smo imeli 87 članov, predlanskim 126 in lani 216. Delali smo načrtno; najbolj sposobne tabornike smo pripravljali za delo v vodih, 15 naših članov je bilo v gozdni šoli v Bohinju. Tako smo dobili mlad kader, ki smo ga ob začetku šolskega leta vključili v delo. V septembru to oktobru smo imeli načrtno vpisovanje v organizacijo; povečali smo število čet od dveh na štiri. Le z načrtnim šolanjem kadrov bomo našo dejavnost še razvijali, zato bomo tudi letos najprej organizirali vodniški tečaj v odredu, nato pa te člane poslali v gozdno šolo v Bohinj. Kakšni pa so letošnji načrti vašega odreda? • Utrdili bomo predvsem delo v vodih odreda. Bolj načrtno bomo tudi pripravili partizanske pohode to izlete v kraje, znane Iz NOB. Opažamo, da se mladina manj zanima za NOB in pozablja, s kakšnimi žrtvami je bila priborjena svoboda. Povezali se bomo s predstavniki Zveze borcev to JLA ter izvedli več takšnih izletov, na katere bomo povabili nekdanje borce in aktiviste. Spomladi bomo organizirali »Pohod preko Polhograjskih dolomitov«, ki naj bi postal naša tradicionalna akcija. V velikem številu se bomo udeležili tudi »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane«, poskušali pa se bomo tudi udeležiti zvezne akcije »Večno buči Sutjeska«. Prizadevni smučarski delavci v Dolu, ki so letos proslavili 30 let odkar so bile v tem kraju prve smučarske tekme, so se lotili izredno zahtevne in težavne naloge, ko so zaprosili obč. zvezo za telesno kulturo to smučarsko zvezo Slovenije, da jim poverita organizacijo letošnjega republiškega prvenstva v smučarskih tekih in klasični kombinacija. Tako SZS kot naša Ob.ZTK nista oklevali, saj sta videli, da bodo Dolani — tako kot tolikokrat prej — ponovno dokazali, kaj zmorejo in kaj se da napraviti, če so vaščani složni, ko je treba zavihati rokave. Več kot 3 mesece se je številni organizacijski odbor, ki ga je vodil znani smučarski delavec Jože Jerman in v katerem so bili še številni nekdanji smučarji kot bratje Kuhr-n to drugi, pripravljal na ta veJiki praznik. Predvidena je bila številna udeležba, ki je — kot se je kasne-videlo — prekosila vsa pričakovanja, saj je v Dolu nastopilo več kot 150 tekmovalcev. Organizacijskemu odboru je uspelo ob pomoči obč. zveze za telesno kulturo Bežigrad, tovarne barv JUB, krajevne skupnosti to drugih, prebroditi vse težave in uspešno organizirati to .. ko tekmovanje, škoda, da jim je spet zagodla muhasta zima in je močna odjuga pobrala skoraj ves sneg. No, prav ta težava pa je spet združila Dolane, kajti vsi so pohiteli na smučarske proge to zagotoviti s svojim požrtvovalnim, prostovolnim delom, da se je tekmovanje lahko brr i večjih težav in spodrsljajev izvedlo. Vsi, ki so bili priča tej enotnosti in požrtvovalnosti, so bili soglasni, da takega navdušenja, take sloge in volje do napornega dela, še niso videli. Od gasilcev, učencev, do kmetov in delavcev, vsi so prijel) za lopate in grablje ter uspešno premagali veliko oviro, ki je grozila, da bo onemogočila izvedbo tekmovanja. Samo tekmovanje je potekalo po umiku, brez zastojev in zapletljajev, za ki., gre pohvala prizadevnemu sodniške mu zboru in zapisnikarjem. Zanimanje za tekmovanje je bilo veliko to je tekmovanju vedno prisostvovalo veliko gledalcev. Tekmovalci so se borili izredno zagrizeno to požrtvovalno, kot hi se hoteli oddolžiti domačinom za njihov trud. V središču pozornosti so bili, seveda najboljši — olimpijci, ;i so pokazali dobro pripravljenost ta lep tek tako v posameznih tekih, kot v štafetah. Domačini so imeli najmočnejše tekmovalce v nadarjenem Krašovcu, M. je bil sicer 4. a le za borih 20 sekund za 'zmagovalcem, Slavku Pre-možetu, ki pa je imel smolo, ker je dobil štrtno številko čisto spredaj to se je uvrstil slabše kot običajno. Dobro pa je tekla tudi štafeta Dola v postavi Slavko Premože, Avgust Laznik to Janez Pavčič, ki si je v močni konku-rer - oridobila zelo dobro 4. mesto. Skoda, da je drugi tekmovalec mladinske štafete Vodnik zlomil smučko, kajti mladinci so Imeli zares lepe izglede za osvojitev 3. mesta. Na zaključni prireditvi, ki je bila v prepolni dvorani, se je vsem za udeležbo, sodelovanje to prispevek zahvalil predsednik org. odbora Jože Jerman, nakar so člani mladinske igralske skupine izvedli krajšo igrico, pevci pa zapeli nekaj pesmi. Najlepša Slovenka Saša Zajc in zastopnik SZS Janez Pavčič sta zmagovalcem in prv-rplasiranim podelila zmagovalne lente, zlate, srebrne in bronaste -medalje, po 6 prvoplasiranih pa je prejelo tudi praktična darila, ki so jih orispevali: tovarna »Rašica«, »Veletek-stil« in »Slovenija šport«. V zaključni besedi se je predstavnik SZS Janez Pavčič zahvalil prizadevnim vaščanom Dola za ves njihov trud, čestital organizatorjem za vzorni, organizirano prvenstvo, ki je z zelo številno udeležbo in lepimi ter zanimivimi borbami prav gotovo doseglo svoj namen ta končno čestital zmagovalcem in vsem nastopajočim za njihovo požrtvovalnost in borbenost, kljub nekoliko zahtevnim progam in > težkem snegu. Godbeniki milice so z zvoki fanfar naznanili, da je XXIII. republiško prvenstvo zaključeno, organizacijski odbor pa je navzoče povabil v gostilno Pečnukar na prigrizek, ki ga je pripravila tovarna JUB Prepričano smo, da je letošnje republiško prvenstvo v Dolu prispevalo k popularizaciji zimskega športa na tem koncu naše občine, da je vzbudilo zanimanje domačinov, okoličanov ta tudi občinskih forumov. Tu gre omeniti sprejem za vodje ekip ta vidnejše reprezentante ter člane organizacijskega odbora, ki ga je priredilo obč. skupščina Bežigrad to na katerem je bilo pristno, domače, športno razpoloženje. Tudi obč. zveza za telesno kulturo je prispevala k uresničitvi vseh zamisli to potreb organizacijskega odbora, saj so poleg materialne pomoči pri pripravah sodelovali tudi člani upravnega odbora ObZTK. Črnuški planinci v zagati 1 Za gradnjo planinskega doma na Mali planini, ki so ga lani črnuški planinci spravili od temeljev pod streho, je občinska skupščina obljubila 10 milijonov st. dinarjev. Sest milijonov so ^ planinci v ta namen že dobili, ostale štiri naj bi dobili pri rebalansu občinskega proračuna. Ker pa lani rebalansa ni bilo, so »zmrznili« tudi obljubljeni štirje milijoni, črnuški planinci so na ta denar z gotovostjo računali, zato so se zdaj znašli v zagati. Planinski.dom na Mali planini je pod streho, okna in vrata so vgrajena, polkna ga varujejo pred snegom, dežjem in vetrom. Stavba je — s strokovnim besednjakom povedano — v dokončani I. gradbeni fazi. Blagajna društva pa je prazna in izkazuje celo precej neporavnanih računov. Po ocenah gradbenih strokovnjakov bi dom, zgrajen v dolini (!), veljal približno 25 milijonov st. dinarjev, črnučane pa je v planini veljal samo 12,5 milijona. Toliko so namreč porabili družbenega denarja, še enkrat toliko pa so planinci vložili v gradnjo s prostovoljnim delom. To je dovolj zgovoren podatek, da bi planincem lahko priskočili na pomoč. Dom bi odprli, samo da uredijo tla v notranjih prostorih, obdelajo notranje stene, napeljejo vodovod in elektriko. Planinci, kvalificirani strokovnjaki posameznih strok, so torej pripravljeni prijeti za delo, če bi le dobili 10 milijonov st. dinarjev za material. I Zagrizene borbe smučarjev na dolskih smučinah — Pokrovitelj republiškega prvenstva je bila kemična tovarna JUB ZBOR OBČANOV ^ VODIČ Avtobus VOZNI RED ZA AVTOBUSE, KI VOZIJO V DOL: Odhodi iz Ljubljane: 6.35 (g), 7.30 (S), 8.00 (0), 13.15 (g), 12.20 (C), 13.15 (S), 14.10 (C), 14.20 (g), 15.30 (g), 18.20 Cč), 19.40 (g), 22.30 (C). Odhodi iz Dola: 5.12 (g), 5.20 (C), 5.58 (C), 6.42 (g). 7.22 (g), 9.35 (O), 12.12 (g), 13.10 (C), 13.43 (g), 16.27 , 18.20 (C), 18.42 (S). S — vozi skozi gcntjakob, C — vozi skozi Črnuče, Je odprta v torkih od 18. do 19.30 ure. Knjižnica Cmucc, zadružni dom je odprta v sreda od 16 do 18. ure. Devize Kreditna banka in hranilnica, Titova 55 (nasproti Gospodarskega razstaviSCa), telefon 313-264, izdaja tudi devize na potne liste. Uradne ure v ponedeljkih in sredah od 7-30 do 16. ure, v torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 12. ure. Knjižnica Ljudska knjižnica Bežigrad, Titova 61, telefon 311-403, je odprta vsak delavnik od 8.30 do 12. ter (td 15. do 19. ure, razen ob sredah Dopoldne. Knjižnica Stožice, klub druflbenih organizacij, Titova 201 NAROČITE ZBOR OBČANOV! Lekarna Lekarna »Bežigrad«, Tiovta 55 (nasproti Gospodarskega razstavišča), telefon 311-141, je odprta vsak delavnik od 8. do 19. ure Matična služba Rojstva, poroke ali smrti se prijavi na matični urad Uprave za upravno politične zadeve Ljubljana, Mačkova ulica 1 (Kresija), telefon 315-663. Tam izdajajo vsa potrdila m tudi potrdila o državljanstvu. Pošta Pošta Ljubljana Bežigrad), Tito. va 70, posluje ob delavnikih od 7 do 19. ure, v sobotah pa od 7. do 14 ure; pošta Ljubljana 14 (Ježi ca), Titova 265, posluje ob delav nlkih od 8. do 15. ure; pošta Lju. hljana 12 (Savsko naselje), Luize Pesjakove ulica, posluje ob delavnikih od 13. do 19. ure; pošta Cr-nuče posluje ob delavnikih od 8 do 15. ure; pnSta Dol pri ljub. Ijani posluje ob delavnikih od 8 do 15. ure. Kino MLADINSKI KINO »SOČA«: (Akadedski kolegij. Trg Vil. kongresa, za Gospodarskim razstaviščem). Predstave vsak pelek, soboto, ne deljo in ponedeljek ob 15., 17. m 19.30, ob nedeljah matineja ob 10 uri. Od 2. do 5. febr. amer. barvni film »ČRNE OSTROGE«, od 9. do 12. febr. — amer. barvni film »RE VOLVERASI RANCA ČASA GRAN. DE,« ob 16. do 19. febr. — amer. barvni film »EKSPRES POLKOV NIKA RVANA«, od 23. do 26. febr. — angleški barvni film »NALOGA ESKADRILE 633«. KINO SAVLJE: (Prosvetni dom) Predstave v soboto ob 20. uri, ▼ nedeljo ob 16. in 19. uri, 3. in 4. febr. amer. film »AME. RIKA, AMERIKA«, 10. in 11. febr. nemški barvni CS film POSLEDNJE JAHANJE V SANTA CRUZ«, 17, in 18. febr. angleški barvni CS film »D2INGISKAN«, 24. in 25. febr. anleški CS film »PEKLENSKA FREGATA«. I VELIKA PLANINA -| VAŠA PLANINA Najbližja žičnica v gore: IZ LJUBLJANE V TRIČE-j TRT URE NA VIŠINO 1600 METROV, Do spodnje postaje žičnice je 34 km poti, za Bežigrajčane še kakšen kilometer manj. Trolejbus Vozni red za trolejbusno progo štev. 8 Črnuče — Litostroj (ob delavnikih) Odhodi iz Črnuč: 5.11 5.19 5.27 5.35 5.43 5.51 5.59 6.07 B.23 6.31 6.39 6.47 6.55 7.03 7.11 7.19 7.27 7.42 7.54 8.06 8.12 8.30 8.54 9.18 9.42 10.30 10.54 11.18 11.41 12.04 12.28 12.44 12.52 13.08 13.16 13.24 13.32 13.40 13.48 13.56 14.04 14.20 14.28 14.34 14.46 14.52 14.58 15.04 15.10 15.40 15.58 16.16 16.34 16.52 17.10 17.28 17.46 18.22 18.40 18.58 19.16 19.34 19.52 20.11 20.30 21.05 21.25 22.25 23.25 Odhodi z 4.50 4.54 5.54 6.02 7.06 7.14 9.36 10.00 12.31 12.39 13.43 13.51 14.57 15.16 17.40 17.58 20.23 20.41 Bavarskega dvora na 4.58 5.06 5.14 5.22 6.10 6.18 6.26 6.34 7.30 7.38 7.46 8.00 10.24 10.48 11.12 11.36 12.47 12.55 13.03 13.11 13.59 14.07 14.15 14.23 15.34 15.52 16.10 16.28 18.16 18.34 18.52 19.10 21.05 22.05 23.05 Črnuče: 5.30 5.38 6.42 6.50 8.23 8.48 12.00 12.15 13.19 13.27 14.31 14.39 16.46 17.04 19.28 19.48 6.15 7.36 10.06 13.00 14.12 15.22 18.04 20.55 5.46 6.58 9.12 12.23 13.35 14.47 17.22 20.05 Pavlina Snoj iz Ravbarjeve ulice 11, je 16. januarja dopolnila 87 let. Valentin Verbič iz Pre-radovičeve ulice 18, je 11. januarja dopolnil 86 let. Ivanka Cigoj iz Dermo tove ulice 14, je 14. jam> ar j a dopolnila 84 let. Franja Mihelčič iz Tolstojeve ulice 57, je 25. januarja dopolnila 84 let. Rudolf Rusjan iz Ravbarjeve ulice 8, je 5. januarja dopolnil 83 let. Anton Topolčnik iz Samove ulice 14, je 16. januarja dopolnil 83 let. Ivanka Velikonja iz Samove ulice 23, je 26. januarja dopolnila 82 let. Janez Bučar iz Titove ceste 41, je 29. januarja dopolnil 81 let. Antonija Vrankar iz Trstenjakove ulice 3, je 18. januarja dopolnila 82 let. Pavel Gostič iz Linhartove ceste 26, je 24. janu-“ arja dopolnil 81 let. Franc Kocijančič iz Herbersteinove ulice 7, je 25. januarja dopolnil 81 let. Anton Smrajc iz Koželjeve ulice 16, je 23. januarja dopolnil 80 let. Josipina Černigoj iz Kamniške ulice 36, je 11. januarja dopolnila 79 let. Matija Guček iz Parmove ulice, 43, je 15. januarja dopolnil 79 let. Rudolf Ižanc iz Herbersteinove ulice 21, je 14. januarja dopolnil 79 let. Ana Seiko iz Peričeve ulice 26, je 13. januarja dopolnila 79 let. Marija Hanikam iz Pod milščakove ulice 16, je 4. januarja dopolnila 78 let. Križanka Vodoravno: 1. snov za izdelovanje sveč, 8. slovenski narodni heroj, po njej se imenuje šola v Stožicah (Danila), 13. ljubljansko podjetje, združeno v podjetju IMP, 15. izolacija, osamitev, 16. negativno nabit delec atoma, 17. osebni zaimek, 18. aparat, 19. zgornja okončina, 29. ovčje krzno, 22. glavno mesto Gane, 23. ime italijanske filmske igralke Mirande, 24. vas v naši občini na desnem bregu Save, 26. dalmatinska vprašalnica,. 27 majhen, lesen most, 28. rimska boginja jeze, 29. predlog, 31. hrana, jedača, 34. planina nad Tetovim v Makedoniji, 35. izraelski zunanji minister (Aba), 37. tovarna elektroma-teriala na Črnučah, 38. mesto v italijanski pokrajini Tera-mo, 39. španski pesnik, rodoljub, ki so ga ubili falangisti (Federico Garcia), 41, kratica ameriške poročevalske agencije, 42. smeti pri mlatenju žita, 43. ruska dolžinska mera (0,71 m), 44. dobričina iz filma »Kekec«, 46. mesto v srednji Italiji, središče srednjeveške kulture, 47. pripadnica starega naroda v Laciju. Navpično: 1. slovenski dirkač, imenovan »Leteči Kranjec«, 2. tovarna nogavic v Savljah, 3. pripovedno pesni- r~ 2 3 4 5 r 7 L 1 a 9 »- 11 12 k 15 kT“ 17 u 18 “ 19 Bi 20 21 a 22 23~ B 24 25 26“ BI 27 m BI 28 a lo __J .31 32 33 B 34 ; 35 36 m 37 j • . : a 38 39- 40 ~ 41 BI [42 ' 4T 44 45 46 ii 47 štvo, 4. tropska rastlina z mesnatimi listi, 5. ime avstralskega tekača Clarka, 6. rimska štiri, 7. novost, noviteta, 8. ptica pevka, 9. temeljni zakon države, 10. narodno moško ime, 11. rimski bog ljubezni, 12. preprosto ljudstvo, 14. fizikalna enota za silo, 20. hribovit, težko dostopen svet, 21. domovina, očetnjava, 24. obvodna rastlina, 25. daljše časovno obdobje, 27. pogonsko gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem, 29. mesto v severni Norveški, 30. roman francoskega pisatelja Aneta, 31. vas ob Savi blizu Tomačevega, 32. železniška kompozicija, 33. tovarna aluminijastih izdelkov v Slovenski Bistrici, 34. popularno ime kopališče na Ježici, 35. kratica grškega gibanja za svobodo med II. svet. vojno, 36. znana Kosovelova pesem, 38, glavno mesto francoskega departmaja Tarn, okoli 40.000 prebivalcev, 40. ime ruske balerine Pavlove, 42. steza, 45. avtomobilska oznaka Sarajeva,. Sestavil: L. Bradeško REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO 1. arborin, 8, skaza, 13. Partizan, 15. orkan, 1«. aneks, 17. Va, 18. metla. 19. rida, 20. ujna, 22. team, 23. Ava, 24. oleander, 26. ta, 27. Orr, 28. tun, 29 VV (Valentin Vod nifc), 31. Kraigher, 34. čir, 35, kraj, 37. kroj, 38. Cene, 39. račun, 41. Ot. 42. polič, 43. osina, 44, Bistrica, 48. pečat, 47. člankar. NAVPIČNO 45. SL (Sinclair Levrls). ' sl .v.'* V*« ? .s.. . •y; Zgornja postaja gondolske žičnice OBIŠČITE PLANINO POZIMI Avtobusi iz Ljubljane preko Kamnika do spodnje postaje žičnice vozijo ob delavnikih ob: 6.45, 7. 35, 10.30, 14.10, 15.30, in 18.30, ob nedeljah pa sd odhodi iz Ljubljane 5.35, 6.25, 8.30, 10.30, 11.45, 13,30, 16.30 in 18.30. Iz Kamniške Hitrice se vračajo avtobusi v Ljubljano ob delavnikih ob: 8.05, 8.55 12.15, 15.55, 17.10 in 20.10, ob nedeljah' in praznikih pa ob 7.25, 10.05, 10,40, 14.15, 17.15, 18.05, 19.15, in 20.15. Avtobusi so opremljeni z ustreznimi napravami za prevoz smuči in sank. Spodnja postaja žičnice je le streljaj od avtobusne postaje. Z avtomobilom Cesta v Kamniško Bistrico je večji del asfaltirana in Jo redno plužijo. Pri spodnji postaji žičnice je velik očiščen parkirni prostor za približno 300 vozil. Na razpolago so tudi garaže. Gondolska žičnica Spodnja postaja gondolske žičnice je na nadmorski višini 554 metrov. V petih minutah vas potegne 858 metrov visoko. Vožnja traja 5 minut. V gondolo gre 30 potnikov pri eni vožnji; v eni uri lahko prepeljejo 360 potnikov. žičnica vozi od 8 do 20. ure vsako polno uro, če pa je dovolj potnikov, vozi nepretrgoma. Tudi po 20. uri je mogoče naročiti posebno vožnjo Skupine imajo na žičnici popust. Sedežnica na Zeleni rob Na zgornji gondolski žičnici lahko takoj presedete na sedežnico, ki vas popelje še 190 metrov više na Zeleni rob; vožnja traja 10 minut. Tam ste na nadmorski višini 1602 metra. Sedežnica prepelje v eni uri 400 potnikov. Sedežnica vozi le do 17. ure. Smučarske vlečnice Letos obratujejo na Veliki planini tri nove smučarske vlečenice, ki Jih je podjetje »Ljubljana Transport« kupilo v Švici. Do prve vlečnice, »pri vodnjaku,« je od Zelenega roba približno 10 minut hoje. Drugi dve vlečnici sta v Tihi dolini. Vlečnice so dolge od 250 do 350 metrov. Gostišča V bifeju pri spodnji postaji žičnice, v hotelu »Šimnovec« (1412 metrov nad- morske višine) in v planinski koči prt zgornji postaji sedežnice na Zelenem robu, vas bodo vedno hitro in solidno postregli. Smučarski tereni Smučarska proga je ob sedežnici od Zelenega robu do Šimnovca. Tereni za zahtevnejše smučarje in izletnike so še v Tihi dolini, proga nad vodnjakom pa je dobila ime »Cervinia«. Izposojanje smučarske opreme Na zgornji postaji gondolske žičnice je izposojevalnica smučarske opreme. Izposodite si lahko smuči, čevlje in tudi sanke. Na razpolago je učitelj smučanja. Prijavite se v hotelu »Šimnovec«. Za varnost obiskovalcev in smučarjev skrbijo zaposleni na žičnici in člani Gorske reševalne službe, ki imajo vse potrebne pripomočke. Peš po planini Od zgornje postaje gondolske žičnice mimo hotela »Šimnovec« do zgornje postaje sedežnice na Zelenem robu je približno pol ure hoda. V bližini’ so počitniške hišice delovnih kolektivov, med njimi tudi nekaj bežigrajskih. Od Zelenega roba mimo vodnjaka do starega planšarskega naselja na Veliki planini je približno četrt ure hoda, do (domžalskega doma pa je še približno ravno toliko poti. Cene Avtobus: iz Ljubljane do spodnje postaje gondolske žičnice — 310 Slin Gondolska žičnica: v eno smer 800 Sdin (otroci do 10 leta starosti 400 Sdin), povratna karta 1.200 Sdin (otroci 600 Sdin). Sedežnica: v eno smer 400 Sdin (otroci 200 Sdin), povratna karta 600 Sdin. Gondolska žičnica in sedežnica skupaj: v eno smer 1.200 Sdin (otroci 600 Sdin), povratna karta 1.600 Sdin (otroci 800 Sdin) Posebni popust za večje število voženj. Smučarske vlečnice: ena vožnja 50 Slin Izposojanje sfnučarske opreme: smuči s palicami 1.000 Sdin na dan, smučarski čevlji 800 Sdin, dvosedeže sanke 500 Sdin, enosedežne sanke 350 Sdin na dan. illllllllllllllll!llllll!lll!lllllillllilWIIIW ||||!I»HIW#®WI*