Stev. 289,___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredi.ltvo: L lic Sv. Franči«k« Asi&egt 4t 20, L nad*ti. — Vsi dop^i n^j po5i.,3jo uredmfevu lista. Nefrankirana pisni* se n« sprejemajo in r<»kopt£i se ne \račajo. U^a j.clj ia odgovor tli ured.iik štcian Godina, Lastnik konsoie j L*a .EdinoU-. — TUk uti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T.... .mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vTsta.......? ... , 2.— Mali oglasi po 4 vinarje bajeda, najmanj pa 40 vinarjev, Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančllk* AsiSkega št 20. — Poštnohranllnični račun St 841.652. Z msovzboilneia Dojišfa. DUNAJ. 17. (Kor.) Uradno se razglaša: !7. oktobra 1915, opoldne. Srbsko bojišče. — Avstroogrf ki in nemški bataljoni so včeraj z obkolje-\alnim napadom od severa in zapada naskočili srbske postojanke na hribu Ava-la. Na obeh straneh ceste Belgrad -Groc-Ka prodirajoče c. in kr. čete so iztrgale sovražniku višini Veliki Kamen in Pasu-Ijište. Jugozapadno od Smederevega in jugovzhodno od Požarevca so Nemci ponovno vrgli sovražnika. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN, 17. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. oktobra l^la. Balkansko bojišče. — Na obeh straneh železnice Belgrad—Palanka in Petrov Grob je bil za\zet nadvladovalni hrib Avala in Veliki Kamen ter višine južno od Ripoteka (ob Donavi). Višinska o-zemlia južno od BeJgrada so tako v naših rokah. Armada generala Giiliwitza le vrgla sovražnika iz Podunavlja za Rai^o (jugozapadno od Smedercvega) in višine pri Sapini lil Makclh. Armadna skupina gene-ralteldmai šala Mackensena je osvojila 68 srbskih topov. Vrhovno armadno vodstvo. Bolgarsko-sr&sKo Bojišče. DUNAJ. 17. (Kor.) Uradno se razglaša: j 17. oktobra 1915, opoldne. Boigarji so pred Zaječarjem prestopili Tiniok in so naskočili vzhodno od Knia-ževca ležečo višino Glogorico, pri čemer so ujeli 200 mož in zajeli osem iepov. NH-feovi napadi napredujejo povsod. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 17; (Kor.) VVoliiov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. oktobra 191 o. Armada bolgarskega generala Bojadje-vega ie izsilila prehod čez dolnji Titnok in naskočila 1198 m visoki hrib Glogorico vzhodno od Knjaževca, pri čemer je zajela 8 topov in ujela 200 mož. Tudi v smeri proti Pirotu so dalje prodrle bolgarske čete. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški mornariški ataše v Sofiji. SNFIJA, 16. (Kor.) Nemški mornariški ataše Arnim je dospel semkaj, da prevzame svoje mesto. izkrcavanja v Solunu. PARIZ, 17. (Kor.) »Matinc poroča iz Soluna: Od 13. t. m. se izkrcava tu veliko število angleških čet. ATENE. 17. (Kor.) Srbski prometni minister ie dospel v Solun, da uredi z generalnim štabom zaveznikov vprašanje transporta angleških in francoskih čet v Srbijo. Potopljeni parni k i. ATENE, 17. (Kor.) V zadnjih dveh tednih je bilo po avstro-ogrskih in nemških podmorskih čolnih potopljenih sledečih sedem parnikov (skupaj 27.000 ton): Angleški parnik Hayden« (4000 ton), »Sailor Prince« (3144 ton), »Halizones« (5093 ton), »Thorpvvood« (3184 ton), »A-polloc (3774 ton) in »H. C. Henry« (4219 ton), ki je vozil katranovo olje na Lemnos. in naposled laški parnik »Cirene« (3236 ton). Ni neopravičena domneva, da so te velikanske izgube na parnikih od strani zaveznikov povzročile javljeni zastoj iz-krcevanja čet v Solunu. Z avstrijsKo-rusKeoi! bojišča. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Ob potoku Kor-minu smo odbili močne ruske napade. — Drugače na severovzhodu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nenšto-raston bolifta. BEROLIN. 17. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. oktobra 1915. Vzhodno bojišče. — (Hindenbur- gova armadna skupina): Vzhodno Mitave so vrgie naše čete sovražnika iz njegovih postojank severno In severovzhodno Vel. Ekove in so porinile Ruse čez Misso. Pustili so 6 častnikov in nad 1000 mož kot ujetnike v naših rokah. Pred Dvinskim smo odbili močne ruske napade. Rusi so 1 izgubili 4 častnike in 440 raož ujetih. Rav-notako so bili Južno Smorgo-na zavrnjeni rucki naskoki, deloma v bojih moža proti možu. — (Princa Leopolda Bavarskega skupina): Nič novega. — (Linsingenova skupina): Rusi so tudi pri Mulczycah vrženi čez St.vr. Njihovi napadalni poizkusi ob Korrninu so se izJaloviH. Vrhovno armadno vodstvo. Car na bojišču. PETROGRAD, 15. (Kor.) Car je po kratkem bivanju v Carskem Selu včeraj v spremstvu prestolonaslednika in velikega kneza Alekseja odpotoval k armadi na bojišče. Lakota med židovskimi begunci. PETROGRAD. 15. (Kor.) „Rječ" doznava, da poročajo židovski begunci iz raznih mest, da so izročeni lakoti. PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisu! Xavi«r d« Montćpia — Ali se da veliko zaslužiti? — je vprašal kotično Leonida z glasom, ki je kazal ves pohlep tega lopova po denarju. — Da. — Koliko? — Za sedaj petdeset zlatnikov, ki bi sc razdelili na dva dela. — O, o! — In rente za bodočnost! — Malopridnež, to je zame. — je vzkliknil Leonida veselo, — in kaj se tvega pri vsej stvari? — Nič. — Nič? — je ponovil Leonida. — Čudno. — Kaj se čudiš? — Seveda se čudim. Do današnjega dne še nisem videl, da bi človek mogel veliko dobiti, r.e da bi tvegal kaj. * DUNAJ. 17. (Kor.) Uradno se razglasa: 17. oktobra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Po močni artiljerijski pripravi so Italijani včeraj zjutraj zastavili več pehotnih napadov proti severozapadnemu odseku doberdob-ske pianote, ki pa so vsi razpadli ob naših ovirah. Sovražnik je imel velike izgube in se je u mek nit v svoje prejšnje postojanke. V popoldanskih urah ponovljeni napad le bil ustavljen že po našem topovskem ognju. Napadajoče čete smo cenili na tri do štiri pešpolke. Dalie proti severu, ob goriškem in tolminskem predmostju so čez dan obstreljevali naše postojanke s topovi. Sovražnik je proti delom tolminskega predmestja streljal s plraovimi bombami. Na Koroškem in Tirolskem mestoma si';0\ it topovski ogenj. Nič dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, hnl. Italijanska podtikanja. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega scana poročajo: Po nekem poročilu »Agenzia Štefani« je baje brez dvoma dognano, da so imeli vojaki neke sovražne patrulje, ki so v Val-sugani srečali italijansko patruljo, kom-plektne italijanske uniforme. Neki Italijan. k i se je približal sovražni patrulji, da je bil ujet. Italijansko poveljništvo je odredilo. da se imaio sovražni vojaki v italijanskih uniformah, ki bi biii ujeti, takoj ustreliti. To poročilo »Agenzia Stefanic je seveda od kraja do konca izmišljeno ter se vredno pridružuje seriji laži- italijanske brzojavne agenture. Ako se sme njenim poročilom sploh piisojati dobro vero, bi šlo v predležečem slučaju morda za to, da so nove sive uniforme naše armade izgledale od daleč morda kakor italijanske uniforme. _ Z zspninsiu Bojlfčs. BEROLIN, 17. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. oktobra 1915. Zapadno bojišče.— Sovražni napadi z ročnimi granatami v okolici Ver-mellesa in Roclincourta so bili brezuspešni Zapadno pobočje Hartmaimsweiler-kopfa smo po načrtu in ne da bi bili moteni po sovražniku, danes ponoči zopet Izpraznili, potem ko smo temeljito razdejali sovražne jarke. Pri St Soupletu. se-verozapadno Souaina- je poročnik Boel-ke v zračnem boju spravil francoskega bojnega letalca, tako v kratke« času peto sovražno letalo, na tla. Koliko so naši sovražniki na zapadu pričakovali od svojih podleti) in kake moči so zastavili za to, se vidi. ne glede na že objavljeno povelje generala Joffra. izdano 14. septembra, iz naslednjega povelja, ki se ie našlo 13. oktobra pri nekem padlem francoskem štabnem častniku: »Veliki glavni stan vzhodne armade, generalni štab. VII. urad. št. 12.975. Veliki glavni stan, 21. septembra 1915. Tajno. Navodilo za severno in Južno armadno skupino. Vsem polkom se mora pred napadom ogromna moč udarca, ki ga izvrše francoske in angleške armade, pojasniti nekako tako-le: Za operacije Je določenih: 35 divizij pod generalom De Castelnaujem, 18 divizij pod generalom Fochem, 13 angleških divizij in 15 kavalerijskiii divizij (med njimi 5 angleških), poleg tega je še pripravljenih. da posežejo vmes: 12 pehotnih divizij in belgijska armada. Tri četrtine francoske armade se torej udeležujejo splošne bitke. Podpira lih 2000 težkih in 3000 poljskih topov, katerih municijska oprema daleč prekaša ono ob začetku vojne. Dani so predpogoji za gotov uspeh, predvsem, če se pomni, da le bilo pri zadnjih napadih pri Arrasu udeleženih samo 15 divizij in 300 težkih topov«. Jorfre«. Vrhovno armadno vodstvo. t Kontreadmlral Raisp. DUNAJ, 16. (Kor.) Kontreadmira! Raisp je umrl v nekem dunajskem sanatoriju. — Pa je vendar tako. — Pojasni mi stvar. — Gre za sovodstvo. — Aha, policijsko sodišče, sedma soba. Stvar sem že poizkusil. Pa praviš, da ni težko ? — Rekel sem ti in ti ponavljam. Ce starši ne tožijo, ne more nihče nič. — In pri stvari, ki mi jo predlagaš ti? — Se niti oddaleč ni treba bati tožbe. — Ali si prepričan o tem? — Jamčim ti. — Stvar se mi zdi sprejemljiva vedno bolj in bolj. — Vidiš. — je nadaljeval Galimand, — zanašaš se lahko name. Sedaj sem miren. Srečen sem. Imeti hočem Ie gotove posle, poštene operacije.' Odkar me je sodišče poslalo za petnajst mesecev v Poissy, imam kruha in obleke dovolj. Spravil sem se pokoncu in svetujem ti, da storiš isto. Glej, stari moj, v naših letih si mora človek privoščiti kaj in uživati življenje. — -Ha! To bi bila moja najiskrenejša želja. Toda kaj pa misliš? — Pomagati ti hočem do imetja. Ali poznaš Brancadorko? Zaradi preozkega prostora v današnjem listu priobčimo važnejša današnja poročila jutri. UprouizntijsKe stvori. Kručne Izkaznice za ta teden. Za ta teden, (II. teden), t i. od nedelje, 17. t. m., pa do sobote, 23. t. m., so veljavne edino le izkaznice oranžne barve. Pripomba uredništva: Po kruh ni treba hoditi z vsemi izkaznicami, kolikor jih ima družina, temveč zadostuje ena izkaznica, če je pri njej še toliko odrezkov. kolikor se hoče vsakikrat kupiti kruha. Ce pri eni izkaznici že ni dovolj odrezkov. naj se vzame s seboj še ena izkaznica, da prodajalec odreže od nje toliko, kolikor je premalo pri prvi. Ker je aprovizacijska komisija razglasila, da se dobivajo celi kržlči (cele štru-ce), ki morajo tehtati 1 kg 12 dek za 68 vinarjev, ne smejo prodajalci kruha, če stranka zahteva cel kržič (za 16 odrezkov izkaznice), ničesar odrezati od kr-žiča. temveč izročiti cel kržič, četudi tehta kaj več kot 1 kg 12 dek« za 68 vinarjev. Prodajalec, ki ne ravna tako, zapade občutni kazni, če ga stranka ovadi aprovi-zacijski komisiji, oziroma tudi izgubi prodajo. Živila aprovizacijske komisije. Tekoči teden, od 18. do 24. t. m., se bo na prodajališčih aprovizaejiske komisije in v drugih prodajalnah, ki prodajajo blago aprovizacijske komisije, prodajalo v izmeri, kakor določajo izkaznice za živila: 1 kg koruzne moke po 60 vinarjev kilogram: Vz kg testenin po K 1.32 kilogram; Vi zdroba (grlsa) po 78 vinarjev kilogram. Cene za zdrob so v manjših količinah naslednje: 1 kg stane 78 vinarjev, ¥> kg 39 \ inarjev. Vi kg 20 vin. « * e Aprovizacijsko komisijo naprošamo zlasti v interesu delavskega prebivalstva, da bi izenačila »živilski teden« s »krušnim tednom«. Krušni teden se sedaj pričenja z nedeljo, živilski pa s ponedeljkom. Delavstvo dobiva svojo mezdo navadno ob [ sobotah in bi si ob nedeljah že moglo nabaviti potrebna živila, in bilo bi tudi sploh za vse občinstvo udobnejše, ko bi se oba tedna začenjala z istim dnevom. Ker krušnega tedna, ni mogoče podaljšati za en dan, naj bi se prihodnji živilski teden pričel dan prej. in stvar bi bila urejena v splošno zadovoijnost. — Kako ne! Vem celo, da stanuje v u-lici Mogudor in da se te dve imeni rimate. — Tako je. —No, in? — Brancadorka je govorila z menoj o tvoji hčeri Leontini. — Tako, tako! Ali jo pozna? — Seveda! Ali ni njen posel, da pozna vsa lepa dekleta, ki žive v uboštvu? In kako zna tiste, ki jej zaupajo, spraviti kvišku. Svoj čas se je bavila z mojo Pamelo, toda od sedaj dalje je moja hči pač ne potrebuje več. Po Brancadorkini zaslugi, vidiš, je danes v Parizu veliko žensk, ki se vozijo v lepih kočijah in ki bi, ko bi ne bilo Brancadorke, še s pošvedranimi čre-vlji čapijale po pariškem blatu. O. Brancadorka je ženska, ki izborno razume svoj posel! — Vem. vem, — je odgovoril Leonida in izpraznil svoj kozarec. — Stvar je odvisna od tebe, moj dragi Oalimand. Govori dalje, jaz te poslušam. In lopova ste veselo pila daJje v znamenju popolnega sporazumljenja In medsebojnih simpatij. Bomitg vesti. Umrl je po dolgi bolezni gosp. Fran A b r a m. član ugledne tržaške slovenske rodbine, brat odvetnika g. dr. Josipa A-brama. Užaloščeni rodbini naše najiskre-nejše sožalje, pokojniku pa blag spomin! Odlikovanje bil na južnem bojišču s srebrno hrabrostno s.vetinjo II. razreda c. in kr. predstrelec Alojz Živec iz Sežane. Popravljalna dela pri rocelskem potoku. Radi močnih usedlin v rocolskem potoku. ki teče pod ulico Torrente. se prič-no tekom par dni popravljalna dela na o-nem delu ulice, ki gre od križišča Ponte della Fabra do hišne štev. 29 ulice Torrente. Za časa popravljalnih del bo po tem delu ulice ustavljen tramvajski promet, ki se bo vršil s presedanjem. Za zboljšanje položaja naših vojnih u-jetnikov na Ruskem in tudi civilnih inter-nirancev je avstro-ogrska vlada, kakor poroča c. kr. korespondenčui urad, z ozi-rom na bližajočo se zimo ukrenila marsikaj. Z oziroin na izjavo ruske vlade, da dovoljuje zastopnikom amerikanskoga Rdečega križa in drugih človekoljubnih amerikanskih družeb ter nadalje zastopnikom švedskega Rdečega križa dostop v ujetniške tabore in razdeljevanje daril ter zdravnikom tudi izvrševanje njihovega poklica, je avstrijsko-ogrska vlada za financiranje amerikanske zdravniške misije, za nabavo tople obleke itd. nakazala dva milijona kron. Ravno tako se bodo dale švedskemu Rdečemu križu na razpolago potrebne materijalije, odeje, čreviji itd. ter denarni zneski ter se obleka itd. preko Finske odpošlje v Sibirijo. Pri razdeljevanju se ne bo detela nikakšna razlika med avstro-ogrskimi podaniki in podaniki naših zaveznikov. Upati je. da se bodo potom te akcije v doglednom času mogle dobiti zanesljive vesti o položaju naših vojnih ujetnikov v Rusiji, predvsem pa da se tako doseže resno zboljšanje položaja vojnih ujetnikov in civilnih inter-nirancev. Podpisi za HI. vojno posojilo (VII. izkaz). — Leopold Feiner K 30.000; Albert Stepansig 5000; Matej Pinzan 1500; Henrik Pregei 500U; Anton Skerl 3000; Neimenovan 5800; dr. Pavel Reiser 10,000; dr. Hugo Pangrazi 2000; Roman Boraine 1000; Neimenovan 5000; Neimenovan 4000; odv. dr. Humbert Sternberg 18,000; Rihard Wilhelm 100 ; Ivan Štefan Heyd 300; Evdorij Arming 6000; ravnatelj Herman Sadee 20.000; Neimenovan 5000; ravnatelj Karlo Back 2000; Emil Man-gold 25000; Slavijana di Demetrio 1000; Neimenovan 12,000; Neimenovan 500; Ignac Back 1500; Emanuel Back 1000; Neimenovan 500; Neimenovan 5000; Ar-rigo Covacich 1000; Maks Maurer 5000; Neim. 2000; Neim. 60,000; Franc Fuhren-berg 500; Aleksander Vongher 5000; Neimenovan 5000; Ferdinand Berze 1000; Robert Schwarz 1400; Galilej Jeroniti 300; Ed. Klein in sin 2000; Ivan Tonon 100; Anton pok. A. Ridi 200; Neim. 2000; Jakob Tavčar 400; M. Obersnu 5000; dvorni svetnik L. Tomičič 1000; Jos. Str-žinar 1000; Ivan Gottlichčr 1000; Justina Kamenarović 5000; Padislav Petrić 15,000 Jak. Stepančič 5000; dr. Josip Martinis 2000; dr. Rad. Kvekič 3000; Mihael Truden 50,000; kap. Peter Ivelič 700; Peter Baučer 300; dr. Mikuličič 2000; Anton Pogorelec 2000; Jožo Orebič 1000; Konrad Kari Exner 2000; dr. Josip \ViIfan 1000; Flora Barako-Škuljevič 20,000; A-leksander Micich 20,000; dr. Josip Abram 1000; dr. Edvard Slavik 1000. IX. Entente cordiale. Pogovor, ki sta ga prekinjala vsako toliko s pitjem, se je razvijal nekako tako-le: _ Kje je Brancadorka videla Lecntino? _V trgovinir-kamor hodi od časa do časa, da stopa v dotiko z delavkami, ki hodijo tjakaj. — In ti praviš, da se je zanimala za malo Leontino? — Tako nekoliko, dragi moj. — In bi jo rada spravila kam? — Da, dragi moj. in to takoi visoko, kar je najbolje. Brancadorka je prijteljica z nekim starim bankirjem, ki je bogat kot Krez in rad sega le po najslastnejših stvarcah. — Glej ga, glej, starega norca! — Blagoslavljaj ga, sin moj, kajti prinese ti odrešenje. Mož z banko je torej videl Leontino. Ne vem, kje in kedaj je naletel nanjo, in od tistega časa ne spi več in je telo izgubil tek, da se mu ne ljubi niti jesti niti piti. Skratka, petdeset zlatnikov daje samo za to, da bi smel večerjati žnjo. Razumeš? — Za vraga, da! Odbor tržaških gospa za vojake na bojišču slede izraženi želji, po nadaljevanju tako dobro uspelih čajnih popoldnevov, je sklenil, da bo prirejal take večere vsak četrtek in vsako nedeljo od 4 do 7 popoldne v okusno urejenih prostorih »Permanentne razstave* na Velikem trgu. Istočasno nadaljuje vsak dan od 4 do 7 pop. razprodajo vojnih predmetov na korist vojakom na bojišču. V očigled blagemu namenu čajevili popoldnevov in ker se itak sedaj v čedalje bolj mrzlem času prilega skodeljica gorkega čaja, zlasti, ker ga najljubezniveje nude dražestne točajke^ še toplo priporoča, da se druži »dulce cum utile« ter gre na skledico gorkega čaja. Rožne pllflčne m\\. Poljsko vprašanje. Berolinska »PosU donaša iz poslanskih krogo^* ta-le prispevek k poljskemu vprašanju: Govor državnega kancelarja od 19. avgusta o poljskem vprašanju pušča odprto možnost za tako ali tako rešitev tega problema. Gališke Poljake, ki so neprenaglje-no nastopili z določenimi željami in predlogi, je poljska frakcija našili (Poljakov v nemškem parlamentu) opominjala k vzdržljivosti. Z oziroin na izražene za-teve je potrbeno povedati že danes — da sc izognemo poznejim razočaranjem — da se poljski problem reši tako, kakor sama svetovna vojna. Kaj vse se govori v času vojne! Dopisnik graške »Tagesposte« iz Chiasso piše pod naslovom »Italija v vojni«: »V Italiji računajo politični krogi z nastopnim potekom vojnih dogodkov: uničenje Srbije in Črnegore po sovražnih vojskah, zasedenje, Albanije, odhod enega armadnega krila v Carigrad in od tu na Sueški kanal, napad nekega drugega krila proti Italiji. Z nastopom Romunske in Grške Četvero-sporazumu v prilog v Italiji ne računajo več. Si pač mislijo — ne brez razloga — da se ti državi priključite močnejemu, od katerega morete pričako\ iti razširjenja svojih mej na račun zahtev Italije na A-driji in v vzhodnem Sredozemskem morju, ali na račun Rusije tem prej, ker bi jim prišli v prilog dinastični odnošaji lastnih-vladarskih hiš.* — V tem, kar tu pripoveduje dopisnik graškega lista, je marsikaj resnega in v obsežju verjetnosti, ali marsikaj neverjetnega. — Ali je morda lahko verjetno, da govore tako resni politični krogi v Italiji?! Ali pa je tam strah med državniki zadobil že tako velike oči?! In to par tednov potem, ko so sanjali o italijanskem triumfalnem pohodu na Dunaj! Sicer pa se spominjamo tu sentence, ki smo jo čitali te dni v nemških listih: v najdaljšem miru ne govore ljudje toliko ugibanj in nesmiselnosti, kolikor v najkrajši vojni. No, ta vojna traja že precej dolgo in je tako bogata na razburljivih momentih, da je ob fantaziji in vročem in razburljivem temperamentu Italijanov — ki jim ne daja, da bi ohranjali duševno ravnotežje in jih marveč ali nosi v vratolomne višine, kjer si zidajo gradove v oblakih, ali pa jih potiska k tlom malodušnosti — na vse zadnje nikako čudo, ako posebno o njih velja gornja sentenca. Umrli so: Prijavljeni 17. t. m. na mesiem flzikatu: Borri Emilia, 76 let, zagata Gavana 16; Luis Peter, 27 let. ul. della Madonnina 8; Verzegnassi Marija, 67 let, ul. del Toro 2. — V mestni bolnišnici dne 17. t. m.: Ben-šič Peter, 3 leta. Borovi Darovi, došll ces. komisarju: Viktor Russi v počastitev spomina očeta P. S. Langheima K 20.— v korist skladu za brezposelne. — Tvrdka E. \Veiss Co. v počastitev očeta P. S. Langheima K 50, v korist skladu za brezposelne. — In kaj praviš na to? — Kaj pravim na to? — Da. — Zlatniki so mi všeč in hočem Jih imeti. — To se pravi, dobiš samo tretjino. — Hm! — Strela! Misliti moraš na to, da dobin^ jaz svoj del in da ravno toliko dobi tudi Brancadorka. Ta vrla ženska si vendar ne bo zastonj brusila pete, samo da bi tebi delala usluge. — Tretjina je premalo. — Koliko pa hočeš? — Polovico. — Preveč zahtevaš. 1 — Mogoče, toda drugače ne sodelujem. — Pa se menda vendar ne boš pogajal? Fej! — Ce se ti zdi, da se pogajam in ti stvan ni všeč, sva govorila dovolj in lahko nehava takoj. — Ne, ravno nasprotno; govoriva dalje. Ali hočeš dvajset zlatnikov? — Petindvajset ali nič. — To ni lepo. — Pa je moja zadnja beseda. ) Stran II. »EDINOST« št 289. V Trstu, 18. oktobra 1915. Reorganizacija mm tiaiia !n na$!!i šol. i 0 I. V. je priobčil v * Pokretu« pod tem naslovom svoje mnenje o — kakor pripominja zagrebški list — »naši ranu a važnem narodnem vprašanju«. Kar pravi, graja in nasvetuje, velja tudi za nase slovenske razmere. . . Često dela staršem skrbi vprašanje, kam s svojimi otroci, ko jim dovrše ljudske šole in kažejo, da niso za nadaljnje študije. To vprašanje se skoro redno rešetuje tako. da vsakdo, naj more ali ne more, gleda. kako bi otroka vendar potisnil skozi šole ter - naj so tega ali ™ega spoIa -da jih na kateri-kol« način namesti v razne službe uradnika ali drugačnega uslužbenca v državni, deželni, občinski, aH privatni službi. Med uradništvo ne pošilja svojih otrok samo uradništvo. ampak tudi trgovec o-betnik in poljedelec. Vse to sili tja kakor na med. Našemu narodu je poseben ideal, da postavi svoje otroke na taka mesta, kjer bodo imeli »prst v cesarski kasu m mnogi mislijo, da so s tem otroka najbolje osrečili. Ako zrelo presojamo kvalitativno vrednost duševnega, z znatnim stroskom m predštudijami združenega dela in sablon-sko lestvico uradniškega napredovanja, moramo se uveriti, da je za izvrstnega in nadarjenega uradnika uradniška karijera ena najnehvaJežnejili. Malo ic takih srečnežev. ki se v deželni ali državni službi z doseženo svoto akademiške naobrazbe po nekolikih desetletjih naporne službe še le pod starost dokopljejo do sedmega plačilnega rirtreda. v katerem si morejo se le privoščiti urejeno in omejeno življenje brez nikakega razmetavanja. Uradniki v nižjih plačilnih razredih in oni izven plačilnih razredov pa le životarijo in trpe pomanjkanje, ne da bi svojih težav z ozirom na svojo avtoriteto in svojo inteligencijo obešaii na veliki zvon. Uglobimo se malo v življe; m poglejmo, koliko uradnikov je obog; it.^ od svojih uradniških dohodkov kraj vsega tega, da jih je v velikem številu, ki marljivo delajo kakor mravlje____? Kolikor jih je, mogli bi jih našteti na prste. Produktivni poklici preskrbljajo in hranijo poedinca veliko boije, samo da je vesten, marljiv in točen v svoji stroki, ako svoje podjetje izvršuje in izpopolnjuje primerno sočasni dobi in prometnim in drugim razmeram ter da poleg tega svoj zaslužek racijoneino porablja. \ teh poklicih je izvrstnejemu in agilnejemu človeku omogočen obilne ji gospodarski zaslužek, dosega blagostanja, celo tudi bogastvo, kar je v uradniški karijeri skoro redno izključeno tudi ob največji marljivosti. Velika razlika je, ali delaš za druge ali zase! In ta razlika neoporečno obstoji med človekom javnega poklica in privatnim profesijonistom. In spričo vse te razlike zanemarjamo mi produktivne poklice, jih omalovažujemo in zapuščamo brez razloga in neopravičeno, a na veliko našo škodo. Naša trgovina je v najpretežnejem dela v tujih rokah, o lastni industriji skoro govoriti ne moremo, in le nekaj malega obrta v Jako omejeni in nerazviti obliki moremo imenovati svojim. Vse to so poklici, v katerih mi ob svojem današnjem nevalja-vnern umevanju, pa tudi ne ob vsem naj-živejem patrijotičnem platonskem čustvovanju ne moremo izpolniti tolikih mest, vsled česar se vrivajo tuiinci in pridobivajo tu imetje, napredujejo in bogatijo, a mi lovimo samo šole in neproduktivne u-radniške poklice. S tem lovenjem smo prišli že tako daleč, da smo ustvarili toliko šolskega naraščaja in nedošolanega proletarijata, da absolutno ne moremo vsega zaposliti v javnih službah in mu ustvariti brezpogojno potre*-:ie eksistence. a struktura naših srednjih, višjih ljudskih in tem podobnih šol še vedno povečuje že doseženo hiperprodukcijo inteligentnega, polinteligentnega in deloma izšolanega naraščaja. Usiljuje se vprašanje, kako daleč pojde-mo v tem ustvarjanju, ali se ne bo zanemarjanje toli važnih pridobitnih poklicev ob prekomerni produkciji takega proletarijata še kruto rnašče>alof in ali ni to nevarnost za našo narodno individualnost, ki Je — In še kako! — odvisna od veličine naše gospodarske moči. ki jo pa zopet ne reprezentiralo uradniške kategorije, ampak produktivni in pridobitni stanovi. Odgovor na to vprašanje je jasen in ni dvoma na tem, da treba rešenju tega vprašanja posvetiti večjo pažnjo in resnejo brigo. Kdo se ]z pripravljal za oojno ? i Nekako v februvarju leta 1908 je napisal neki Giuseppe Ferrante tri dolgovezne članke, ki so posebno danes veleak-tuelnega pomena. Razpravlja! je v niih o strategičnem položaju Furlamje — laške in avstrijske — za slučaj vojne med Italijo in Avstrijo. Člankar se je — kakor je naglasa! — često vpraševal, ali obstoji za Italijo nevarnost vojne? Prišel je do zaključka, da ic ta nevarnost neprestana vzlic vsem prijateljstvom in zvezam. Uverjen je bil, da tak vihar more izbruhniti kar iznenada ter uničiti vsa diplomatska pogajanja. Na to je razpravljal o položaju tako-Ie: Brez vsake bojaželjnosti in ne da bi hotela žaliti svojih jako občutljivih sosedov, se mora Italija enostavno vprašati: s katerim narodom bi se Italija mogla zaplesti v vojno? Po vsej tedanji politični orijentaciji ic odgovoril, da bi bilo smešno misliti na vojno s Francijo! Z drugimi državami, ki mejijo z Italijo, tudi ne, ker se morski interesi Italije ne križajo z njihovimi. Ne ostaja torej nobena druga država, nego Avstrija! Ta bojazen se je zdela člankarju opravičena tem bolj, ker je vzhodna meja Italije — kakor je trdil — popolnoma nezavarovana. Nenaravna meja na vzhodu od t morja poleg rek Ter in Idrija do S. Gio-vanui di Manzano da je popolnoma odprta in brez vsake utrdbe in »našo« lepo deželo da bi mogel sovražnik zasesti brez vsakega odpora »na veliko žalost nje domoljubnega prebivalstva«. Na to jc člankar zaklical tja v Italijo, da se Avstrija že dolgo pripravlja na vojno. Sezidala da je gosto mrežo strategičnih železnic in pomnožila posadke na meji, oziroma namestila nove. Vsako leto da prireja tam velike vojaške vaje. da izpo-znava vsako ped obmejnega terena. Giuseppe Ferrante je na to pozival Italijo, naj posnema Avstrijo: naj zgradi drugi tir na železnicah proti rfieji, naj zveže in podaljša benečanske železnice, naj pomnoži posadke! Interesantna so bila naslednja opozarjanja na vojijo leta 1^66. Vrlini poveljnik avstrijske vojske, nadvojvoda Albrecht, da je dokazal, da je v vojni ofenziva najboljša operacija. Začel je ofenzivo s samo 90.000 mož proti 250.000 Italijanov! Vrgel se je na italijansko vojsko ob Mincio in jo tako premagal. Iz teh- reminiscenc iz vojne leta 1S66 ie izve! Ferrante pouk za Italijo: tudi ona začne lahko z ofenzivo, ako se prej pripravi, kar da se je do tedaj zanemarilo. Potrebna sredstva da dovoli narod drage volje, ako se mu dokaže nevarnost. In to tem rajše, ker gre za čast in celokupnost »velike italijanske domovine«. Neobhodno potrebno je — jc nadaljeval —, da se zavaruje nezav arovana meja poleg Idrije, med Medeuzzo in Chioprisom, do Tera, Avse, do Porto Buso. Zavarujejo naj se alpski prehodi Stclvio, Sonale, Judikarije, in tridentinski, Peschiera inVe-rona naj se preskrbita z vsem potrebnim za vojno. Zavarujejo naj se doline Brenta, Cismon, Arsiero, Asiago, Feltrino in Cadore, posebno pa one po Felti in ob Ta-gliamentu. Palmanova naj se zopet utrdi, da se ob njej razbije prvi napad sovražnika. Maran je prirediti za luko torpedovk, da se zabrani izkrcavanje sovražnih čet. Ferrante je zaključil svoja izvajanja: r Ako naše meje na severu in na jugu vre-dimo tako, da se moremo postaviti sovražniku nasproti, potem preprečimo drugo izdajo vojne leta 1H66, katere izid bi moral biti za nas najboljši učitelj. Italijani ne smejo nikdar pozabiti minolih časov. Ti jm morajo služrtkgiarveč v pouk za bodočnost, kajti naroJrki nima drugih idealov izven materijalizma, ni nikdar sposoben za vojaška podjetja ter bo propadal narodno, gmotno in fizično! m c m Tako je pisal Giuseppe Ferrante začetkom leta 1908, torej pred blizu osmimi leti. Propagiral je vojfto proti Avstriji! Da pa predstavi Italijo kot nedolžno ja-gnje, ki mu volk vodo kali, ali kot sosedo, ki jej zlobna soseda ne da v miru živeti, je prikrojil svoj bojni klic po tistem znanem pravilu: reci mu ti, da ti on ne poreče! In Italija je imela poprej. tedaj in ima danes mej činitelji, katerih beseda ima veljavo same —Ferrante. Je seveda brutalno odkritih bolj previdnih in tudi Iažnjivo-hinavskih! Vsi tisti Crispiji, Giolittiji, Son-nini, Tittoniji, Salandri — in kakor so se že imenovali, ali se imenujejo razni ministri, ki so vodili politiko Italije — so bili po svojih imenih sami Ferranti! Naj so se že odkrito kazali avstrofobc, ali pa so sklepali pogodbe z našo monarhijo — vsi so mislili in se pripravljali za bodoči napad na našo državo. Kajti drzna laž je, če pravi Ferrante, da Italija ni nič storila za svojo obrambo na svoji severno - vzhodni meji. Že nekaj let sem je utrjala to svojo mejo, prirejala lam velike vojaške vaje in s pomočjo raznih D* Annunzio podžigala v narodu sovraštvo proti naši državi in širila idejo ofenzivne vojne proti nam. In to propagando4ii omejala samo na narod v mejah Italije, ampak razširjala jo je tudi med soplemenjke preko meje. Že tedaj, ko je Ferrante hinavsko opozarjal na avstrijsko nvarnost, je bila javna tajnost, da imajo v Italiji izdelan podroben načrtov katerem je bilo poskrbljeno tudi za avstrij- ske Italijane In jim je bila določena naloga! V tem načrtu italijanskega generalnega štaba je bil n. pr. trikot med Tima-vom, Tržičem in Gradiško zaznamovan in določen, da ga v slučaju vojne zasedejo »dobrovoljci iz Primorja*!! Največje hinavstvo pa je v tem, da bi hoteli italijanski državniki — kakor nekdaj Ferrante — podtikati Avstriji, da se je pripravljala na ofenzivno vojno proti Italiji! Proti tej laži govore neizpodbitno dolgotrajna pogajanja avstrijskega in nemškega velepclslanika v Rimu, najglasneje pa je dejstvo, da je knez Biilow v t sir(ementkiaki) imenu Avstrije stavil Italiji znane ponu-1 Kokoši . .. . dbe, ki so pomenjale, de skrajne, ampak prekomerno žrtev v namen, da ne bi prišlo do te vojne. In danes se more pač odkrito reči, da je bil v italijanskih državnikih že tedaj, ko so se še »pogajali« z nami, sklep storjen, da nas napadejo ter da so hoteli začetek le odložiti do tistega psi-hologičnega momenta, ko se jim bo zdelo, da smo po bojih drugod že dovoli oslabljeni. V tem pogledu je bil Ferrante dober prorok: prišla je vihra, ki je napravila konec diplomatičnim pogajanjem! Je pač poznal svoje soplemeniake ^ državniških frakih! Članki Giuseppe Ferranta iz 1. 1908 so res klasičen dokument, vsebujoč dragocen pouk, ki naj bo v vodilo naši državi za vso bodočnost! Cene raznih žfoil v Trstu. (Dne 17. oktobra 1915.) K 0-78 kg Moka bela.,....... Sladkor......... Meso (goveje) sprednji deli . „ zadnji . ] Meso telečje • •••••• Meso koštrcmovo ..... Vampi Slanina (solj ena) • • • < Gniat* kuhana Gnjat sirova ....... Svinjina prekajena (rebra) Maslo sirovo M;ist srinjska) » • *••••• PiSfianei ...•»••« Polenovka suha . . . , • „ namočena • • Testenina ........ Riž ••••••••••• filol Bob ... Zelje (sladko) ...... Zelje (kislo) ...... Kisu repa ••••••• Sladka repa Ječmen Fižol (stročji) vinaijev « Kroi Blilli^ll^ iE HSa Ivan isd^c. večletni vodja trgovine Kat. ud. Mule} naznanja cenj. občinstvu, da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonialnega blaga v ul. Campanile 13 ter se toplo priporoča za obilen obisk. Cene zmerne. Postrežba točna. , . . . K 1-— kg . . K 4 32, 5 62 kg , . . 5 32, 6 — kg . K 5 20 do 8 — kg . K 3 20 do 3 60 kg , .... K 2-— kg • ... K 7-— kg .... K 10,— kg , . . . K 12 — kg . K 7-30 do 7-60 kg . . # K 6-40 kg , . . . K 6-— kg .....K 5-40 kg . K 6-30 8-- kg * .V™, tfo It! Milo o zmagah nekdaj in sedaj. V današnjih dneh, ko dobivamo takorekoč vsak trenotek najvarnejša poročila generalnih štabov z vseh front, se nam bo zdelo kakor kaka pravljica, da je ravno pred 100 leti poročilo o zmagi Belie-Alliance rabilo celih 5 dn j predno je prispelo v Berlin. Dandanes bi kaj takega sploh ne mogli prenesti, če bi morali na vsako poročilo Čakati več dni. Če pa pomislimo še natančneje, je bil jezd poročnika Nerasta, ki je prinese! vest o zmagi Belle-AIliance, za takratne čase še rekord. Bitka se je vršila, kakor znano, dne 18. junija 1815, na nedeljo. Nerast je od-j hal v ponedeljek 19. junija ob polu 6 zjutraj in jp prispel v Berlin že v soboto, dne 24. junija ob 3 zjutraj. Prejahal je torej progo 700 km v 4 dneh in 21 urah. Tudt v prejšnjih stoletjih Imajo zaznamovati kurirji izredne čine, ki so tero čudo\i-tejši, če se jih primerja s tempom, vgjta-terih so se vršila takratna potovanja. Ko je n. pr. Ludovik XIV. francoski, „solnčni kralj", 1. 1651 potoval z vozom iz Pariza v Bour-ges (230 km.), je potreboval zato celih 7 _ dni. Kurir, ki je leta 1574 sporoči! Henriku 2 III. smrt njegovega brata Karla IX , pa je 9 nanravil pot iz Pariza do Varšave v 14 dneh. 9 Se bolj presenetljiv je rekord, ki ga je & do egel kurir, ki je rabil za potovanje iz % Versaiilesa v Rim točno 166 ur. Poklic je g bil donašati pismena poročila poprej kakor,! pošta. Najslavnejši tekač (kurir) je bil mornar g Mensen Ernest, Norvežan, ki se je zamogel v svojem 30. letu (1837) ponašali, da je prepotoval nad 50.000 milj, dve tretjini na m rju, eno pa na suhem. L. 1840 je stopil v sTužbo kneza Piickler-Muskau, ki ga je pošiljal za prenašanje poročil z njegovega posestva v Berlin. Pot, za katero je rabila posta 24 ur, je napravil Mensen v 14 urah. Najbrže je šel po bližnicah, kjer je Ie mogel Pri tem je dosegel »ledeči rekord: Napravil je nekoč 9.000 km v 58 dneh, nekoliko več kakor 152 km v 24 urah. To znaša seveda nič več kakor 8 km na uro, vendar pa mora biti človek že nenavadno krepak, ako hoče vzdržati to hitrost cela 2 meseca. Ko so mu postali ti izprehodi preenostavni, je odšel v Afriko, da odkrije izvir Belega Nila, a je na potu zbolel za grižo in umrl f. 1843 v Asnanu- Potniki so ga pokopali tamkaj pri prvem kataraktu Nila. Moderna doba brzojava, je seveda nad-krilila rekorde kurirjev, ki so postali tako brezpredmetni. .rorapir Paradižniki Radič Salata Zeleno <\sen Čebul« Jajca Buča ( Pesa Malancane Kumare Mleko Olja • • • • 118 kg .....K 1-32 ... K 2— kg . . K 1 28 kg . . . K 1-60 kg . , . 24,28. kg , . . U4, kg . —-4S. —-52 kg .... K —-32 . . . . K — 80 „ . . . -tS 52 kg . 20. 2S kg ... 72, 80 kg 4 do 10 merica 10 do 12 glava . .1014 glav* , . 10, 2J glava , . K 8", 96, kg , . 2", 24 komad • 4, H komad 4 do <> komad i . 6, 10 komad , 6 do 10 komad OO krosi ž Vam plačam, če Vam ne odpravi brez bolečin Ria Balzam &kurja očesa ^ bradavice in žulje s feoreniko vred v 3 dneh. Cena loniku K 1, 3 lončki K 2*50, 6 lončkov K 4 50. Kenieny, Kašice (Kauhan) 1. Poitni predal 12 92, Ogrsko. Krie Trst, Piazsa S. Giovanni 1 VaSamu kuhinjiiuh in kietarsaih poueb-od lesa in pletenin, Škafov , vre□ t, iabrov in kad. tod&*kovf lopa', roSet, Bit in 56, 00 liter bsakorrctmh kefler, jerbaaev in tnet^i ter mnogo K 4 — liter drngih v to stroko g^—S«*^«-*.^^ _ spadajoćih predmetov. svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi cd porcelana, zemljo emaila, kositarja ali cinka oadalje paa&mintorje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, so%ljo in stekleno poseda za vino. likerjev in špirita najboljših tovarn. Prodalo no drob no in na debelo- ■ Cene zmerne. Trst ulica SoIItario št. 27 u mneaii inwi um® Zaloga dalmatinskega uina lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulica Torrs bianca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v nI. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. Riunlone iMca di Slcurta g Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti *ko li. povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošć proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini /. vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in po suitem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.673.102-63 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (.11 12 1914) K 559.<)07.<>57. Odkar obstoja dnižba. jc b:lo v v-eh h ran šah izplačano na škodah K rit4.12l.137 60. j Zastopstva v vseli deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrskc monarhije. Fratelil m TRST, Via Torrenle 5tv. 14, TSST Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrsšttn za sediarje. «3862*5338 Brez posabne^s obvestila. m Tužnim srcem naznanjajo soproga Irtne r. Perlot, brat dr. Josip Abram, sestre Ana vd. Rovere (odsotna), Marija vd. Fratnik, Antonija por. Sim-sich, Ema in Virginija Abrain tudi v imenu ostalih sorodnikov, da je danes njihov nepozabni FRm ABf1AM po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki se prepeljejo naravnost na pokopališče pri Sv. Ani. * TRST, dne 17. oktobra 1915. Veliko pogrebno podjetje Ca pel lan, CorsD 45. UmiEia ^mmumto Trsi Campp S. Gtecomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino pMšKih m Šolskih potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst* PrtUđole se feffl f s!w. ftzRB. ICNAZIO POTOCNIG TRST Ulica Rlborgo Sfev. 28, vogal ul. Beccherie Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, aloagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre In rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenaft. MMfl blaga za moške obleke. Sprejemajo se naročila po meri Hranilne II J sprejema od vsakega tudi če ni ud rsđrtiee. ^ flB ^ X in jih obte- M II OJ večje zneske pc do 4 in * ♦ staje po "ff |0 govoru.Tr®OWC®m ♦ I I ♦ ♦ r>tvxria čekovne račune z dnevnim obresto- TI IT čekovne račane z dnevnim obresto-J " vanjem. t Rmtnl davali pla&ij« udruga sam * Vlaga se lahko po «no Ictouo. t PKtsa-Uaiui raatfi 75.67). TEM 16-04. z neomejenim Jamstvom t ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ | Posojila « daje na osebni kredi* in na zastave <• ♦ ^-----t f proti plačilu po dogovorit^ Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne, i Priporoča male hranilne škrinjice, ki | so posebno primerne za družine. S »op m s ! JADRANSKA 1M utttttt KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA._ ♦♦♦♦♦♦ MENJALNICA Trst« Via Cassa dl Rlsparntio štev. 5 (Lastno poslopje) - - —-------- «imrnrrrtrt *virrtvv* ■ esKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. VLOGE NA KNJIŽICE % od dneva vloge do dneva vrdiga. Rsatni davek plačuje bsnks Is trojem. OBRESTO VAB JE VLOG na tekočem in iiro-rsčunu po FILIJALIIE: bubrovnik kotor LJUBLJANA metković OFATrJA split Šibenik zadar akreditivi, Ceki in na- kaznice na vsa tu- tn INOZEMSKA tržišča. Živahna zveza s AMERIKO. REMBOUR3NI KREDIT L prodaja srečk razredne ix)tertje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED1TI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Teleioni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC