38. štev. pintaMI Irsun« ■ državi SHS. V (Jubilant, v soboto 5. februarja 1831. Iihaja razen nedelj in praznikov v * a k dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, FrančiSbanska uJica St. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči.* Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo iugoslov. socllalno - densokraliine stranke. Fosaisteana štev. i K. Leto V. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem no dom za celo leto K 240, za pol loto K 120, za četrt leto K 60, za mesee K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacij e za list so poštnine proste. Upravnišlvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Boj za ustavo. Ustavotvorni odbor. LDU Beograd, 4. febr. Danes Ob desetih je Imel ustavni odsek konstituante svojo prvo sejo. Prisostvovali so vsi ministri in mnogo poslancev, ki niso člani odseka. Glede prošnje parlamentarnih in novin-skih izvestiteljev, naj se pripustijo na seje odseka, ostane pri prejšnjem sklepu. — Minister za konstituanto dr. Marko Trifkovič pravi med dr.: Ker je zvršeno zjedinjenje v eno narodno državo, moramo imeti osnovni zakon, in to je ustava, ali ne zato, da ustvarimo močno državo, ampak da zadovoljimo narod. Ustavna načrta dr. Vesniča in Pašlča sta stremila za tem idealom, zato sta vzela za podlago srbsko ustavo, ki Je plod dolgih političnih borb. Nato minister iznova razlaga načela vladnega načrta ustave: ustavna in parlamentarna monarhija, zajamčena osebna svoboda in nasledstvo prestola. O sistemu dveh zbornic pravi minister: Kolikor se Izgublja časa z delo' anjem senata, toliko se pridobiva na kakovosti delovanja. Ta načrt še ni izgotovljen in odgovarja razmeram v katerih živimo. Minister zahteva popolno objektivnost v razpravah. Nato govori radikalni poslanec dr. Radonič, ki stavi kratko opazko, naj se najprej razpravljajo in rešijo samo glavna načela. — Socialni demokrat Nedeljko Divac odgovarja ministru Triikoviču in fobija načrt vlade ter pravi, da ta načrt vsebuje polno nejasnih določb, zlasti glede politične svobode in tiska. Pravi, da ta načrt ustave rešuje samo politična in ne tudi gospodarskih in socialnih vprašanj, ki so za nas najbolj aktualna. — Komunist Živko Jovanovič veli, da se čudi, da vlada v svoji motivaciji ni naznanila, zakaj ni stavila v načrt ustave nikakih določb glede gospodarskih in socialnih borb. Govornik zahteva večjo decentralizacijo. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob 11. — Druga seja v ponedeljek, dne 7. t m. ob 10. uri. LDU. Beograd, 3. februarja. Zemljoradniki so že zbrali vse gradivo za svoj ustavni načrt. Podrobnosti, izdelane od posameznih članov klubovega ustavnega odbora, je ta odbor že obravnaval ter so bile izročene dr. Gavriloviču, da jih predloži v celoti. Jutri popoldne mora klubov ustavni odbor končno urediti svoj ustavni načrt, ki ga predloži potem svojemu klubu v razpravo. v kateri se bo pretresal člen *a členom. Po odobrenju kluba bodo zemljoradniki predložili svoj načrt ustavnemu odboru skupščine v razpravo. Zcmljoradnički klub se ne bo pogajal o nobenem vprašanju prej z vlado, dokler ne uredi svojega ustavnega načrta. LDp- Beograd, 3. februarja. V socijalno - demokratskem klubu Izdelujejo te dni dva ustavna načrta. Prvega sestavljata posl. Divac in K orač, drugega pa posl. E. Kristan In dr. Korun. Z ozirom na sklep kluba morata biti pba načrta gotova do nedelje. V načrta se bodo sprejela tud! določila o agrarni reformi, delavskih vprašanjih, nadzorstvu nad kapitalom itd. Prihodnji pondeljek V«!čel kIl,b razpravljati o obeh n I ni«61' *° na Podlagi obeh izdelal tretji načrt, ki bo izraz mnenja vsega kluba. Končno urejeni ustavni načrt bo predložil socijalno-demo-kratski klub nato v pretres ustavnemu odboru. Najbolj karakteristična izjava izmed vseh, katere nam navajajo zgornja poročila, je izjava ministra Trifkoviča. O tem, da on izjavlja, da ni namen ustave, da sc stvori močna država, preidemo na dnevni red. On in Francozje, ki stoje za njim, bi seveda raje videli kolonijo Culukafrov, ki 'bi se dali pognati meni nič tebi nič v boj proti Rusiji za tiste francoske milijarde, ki so jih »francoski« čifuti posodili RuSom zato, da bi lažje ugonobiiili s pomočjo milijonskih človeških ruskih žrtev »nemški« kapitalizem. Pač pa je mnogo aktualnejša stvar ta, da govori, gospod minister o srbski ustavi kot podlagi za ustavo naše jugoslovanske države. Mi že verjamemo, da je bila srbska ustava plod dolgotrajnih bojev in tega ne zanikamo. Vprašanje pa je, če ta ustava odgovarja potrebam ih željam nove jugoslovanske države, ki je čisto nekaj druzega kakor je bila mala Srbija! Mi ne smemo iti predaleč. Kar je bilo dobro za majhen gospodarski teritorij, mogoče ne bo dobro za veliko gospodarsko ozemlje: Kar je bilo dobro za državico, mogoče ne bo dobro za državo, ki živi oziroma hoče živeti v popolnoma drugačnih vnanjih in notranjih odnošajih, kakor je živela bivša kraljevina Srbija. — Mi Srbom ne odrekamo demokratizma. Ta demokratizem je sicer še zmožen marsikatere korekture, ampak priznamo jim vsaj dobro voljo. Toda danes? Dovoljujemo si samo nekaj opazk. Srbija je bila versko edinstvena, namreč pravoslavna država. To je važna stvar. Mi socijalni de-mokratje sicer ne polagamo na verstvo posebne važnosti, ker je za nas vse eno, kakšnega in katerega boga kdo moli, ampak vera je za državo in mora biti za državnike važen političen fakt, s katerim je treba računati, dokler ljudje sami in narod sam s tem faktom računa. Kaj je Angležu turška vera? On je ne priznava, on se ji mogoče smeje, am- pak računati mora ž njo, ker živi v njegovi državi nekaj sto milijonov Turkov, za katere turška vera nekaj pomenil O tem velevažnem problemu ne čltamo v ustavnem načrtu, ki ga je predložila vlada, niti besedice! Ta problem pa bo treba v naši državi rešiti na tak ali na drugi način — šilom Ui milom! Srbska ustava ne pozna nobenih narodnosti, ker je bila v Srbiji samo ena narodnost. Mi pa imamo v novi državi cel kup narodnosti, katere bo treba zadovoljiti. Kako se bo rešilo to vprašanje? Mi ne mislimo tu ravno na naše Švabe in švabiče v Sloveniji — s temi se da napraviti kratek proces; ampak mi Imamo tu lepo število Bolgarov, Romunov itd. — Kaj bo s temi napravila država? Toliko le glede na vprašanje narodnosti in svete vere. Sedaj pa pride vprašanje o pott-tični svobodi na vrsto. Kdo bo smel javno govoriti, kdo bo imel pravico povedati svoje misli v tisku? Ali mar samo tisti, Id ližejo Francoze in njihove kapitaliste? Da pojdemo v boj proti sovjetski Rusiji? Za francoske milijarde? Gospodje, kar pojdite vi sami! Mi smo vojske siti in ne bomo šli, pa makar nam pripelje gospod maršal Foch s seboj cele vagone križcev častne legije! Kdor je denar izposodil, naj si išče svoje solde sam, — kako pridemo mi do tega, da bomo hodili za francoski denar v ogenj? Taka ustava, ki bi omogočala tujcem, da zagospodarijo nad našo novo jugoslovansko državo, ne bo naša ustava! Ravno tako ne bo to naša ustava, ki bi omogočala enemu delu države gospodstvo nad drugim! Lepo skupaj vsi za enega, to že — ampak eden nad vsem, — to pa ne! Vse kar je prav! Kar je pa govoril gospod minister za konstituanto o »zajamčeni osebni svobodi« itd., bi bil pa bolje zamolčal. Vsaj se poznamo! Nas ne boste! G ovor poslanca sodruga Etbina Kristana v ustavotvorni skupščini ob priliki razprave o poročilu odbora za izpremembo poslovnika. skupščina zadovoljiti z najslabšim, kar se more storiti! V tej zbornici je nekaj zelo zanimivih stvari. Tako n. pr. je zelo zanimivo, da so stranke na vladnih klopeh mnogo neevoznejše, nego stranke opozicije. To se vidi že na tem, ker opažamo vedno, kadar Iz-pregovori kak poslanec od opozicije, da se že dvigne cel vihar pri vladnih strankah. Zdi se, da večina ne veruje posebno, da je ona večina, in zdi se, da ima »večina« v tem oziru prav. (Veselost in ploskanje). Pride govornik od gotove stranke, ki hoče nekaj braniti, a on to pobija. Pride drug govornik od iste stranke in se pokaže kot protivnik predgovornika iz svoje stranke. Tako človek ne ve, katera stranka je prava radikalna stranka in katera je kriva radikalna stranka. (Veselost in ploskanje.) Medklici: »A Ljuba Jovanovič je govoric u svoje ime!« Kristan: Res, govoril je v svojem imenu, a vendar je on član radikalne stranke. Vi imate radikalce, ki so za ftovi poslovnik, imate jih, ki so proti temu poslovniku — In vsi ti so v eni stranki In v eni vladi! Ob takih razmerah ni čudno, da se nam predlaga tak poslovnik, kakršen je ta, ni čudno, da se tu branijo stvari, ki jih nihče ne more braniti, in da se branijo na tak način, kakor se pač branijo, s pustimi frazami. Pa piravite: »Ta poslovnik je vendar boljši kakor nikakršen poslovnik!« Krasen argument! To bi se lahko reklo o vsaki stvari. Potem pa je vendar čudno, da sc tu sestane Bojim se, da nameravate nekaj podobnega tudi z ustavo. Mnogo se je danes govorilo, kako je predvsem treba, da pridemo čim preje do ustave. Res! Dve leti hi še dalje je država brez ustave, le da to ves Čas ni bilo take nujno, sedaj pa je naenkrat taka sila. Jaz bi priznal, da je treba ustave, nikakor pa ne priznam, da je ustava vse in da je treba samo ustave, pa naj bi bila kakršnakoli. Ako uarod pričakuje ustavo, pričakuje dobro ustavo, ne pa takega nionstruma, kakor ga je tu predlagala naša vlada. Medklici: »A ne radi se sada o Ustavu!« Kristan: Vsi Vaši govorniki so govorili o ustavi, vsi so opravičevali ta poslovnik baš z ustavo. Medklic: »Vi bi hteli sovjetski ustav!« Kristan: »Gospoda, od tega, kar se tu predlaga, pa do sovjetske ustave je še mnogih drugih poti. Toda duh, ki je vnesen v načrt te ustave, se zrcali tudi v tem poslovniku, ki nam je tu predložen. O našem poslovniku pravijo branilci vladine politike, da je dober, ker omogoča delo in daje skupščini pravice. A tu moram zopet konstati-rati zanimivo dejstvo, da morejo v tej skupščini braniti pravice In pre-rogativo te skupščine ne Ičani večine. ki bi bili v to v prvi vrsti poklicani, ampak da jih morajo braniti člani manjšine. Medklici: »A dobro je, da imamo tako velika skupščina, če sc mora ta i ovde i večinu i manjinu!« Kristan: Gotovo je to dobro, tudi ne vem, kako bi to moglo biti drugače. Kjer je večina, tam mora biti tadi manjšina, to sem se nčil že v ljudski šoli. Medklic: »A VI priznate, da ste manjina!« , Kristan: Seveda priznam, a o tem se ne govori. Hotel sem reči samo, da je žalostno, da mora v tej zbornici braniti manjšina pravice zbornice, mesto da bi jih branila večina. Dr. M. Ivanič: »To se Vama samo tako čini!« Kristan: To se meni ne dozdeva samo, ker vi s tem poslovnikom fakti? 3 gazite suverenost skupščine, ir i v"*'dar ni bramtev skupščinih n rjr . f ' ¥ .uKlic: »A što su radili Khu-1 r *vci u Zagrebu? Oni su kazali, da Večina sve može!« Medklic: Ta prisega je bila rešena na Rudniku, ko so Vaši tovariši na račun Avstrije potovali po Stockholmu! KristanGospod, na račun Avstrije jaz nisem nikdar potoval In noben mojih drugov ne, in ako Vi to govorite, tedaj je treba, da to dokažete. A na posledku nima nobene zveze s prisego. Jaz Vam toliko lahko pravim, da sem delal proti Avstriji gotovo najmanj toliko, kolikor VI, Jaz to vem in ne dovoljujem, da bi se mi kaj takega očitalo. Medklic: To je nervoznost! Kristan;. To ni nervoznost, ampak je netaktnost od Vaše strani! Gospodje, vprašam Vas, je-li poslance v to skupščino poslal narod ali jih je semkaj poslal kralj. Medklici: Narod! Kristan: Poslal jih je narod in komu morejo biti oni odgovorni, ako ne narodu? Nikomur drugemu nego narodu. Medklic: Državi! Kristan: Gospodje, kakšna je po Vaši logiki razlika med narodom in državo? Ako Vi resno hočete imeti državo, ki je v nasprotju z narodom, potem se nikar ne pritožujte radi elementov, ki so proti taki ideji države. Medklic: To je Vaše naziranje. Dr. Laza Markovič: Mi smo država, a ne narod! Kristan: Mi smo narod! E to je jako lepo, kako gospodje odkrivajo svoja srca. A Jaz mislim, da. je narod prvo in da narod ustvarja državo, a ne država narod. A tudi tedaj je treba, da smo odgovorni narodu in nikomur drugemu. Ako Vi zahtevate prisego, ki je v protivju s pravicami naroda, tedaj Vi kršite njegovo suverenost. Klici: Mi smo večina. Kristan: Dobro, Vi ste večina. Tedaj jašite tako dolgo, da boste opazili, da niste več večina. Ko se je menjal ta poslovnik, je naš klub stavil svoje predloge za spremembo. Ni bil to nikakšen maksimum zahtev z naše strani. Mi smo, ko smo videli, kakšna je situacija, bili samo zadovoljni, ako se more doseči vsaj minimum pravičnih žalitev. Ali gospodje, niti ta minimum se ni dosegel, ker so gospodje, akkor eni pravijo, večina. Medklic: Ne pravijo, to je istina! Kristan: Ne, gospodje, to ni istina. Treba samo, da pridejo Radičev-ci in da se preštejejo poslanci, pa boste videli, da niste večina. Treba da preštejemo člane Vaše stranke in ostalih strank, pa boste videli, koliko Vas je. Medklic: Pridite in glasujte, pa boste vrgli vlado. Kristan: Ni sedaj tej večini, ta-ko7vani radikalni, na tem, da spremeni poslovnik po potrebah skupščine, nego se je delalo to iz samega partizanstva. Sam predsednik Vaše vlade, gospod Pašič, je izjavil, da se da prisega lahko izpremeniti. Medklici centruma: Ali večina nece. Kristan: Ni bila to večina, ki ni hotela spremeniti prisege, ker se Vaša večina ne upa storiti ne enega koraka, ne da bi prej vprašala svojo vlado. Dr. V. Janič: Gospod Pašič je hotel, da se prisega spremeni, a baš socijalisti niso hoteli. Kristan: Gospodje, jaz sem sam osebno izjavil na seji šefov, da mi zahtevamo, da se prisega spremeni, In naš klub je redno predlagal spremembo te prisege. Hotel sem samo to, da nova prisega velja za vse poslance, a ne samo za nekatere. To je bilo vse, a kako časnikk stvar potvorijo, za to jaz nisem odgovoren. V ostalem gospodje, prisega ni vse, so tu še druge stvari. Mi smo n. pr. zahtevali, da omenim le najvažnejše stvari, da Ima skupščina odbor za zunanje posle. Pa mi smo tu unikiim parlamenta. Dr. M. Vesnič: Mi nismo parlament, mi smo ustavotvorna skupščina. Kristan: A Ustavotvorua skupščina ni parlament? To Je nova šola. Medklic: Morate se učiti. Kristan: Gospodje, tudi jaz nisem od danes. Medklic: Toda napravljate pogreške. Kristan: Gospodje, imamo parlamente raznih vrst, a da bi to zaradi tega, ker ima posebno ime, ne bilo parlament, tega vi ne morete dokazati. Medklic: Ima posebno nalogo. Kristan: Dobro, ima tudi nalogo, a ta naloga je parlamentarna na- Medklic: Da se razgovorimo. Kristan: Dobro, a ne mislite, da. Vam bom tukaj polagal'izpit. Ako ste večina, morete delati, kar hočete in kolikor hočete, a ne morete uganjati komedij z manjšino. Naj bo ta parlament katerekoli vrste, to je gotovo, da je imikum, ker mu Vi ne daste pravice, da se bavi z onimi posli, ki bi bili najvažnejši za državo in za narod. Mi smo imeli svetovno vojno in čudno je, kako malo so se neke skupine iz stranke naučile iz tega, kar se je v tem strašnem času pripetilo. Mi smo v tem času slišali vsakojake velike stvari, slišali smo nekih 14 pro-gramnih točk, izrečenih sicer onkraj morja, ki so se jih vendar prisvojili vsi zavezniki. Slišali smo, da ne sme biti tajne diplomacije, da morejo narodi vedeti, kaj se z njimi dela, a glejte, niti tej skupščini sami se ne dovoljuje, da bi dobila vpogled v ono. kar se dela za kulisami. Medklic: A Ljenin? Kristan: Jaz nisem odposlanec Ljeninov, nego sem poslanec v Jugoslaviji. Medklic: Ni Jugoslavija, nego kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kristan: Pojdite le kam preko meje, pa boste videli, da pozna ves svet le Jugoslavijo. Vidi se, da daleč niste potovali, ker bi drugače to; slišali, a jaz Vam lahko pokažem dokumente, na katerih je oficijelno zapisano: »Za potovanje v Jugoslavijo« in »za povratek iz Jugoslavije«, Ne vem, zakaj se Vi bojite tega imena Jugoslavija, med tem ko na drugi strani neprestano govorite o edinstveni državi. Medklici: Jugoslavija je bečko-ga izvora. Kristan: E, bečkoga, potem jako slabo poznate delo za Jugoslavijo v* preteklem času. Medklici: Ilirski pokret je bio bečki. Kristan: Sijajno! Nemara jc tudi Gaj prišel z Dunaja in vsi Ilirci, ki leže na Mirogoju v Zagrebu. In Napoleon se je šel učit v Beč. Medklic: Da, tudi on je poznal Ilirijo. Medklic: Govori se samo o imenih. Kristan: Ali ono, kar Vam ne ugaja, je lapsus. Ne lapsus, ampak ab- Medklic: Kurd: Kristan: Gospodje, jaz se ne [ogrevam za ime Ilirijo! ' Medklici: To je isto! Kristan: Glejte, sedaj zopet, to šje isto! 1 Predsednik dr. Ivan Ribar: Gospodje, prosim mir! 1 Poslanec Etbin Kristan: Jaz nisem kriv, če hočejo gospodje'dialoge ! Predsednik dr. Ivan Ribar: Prosim Vas, gospod poslanec, da govorite dalje, brez ozira na one pri-pomnje. Ostale gospode pa prosim iza mir. Poslanec Etbin Kristan: Gospodje, jaz sem rekel, da smo slišali i o demokraciji 1 o diplomaciji in da imamo mi sedaj vsakojake male antante, imamo rapallsko pogodbo In vraga in besa. Medklici i A tretja in četrta internacionala? Kristan: Nikar ne govorite o tem. kar nima nič opraviti z našim poslovnikom in ustavo. Medklic: Ali ima mala antanta kako zvezo s poslovnikom? Kristan: Kakšno zvezo ima, Vam hočem takoj pokazati. To so vse diplomatski akti in vse je zopet ona tajna diplomacija, katera lahko zavede narod v zagato, katera lahko dovede narod zopet v vojno, ne da bi narod vedel, za koga naj nosi svojo kožo na sejem. Medklic: Kakšno zvezo Ima to s poslovnikom? Kristan: To ima zvezo, ker smo mi zahtevali, da dobimo skupščinski odbor za zunanje zadeve. Minister poljoprivrede in voda iVelizar Jankovič: Najprej ustavo, a potem šele odbore. Kristan: Gospodje, treba je da dobimo ustavo ali iz tega, ker danes Vi ustave še nimate, še ne sledi, da bi moralo obtičati vse življenje v tej državi in da bi mogli dotlej Vladati absolutistično. Poslovnik }e potreben ln sicer tudi radi ustave, toda če hočemo imeti dobro ustavo, moramo skrbeti za to, da bo ta poslovnik boljši od onega, ki ga imamo sedaj. Vzemite gospodje, iz tega poslovnika še nekoliko drobtin. Glejte, tu Imate paragraf, ki govori o pravici interpelacije. Ta paragraf Je prava satira na pravo iuterpeiacije, ker je po njem gospod minister dolžan, da čez 14 dni milostljivo odgovori, kdaj misli odgovarjati na Interpelacijo. (Smeh.) To znači, da se lahko enostavno ponorčuje lz vsake Vaše interpelacije. Ko pride oni 14. dan, pa Vam odgovori, da bo odgovarjal na interpelacijo Čez leto dni. Preide 15 dni, v katerih mora on dati odgovor, kedaj hoče odgovoriti, a to morebiti da bo — morate mi priznati — čez leto dni, Čez dve ali tri leta ali pa nikoli. (Smeh.) Medklic z ministrskih klopi: To ni tako. Gospod minister ne misU tako! Kristan: Ako ne misli tako, potem bi bil moral zahtevati, da pride y poslovnik tako, kakor je on mislil. zakaj mi lahko čitamo, kar je v poslovniku črno na belem v latinici ali cirilici, ne pa, kakšno je v njihovih glavah mišljenje. (Ugovori.) Kristan: Gospodje, to ni hkmo-lična seanca, to je ustavotvoma skupščina. Ako ima ta skupščina napraviti ustavo, JI zaradi tega vendar ne morete vzeti pravice, da se peča z ostalimi javnimi posli, zakaj če ne bo ona tega storila, kdo pa bo? Medklic: Pozneje! Kristan: A dotlej? Do onega »poznejec lahko že celo državo vrag vzame. Jaz sem, gospodje, tukaj čul Vašega predstavnika, ministra predsednika bivše vlade, ki Je govoril o tem, da zakonito stanje y tej dr Za v! ne sme prestati niti za trenutek. Klici: Tako jel Dr. L. Markovfč: S;ij tudi ni prestalo. Kristan: S teni bi se jaz strinjal, ali. gospodje, Vi tako govorite v teoriji, a v praksi delate drugače. Medklici: Kako to? Kristan r Kako? Tako, da pr a vijte, da ima skupščina sedaj delati sa mo na ustavi; a kdo naj med tem Opravlja vse ostalo? Medklic: Vlada! Kristan: To znači, da stoji dotlej, 'dokler ne sklenete ustave, vlada nad skupščino, stoji nad narodom. Ako to ne stoji, potem morate imeti organe, da kontrolirajo vladne organe. Med te organe spadajo odbori, interpelacije, ankete in vse ostalo. Vsega tega v poslovniku ni in jaz sem obrazložil, na kakšen način 'se more vlada norčevati iz prava interpelacije. Medklic z ministrske klopi: To ni točno! Kristan: Jaz v resnici nisem hotel tu provocirati 20 dialogov. Jaz sem hotel obrazložiti stališče našega kluba, hotel sem povedati, zaradi česa ne moremo glasovati za ta poslovnik. Glasovati nočemo zanj radi tega. ker nečemo biti krivi, da bi se tukaj mesto resnega dela v imenu in za dobrobit naroda izvrševala satira, tragikomedija, ker nočemo metati narodu peska v oči kakor se to dela z one strani (Nemir.) Ml nikdar nočemo in ne moremo priznati, da bi v 20. stoletju mogel biti nad narodom kak drug faktor, ki bi bil višji in močnejši od njega, ker nikdar ne moremo priznati, da si vlada prilaščuje pravice, ki morejo iziti edino-le iz naroda in za katere |e treba narodu vsak čas dajati odgovornost. Ker poslovnik govori proti vsemu temu, ker ta poslovnik na vso moč .služi onim. ki hočejo, da se proizvaja tukaj diktatura, a ne onim, ki hočejo, da bodi naša država urejena-demokratsko, zato bomo glasovali proti temu poslovniku. (Odobravanje in ploskanje na levici.) p’ačevala šampanjec za svoje francoske ... (tukaj naj se misli beseda, ki se v dostojnih listih ne rabi.) »Osnovne državljanske pravice." LDU. Beograd, 3. februarja. Demokratski klub je Imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o ustavi. Vršila se je načelna razprava o 2. oddelku ustavnega načrta pod naslovom ^Osnovne državljanske pravice«. Giede člena, v katerem se govori o volitvah, je bilo sklenjeno, da se vstavi odstavek, ki Di mngel biti podlaga za izdelavo volilnega zakona tako, da bi se temu vprašanju ustvarila podlaga po- tom ustave. Demokratski klub stoji na stališču, naj se zavarujejo manjšine, vendar pa ne tako, da bi se favoriziralo, pač pa, da se jim nudi možnost, priti do izraza. Do definitivne ureditve tega predloga ni prišlo radi različnih mnenj v modalite-tah, vendar pa ne v principih. ♦ Casarna — teremtetel Ali n! to fino, če sklepa demokratski klub o — »osnovnih državljanskih pravicah?« Že to, kar pravijo gospodje o volitvah, je naravnost nebeško. »Manjšine naj se zavarujejo, ampak ne tako« to se pravi: ne preveč! To se pravi z drugimi besedami: Mi hočemo ostati gospodarji! Prav, samo če bo šlo! Za gospodarsko osamosvojitev proletariata. j Občni zbor Konsumnega društva za Slovenijo. Na tak naval ni bilo društvo pripravljeno ne denarno, ne s sposob- Maršal Foch pride v Belgrad. LDU. Beograd, 4. febr. Sredi meseca marca pride v Beograd francoski maršal Foch. Ta prihod ima vojaški in politični značaj. Za sprejem se delajo velike priprave. • Se večje priprave za njegov sprejem dela sovjetska Rusija. Ce hoče kdo doživeti na vsak način batine, In to, debele in mastne batine, naj jih doživi. Ml nimamo nič proti temu. Toda doživi naj jih z lastnimi ljudmi, ne z našimi! Rusija je bila, je sedaj, in bo ostala na veke nepremagljiva država. To resnico bo doživel na sebi tudi gospod francoski maršal ravno tako kakor jo je doižvel gospod Napoleon, ki tudi ni bil vojskovodja od včeraj. Sicer pa bomo o tem poglavja še kakšno rekli._______________ Kaj pravijo Francozi? LDU. Pariz, 3. febr. Na seji poslanske zbornice je podal min. predsednik Briand izjavo o uspehih zavezniške konference. Med drugim je izvajal nastopno: Glede reparacij si je francoska vlada postavila nastopne cilje: 1. Nemčija mora takoj plačati, in sicer kolikor mogoče visok znesek in na tak način, da se bo lahko računalo z dejstvi; 2. države-upnlce se morajo udeležiti vsake kombinacije za gospodarsko vzpostavitev Nemčije, da se tako prepreči nemoralni pojav igre, v kateri premaganec kopiči denar in se norčuje iz zmagovalcev. Nato je govoril ministrski predsednik o različnih modalitetah pri plačevanju in ugotovil, da je plačevanje nemških dolgov popolnoma možno v mejah njenih gospodarskih zmožnosti. Spričo kombinacije fiksnih in izpremenlji-vih anuitet, ki je v zvezi z zahtevo zaveznikov po plačevanju dolgov in s prihodnostjo Nemčije, se francoska vlada Še ni odrekla možnosti, da bi potem, ko bi se Nemčija že okrepila. zahtevala od nje, da plača vse dolgove. Reparacijska komisija bo po mirovni pogodbi določila višino nemških dolgov še pred 1. majem 1921. Končno je pariška konferenca Jasno določila, da se morajo kazenske naredbe, ki so predvidene za razorožitev, neizpremenjeno uporabljati tudi prt reparacijah. V vprašanju premoga je ministrski predsednik izjavil, da je reparacijska komisija naznanila Nemčiji, da mora v mesecu februarju in marcu dobaviti vsak mesec po 2,200.000 ton premoga. Tem 2,200.000 tonam pride še 250.000 ton mesečno, da Nemčija popravi, kar je zamudila doslej. Za ta premog Nemčija ne bo dobila predujmov in premij. Ce bi se Nemčija branila, bi se izvedla mirovna pogodba, ki zahteva večje količine premoga. Ministrski predsednik je končal: Pariška konferenca je ojačila vezi entente. Njeno najbistvenejše delo je bila konsolidacija mirovne fronte, ki daje enim, ki so odgovorni za opustošenja, priliko, da porav« najo svoj dolg. Francoska politika je jasna. Na eni strani hočejo francoski debelo-?avaljeni čifuti dobiti denar od Nemcev, na drugi pa od Rusov. Francoski narod kot tak seveda od te politike nima nič. Od nemškega ln ruskega denarja bi se mastila samo francoska čifutska banda, da bi lažja V torek, dne 2. t. m. so v Ljubljani v dyorani hotela »Tivoli« zborovali delegati naše največje kon-sumne organizacije v Sloveniji. Pregledali so storjeno delo in si ustvarili načrte za svoje bodoče gospodarsko delo. Zadružniki so s svojim razumevanjem in zanimanjem, s katerim so sledili razpravam, dokazali, da razumevajo nalogo kot pijonirji pri gradbi pota v novo družbo. Zadružne organizacije družijo konsu-rnente, jim dobavljajo potrebne živ-ljenske potrebščine. Z veseljem lahko opazujemo naraščanje moči naše konsumne organizacije, ki šteje danes že 19.122 članov. Dne 30. junija 1919 je Konsumno društvo za Slovenijo štelo 7362 in 30. junija 1920 I. že 17.692 članov. V zadnjem polletju se je število članov — kakor je razvidno Iz zgoraj navedenih številk zopet zvišalo za poldrugi tisoč. Z zavestjo lahko zremo na našo konsumno organizacijo in na razumevanje slovenskega ljudstva potrebe in naloge tega mogočnega orožja. Kajti čim močnejša bo go-soodarska organizacija, čim se bo slovenski in jugoslovanski proletari-jat osamosvojil popolnoma na gospodarskem polju, čim bo gospodarsko izpodrinil sedanje kapitalistično gospodarstvo, bo njegovo delo dovršeno i na gspodarskem i političnem i kulturnem polju. • Zborovanje je otvorll s pozdravom na došle delegate, ki jih je bilo 102, sodrug Udovč, načelnik nadzorstva. Nato je pozdravil občni zbor sodrug M. Čobal v imenu »Občnega konsumnega društva v Zagorju ob Savi« in mu želel mnogo speha. Po prečitanju zapisnika o zadnjem rednem ln izrednem občnem zboru je dal predsednik s. Udovč besedo sodrugu Antonu Kristanu k drugi točki dnevnega reda: Poročilo načelstva. Sodrug Anton Kristan je bistvene izvajal naslednje: Danes smo se sešli. da pregledamo naše vrste in naše dosedanje delo in določimo naši bodoči gospodarski politiki smernice. V zadnjem letu se je število naših zadružnikov pomnožilo za deset tisoč In število naših podružnic se je zvišalo od osemnajst na devet ln trideset. Denarni promet je znašal v minulem letu 151,483.225.79 K. nimi ljudmi In ne z zadostnimi prostori. Cene so se neprestano dvigale. Za vagon moke je danes treba najmanj 150.000 K, dočim si jo med vojno lahko kupil za 3800 K, ln danes je treba blago tudi takoj aH pa celo vnaprej plačati. Poleg tega je bilo treba ustanoviti 21 novih pro-dajalen, v katere je društvo moralo vložiti težke tisočake. Nadalje je dTuštvo kupilo oz. prevzelo več poslopij, za kar je bilo zopet treba denarja. Zato ni čudno, če ni moglo biti v minulem letu poslovanje tako, kot bi želeli. Ce bi imeli na razpolago dovolj mobilnega materljala, W moglo društvo vselej izrabiti konjunkture pri nakupih ln bi moglo kupiti in zmlrom v skladiščih Imeli vse ono blago, ki so ga člani želeli. Pomanjkanje skladiščnih prostorov je tudi zelo oviralo točno poslovanje. Toda kljub temu lahko s ponosom gledamo na gotovo delo. Kake važnosti in koristi so konsumne organizacije za konsumenta, to ste lahko videli med vojno. Ko so vsi drugi tigovci gledali med vojno samo, kako bodo ta čas bolje izkoristili v svoj prid in na škodo konsumentov, s tem da so boljše ln potrebnejše blago oddajali pod roko m po ORromnih cenah, je vsak član konsumne organizacije dobil v konsum-nih prodajalnah domala vse potrebščine za življenje in vsi brez izjeme nanje odpadajoči del. Zato je tudi razumljiv naval novih članov v zadnjem letu. Da bi danes dobili trgovci 2opet konsmnente na svojo stran in jih odvrnili od konsumne organizacije, vržejo na trg to in ono blago ceneje, kakor ga more prodajati konsumno društvo, ki mora vsled pomanjkanja mobilnega denarja in primernih skladišč za velike zaloge kupovati blago po potrebi in ne more risklrati oziroma prodajati v izgubo. In tem trgovskim spletkam je že marsikdo nasedel. Ker rabi konsumna organizacija denar, katerega pa ne dobi iz lastnih sredstev iu tudi ne dobi kredita v meščanskih bankah, ki so v rokah raznih špekulacijskih tvrdk, ki bi zadrugo lahko zlobno izrabile, smo bili primorani gledati, da se tudi na denarnem trgu osamosvojimo. Ustanovili smo lastno Bela), Sitar, Bajt, (Šoštanj), Tuma, Ogris, Uratnik in Kristan, je bila ze-. lo živahna. Končno so bile soglasno sprejete spremembe v § 2. odst. 3, da zbira podporne sklade v pomoč članom za slučaj dolgotrajne boiez-< ni, brezposelnosti in sploh potrebe ter njih rodbinam za slučaj smrti člana. Zadružni delež se je zvišal na 200 K. Člani, katerim je nemogoče vplačati naenkrat ostanek na dele-* žil, ga lahko plačajo v obrokih, oz. se pripišejo na delež zneski povra-i čilnih listkov tako dolgo, da je delež vplačan. In tretja sprememba se tiče se-* stave in volitve krajevnih odborov, Krajevni odbori se volijo vsako treU je leto in vsako leto je na novo izvo-« ljena tretjina članov. V načelstvo so bili naknadno izvoljeni ss. Jerin Albin in Zupan Jo* sip. V nadzorstvo pa ss.: Sitar Ig« nac (Rogatec), Koren Fran (Celje), Doboj Her. (Maribor), Bradeško Jo« sip, Kmetec Simon, Sivko, Rejc, (Ljubljana) in Lajovic Josip (Tržič.) Kot zadnja točka dnevnega reda so bili še samostanu predlogi, med katerimi je bil sprejet službeni red za nastavljence konsumnega društva. Konsumno društvo bo izdajalo vs prihodnje po soglasnem skiepu obč* nega zbora za člane poljudno pisani časnik enkrat na mesec, ki bo prina« šal poučne članke o zadružništvu hi naj bo vez med člani in vodstvom. Zborovanje je ob petih popoldne zaključil sodrug Udovč, se zanvaia delegatom za njihovo požrtvovati nost in želel društvu v tekočem letu kar največjih uspehov. k! Ima velik pomen ravno sedaj, ko smo obmejna država. Pred ustanovitvijo Jugoslavije nam ni bilo treba kupovati blaga v inozemstvu, temveč smo ga lahko dobili pri tuzemskih veletržcih in tovarnarjih v Trstu, na Dunaju, Češkem itd. Vsi ti kraji so danes izven mej naše države, torej na tujem ozemlju. Danes ne Igra glavne vloge cena blaga, nego cena tuje valute. Gledati borno morali, da kupimo čim ugodneje tujo valuto. In zato Je bilo potrebno, da smo si ustanovili lastno zadružno banko. Če smo na primer kupili pred pol letom kako blago v Avstriji PO Ki a danes damo Istotam za enako blago K 7.—, nas velja danes še vedno veliko manj. Pred pol letom Je noti-rala avstrijska krona skoraj enako kot naša, a danes dobimo za eno našo krono 4.50 K avstrijskih. — Zatorej bi nas lahko meščanske banke Izkoriščale do skrajnih mej. Zato mora prevzeti nakup tujih valut naša Zadružna banka. Z letošnjim letom smo odpravlH dividende. Namesto njih se je uvedlo povračilne listke. Vsak član plača gotovo svoto na račun tega, kar kupi. Kar je pa preveč vplačal, dobi koncem poslovnega teta ar11 Lavoratare« preide v last komu« nistom hi Ust bo Izhajal v prejšnji dMM kot idasBo primorske komunistične zveze. Toda tudi edkijaffi se ntoo popolnoma poi slavili od tega Imena ter s« bo n]lh Ust ime« novel »II Lavoratore socialista«. + Politične stavk« ▼ Ital®. Radi z&d« ntfh nacionalističnih izzivanj skušajo eku tremistične delavske organizacije uprian* riti splošno po&ittč. s tako, za katero hoče« Jo pridobiti tudi Splošno delavsko zvezo. Splošna stavka WcznK«lw fafcrulme * + Habsburgova! lazijo po Rimu. Pa« pež |e oflcielno sprejel bivšega nadvojvod« Jožefa Franca, ki J« nato obiskal tudi kar« dinaia Gasparija. — Ce se mU&io Hab#« burgovcl v Rimu spokoriti aa svoje greh«| Je prav. + »Neue Frele Press«« da b® prva seja soudeležencev n* gospodarski konferenci nasledfitveofl> v Porto« ros« Da Dunaju. , N« D««*« »**> ***** snov, o kateri se bodo J™*' njem konferenci. * Portorose kwt aastoonBca kontreadmiraJ* FatoudtL 4- pariiiui konferenca 3e doJo&Sa me< rta sa daljše tri mednarodne konferenca. So to London, Bruselj in eno mesto V. bližini Trata. + Dvozbonrični sistem so sprejeli pa daljši debati pitf ustavnem glasovanju * večino 9 glasov na PoJJskem. Novi senat bo obstoja! iz voljenih članov in vlrfllstov, + Koliko sovjetskih republik Je v Rn« siji. Na ozemlju bivše carske Rusije ie 20 sovjetskih republik- Dnevna kronika. Sklepi mednarodne delavne konferenco 4V. VVashingtouu. V Avstriji Je vlada predložila te dni sklepe prve mednarodne delovne konference v Washingtonu narodni skupščini. Mednarodna delavna konferenca je poleg mednarodnega delavskega urada organ narodni zvezi prikijučenik delavskih organizacij, kar je določeno že v ver-sajlskl to šentgermanski rokovni pogodbi. Vsaka država, M Je član narodne zveze, Je obenem tudi dan delovne organizacije, ki Sina nalogo izboljšati položaj delavskega razreda. Vsaka država, ki je v zvezi narodov, Je torej dolžna izvajati sklepe delovne konference ter jih predložita najkasneje v enem letu v obravnavo zakon > dajal korporaciji, da jih sklene kot zakone. Konec Washingtonske delovne konference je bit že 27. JanuarSa 1920, torej je že poteklo od tedaj leto diri, a pri nas Se ni ne duha ne sluha o nje sklepih, ker nimamo še rednega parlamenta. Washing-tonska konferenca stavi ati »nasvete« ati pa »načrte za dogcivore«. Če se tak predlog srebne, Je zvezna država dolžna poročati glavnemu tajniku (»veze narodov, kaj Je ukre.mtt glede Izvedbe predlogov. Dogovori, ki jih sprejme narodna skupščina, se morajo predložiti glavnemu tajniku v formalno ratifikacijo, 8 Smer Je zvezna država obvezana, da dogovor tudi do pičice izvede. Kršitve dogovorov so podrejene stalnemu mednarodnemu kazenskemu sodišču. Delovna konferenca Je sklenila Sest načrtov za dogovore: o osemurnem delavniku in o oseminštirideseturnem delovnem tednu; za nezaposlenost; za žensko delo pred in po porodu; o nočnem delu žena, o delu otrok in o nočnem delu mladostnih delavcev. Piri nas je že izšlo nekaj tafcib naredfo, oziroma so že bSe prej v veljavi. Najbrže so te naredbe deloma tudi posledica Washingtonskc delovne konference. Če pa vprašamo, kako se izdane na-redbe izvajajo ter kako razne podjetniške korporacije proti njim krtrigirajo, smo pa radovedni, kaiko bo vlada poročata o !*-vedbi teh naredi tajništvu zveze narodov. Delavstvo bi se najbolj zanimalo za te stvari. m Stekel pes v Ljubljani. Ljubljanski magistrat je objavil, da se je priklati v Ljubljano stekel pes s Črnuč, ki Je ohklal nekaj ljudi. — Kakor doznavamo is pozi-livnega vira, se je dotični pes res priklati s Črnuč na Poljane, kjer je požrl košček na cesti najdene klobase zavite v novi futuristični Ust »Svetoikret«. Zato pa Se ni stekel, ampak postal je samo duševno bolan. Upamo, da bo kmalu ozdravel, ker so mu dali živalski zdravniki primemo količino riefnusa. Pravijo, da je tega zdravila požrl pes cela dva litra, predno je prišiti k sebfi Uboga živali Stanovanjsko vprašanje. V ministrstvu za socijalno politiko se je sestavna posebna anketa komisija, ki se bo bavila z vprašanjem odprave stanovanjske bede, v ceil državi. Izdelaa bo tozadeven načrt, Id bo 6topa v veljavo s I. majem tl. Za odpravo stanovanjske bede, predvsem pa za zgradbo novih stanovanjskih Uš, je ministrstvo za socijalno politiko zahtevalo kredit pol milijarde dinarjev. — Kakor se v naši državi Izdelala bo tozadeven načrt, ki bo še mnogo takih anket, vsied česar bo seve tudi še precej časa preteklo, predno bo odpravljena stanovanjska beda... V ministrstvu za pošto In brzoiav le Izdelana nova razdelitev cele države v poštne pokrariue. Zakon o odvetnikih. Ministrstvo pravde je sestavilo komisijo, ki naj izdela zakon o odvetniškem pravu. Komisija je delo že pričela. V Ljubljani živeči Izraelci so sa pridružili zagrebški Izraelski verski obS-nL Premembe v rodbinskem stanu, t J. porode, smrti In poroke, se Imajo prijavljati tukajšnjem« trgovcu Adolfu Lorantu, kf bo nekak delegat verske občkie v 7.^ bu. Verska občina zadrebSka pa bo skrbela za verske funkcije bi za poduk v varo-nauku. Popis avtomobilov. Lastniki avtomobilov vseh vrst se poživljajo, da naznanijo svode avtomobile mest vojaškemu uradu v Mestnem domu. Tozadevni razglas Je nabit na mestni deski to po mestu. Državna posredovalnica u delo. Pri vseh podružnicah »Držav, posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju <« Murski Soboti Je iskalo v preteklem ted-nu od 23. Januarja do 29. Januarja 1921 dela 173 moških in 72 ženskih delavnih m°čl. Delodajalci so pa iskali 117 moških ^ 69 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je izvršbo 86. V deilo se sprejmejo: nti- if*;1, dek3e* modelni ključavničar. f*1?’ **"» - galeristi, žeJezoUvarJt, viničarske družine, vzgojiteljica, bolniške strežnice, kontarlsttnje, služkinje, kuharice, valenci, vajenke Itd. Umil le v Ljubljani g. Pran Motiv, trgovec in občinski sveta* dne 3. februarja v 55. letu starosti. VIŠJI šolski svet. Minister za prosveto Je odpustil od predsednlštva višjega šolskega sveta za Sl oven Bo prof. Vadnjala in Je imenoval na njegovo mesto ravnatelja realne gimnazije v Ljubljani idr« Stanka Bevka. Nova organizacija. Ker še ni dovoljeno delovanje strokovnih organizacij, so zasebni uradniki v Hrvaški in Slavoniji osnovati novo organizacijo, katera bi zaenkrat obsegala samo to pokrajino. Samo v Jugoslaviji mogoče. Belgrajskl »Socijalista« prinaša pod naslovom »Inkvizicija nad plakati« naslednjo notico: »Dne 21. januarja se Je vršila pred sarajevskim okrožnim sodiščem zdo zanimiva razprava. Državni pravda* Je po starem avstrijskem zakonu obtožil voiitoe plakate demokratske stranke proti radikalcem, na katerih so bile tiskane zelo uspele karikature Pašiča, Protlča, Korošca, begov itd. Ker niso hBi ti plakati izdani po zahtevah bosanskega tiskovnega zakona — na njih je namreč manjkalo ime izdajatelja in tiskarne — je državni pravdnih zahtevaj, da sodišče razsodi In obsodi te piakte za pro-pale In Jft uniči. Da ]e bila Ironija večja. Je državni prarvdofle izjavi, da Ima od vseh trdi plakatov samo po en izvod, namreč onega, Id Je priložen tožbi.« Višnjegorčanf so se svoje dni tudi zelo dolgo pravdati zaradi polža. Ima vremena I para. Obračun. Kakor poroča sarajevski Ust »Telegram«, so v Sarajevu uvedli preiskavo proti bivšim policijskim uradnikom, Id so 1914 lata paševali v Sarajevu. Po dosedanjih preiskavi zadeva glavna krivda zloglasne«* Trojerja. Nepismenost v Bosni. Kakor poroča »BeogradskJ Dnevnik«, Je po uradni štatto-tfki v Bosni la Hercegovini samo 12 odstotkov pismenih. Največ pismenih Je med katoliki in najmanj med muslimani. Nori Usti. V Sarajevu Je začel 31. Januarja Izhajati nov neodvisen dnevnik »Telegram«. Dne 1. trn. Je začel Izhajati v Sarajevu tudi dnevnik »Privreda«, glasilo srbske trgovske to obrtniške omfadtae to ga ureja g. Jovan Palavestra. Po zadnji uradni statistiki ima ScbtJ* 2296 osnovnih Sol, Orna gora 264; ttčtte-Hev ]• v SrMJi 4.105, v Cen! gor« 462; učencev v SrbiH 221.745, v Crnl gori 32 tisoč 938. Vsega skupaj torej: 2560 osnovnih šd, 4.567 učiteljev to 244.383 učencev. MlhaJlo Toilč, star srbski novinar ta uradnik presbiroja je umri v sredo opoldne. Po svetu. — Sodr. Br ant ing kandidat za Noblovs mirovno nagrado. Medarodna skupina na švedskem državnem zbora Je sklenila, da predlaga za kandidata N oblo v e mirovne nagrade osrednjega tajnika medparlamentarne zveze Christiana Langa in bivšega švedskega min. predsednika sodruga Bran-ttaga. — Stefan Friedrich ne bo ubežal, če ne ubeži čez — mejo. Budhnpeštansko državno pravdnlštvo je sMenSo, da na podlagi preiskovanj dvigne proti Stefanu Friedrichu tožbo radi povzročitve umora grofa Tisze. LJUDSKO ŠTETJE, Stranke, Id še do dapes niso prejete osebnih popisnic za ljudsko Stelje, naj se takoj zglase na mestnem magistratu v posvetovalnici, da dobe osebne popisuice ter eventualno tudi poplsnlce za žhrtoo. Osebe, ki bf ne Uto popisane, bodo strogo kaznovane, kakor tudi stranke to hišni gospodarji, ki bi imeli na stanovanju osebe, ki niso popisane za ljudsko štetje — pa so Me v noči od 31. januarja na 1. t m. nastanjene v Ljubljani. Ljudsko Štetje nima za posamičnega nob- tih kvarnih posledic, pač pa bo strankam zelo nepriltčao, če bodo potrebovale kako uradno potrdilo, pa bi prt ljudskem štetja ne bfle izkazane osir. popisane. V tem slučaju bodo morale teči od prada do urada, alco bodo hotele dobiti potrebovano potrdilo. Da se popišejo vet, ki so blvaU ▼ noči od 31. januarja do 1. t m, je v Interesu uradov kot tekili še boU pa ▼ Interesu pasamtaoikov. Id vedno rubijo kaka uradna potrdtia. Kako se vpisuje v kontrolno polo ta stimaral pregled Iz družinske pole. Radi raznih mnenj, ki so nastala glede vprašanja, katero število oseb se prenese Iz družinske pole v kontrolni Ust ta sumarui pregled, se gg- popisnim komisarjem sporoča sledeče: 1. V kontrolno peto se vpiše število vseh oseb, ki so vpisane v družinsko polo pod A to B, torej prisotne osebe (trajno ati začasno) to začasno odsotne osebe. Iz kontrolne pole mora MM torej razvidno skupno število oseb vsake rodbine, vpisanih v rodbinsko pote pod A to B. 2. V sumarni pregled pa se vpiše le število vseh prisotnih oseb, ki so se vpisale v rodbisko polo pod A (torej trajno ati začasno) prisotne osebe. V rodbinsko polo pod B vpisane osebe se torej ne vpišejo v sumarni pregled. 3. Na primer: V rodbinsko polo pod A to vpisanih 5 prisotnih oseb (bodM trajno ati začasno). V isto rodbinsko polo pa so vpisane pod B tudi še 2 osebi, ki so začasno odsotne. V kontrolni poli Je izkazati torej 7 oseb, v s urnam ero pregledu pa le 5 oseb, Ce »e od končnega števil« osebi. vpisanih v kontrolno polo odšteje Število oseb, vpisanih v smuarnem pregledu, da ono Stevflo oseb, kf so vpisane v družinski poli pod B (to so začasno odsotne osebe). Kulturni ¥es?mfka Marljonetno gledališče igra v nedeljo 6. t m. ob 3. In ob 5. ta pol popci. čarobno bajko y osmih slikah (6dejanjih): »Čarodejne gosH«. 8. štev. »Maske« je izšla z bogato vsebino in Ilustracijami. S prihodnjim iztisnjeni, katero bi vsebovalo skupino dve številki, bi ta naša najboljša gledališka revija dovršfia prvo polletje; slišali pa smo, da bo to izdaitie najbrže tudi zadnje. Zahvaliti se tnoramo radi tega predvsem zaspanosti In celo rovar emju nekih članov »druženja proti Us tu, kakor ga Je zamislilo sedanje uredništvo to kakor bi moral hiti, potem pa seveda gledališki upravi, ld je v veltki brigi za slovensko umetnost vrgla »Masko« iz prostorov dramskega gledališča. No, zadeva • tem menda ne bo zarasla, vsa! javno*« bo nudita še dovolj prilike, da spozna delovanje ene kategorije naših »umetnikov«. Za nas velja prekletstvo, da naleti vsako zdravo stremljenje na tatrlgantstvo od vsepovsod! Književna izložba. Srbska Matica v Novem Seda Je otvorBa izložbo starih knjig. Med drugim se nahajajo v izložbi rokopisi Dušanovega zakonika, DosittjevskJ-jevih del, Brankovih in Zmajevih pesmi te knjige starih tiskar en. Vestnik Svobode. Sod rogi to sodružice! Danes v soboto zvečer se udeležimo kotikor le mogoče v večjem števlu predpustne društvene vo-setice, kf Jo priredi podružnica Izobraževal nga društva »Svoboda« Vodmat-Moste v vseh not ran lih prostorih gostilne pri Podobniku v Novem Vodmatu z zabavnim sporedom: godba domačega tamboraškega zbora »Svoboda«, šaljiva pošta ta prosu domača zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 10 K. Cisti dobiček to v korist društvu. Torej, nasvidenje 1 — Gospodarstvo. Sajenje tobaka v Sloveniji. Oglasi b prijavne pole za sajenje tobaka v letn 1921 so že razposlani na občinske urade zadevnih okolišev. Ker prihajajo vprašanja, Je-li se sme napraviti nasade v drugto okrajih, Id niso navedeni v oglasu, se pojasnjuje, da le kultura tobaka dovoljena le za glavarstva Črnomelj, No-vomesto to Krško, dalje okraje Konjice, Celle, Brežice, Ptuj, Maribor, Oomia Radgona, Ljutomer ter končno za celo Prekmurje. Drugod je sajenje zab ranjen o. Pa tudi v navedenih okoliših Je sajenje vezano na poprejšnjo prijavo pri občinskem uradu ali pa pri bližnji postaji finančne straže. Na podlagi trii prijav se bodo Izdale dozvole (licence) to doposiale prijavljencem. Sajenje brez licence je strogo prepovedano to se bo kaznovalo k st najstrožje. S prijavami morajo kmetje pohiteti, ker Js rok za prijavo nastavljen do 20. februarja. Prijave že prihajajo. Za vzgled navajamo občino St. Peter v Savinjski dolini, kjer se Je izredno lepo števlo kmetov priglasflo za sajenje, ta sicor z velikim številom sad*. Več posestnikov Je priglasila po 20.000 sadik, to Je oribližno po eno Jo-ho (plug) zemlje za to kulturo. Iz neke druge občine je dobHa direkcija tobačne tovarne dopis, češ, da Je zahteva, da se posadi najmanj 2000 sadtic (5 arov) previsoka. Tem bodi povedano, da Je ta zahteva prav skromna, kajti kdor hoče Imeti kakih dohodkov iz te kulture, mora zasaditi vsaj toliko zemljišča, ker drugače se to ne izplača ne za njega, ne za državni monopol, « — Mednarodna prevozna konferenca. 10. utance ra sestane v Barceloni na Span- sJoem mednarodna prevozita konferenca, da uredi prevozne in prometne razmere v Evropi kakor tudi drugje. Posvetovanja se bodo vršHa na tem olju, Id ga Je označila Zveza narodov. Tudi naša vlada odpošlje svojega zastopnika to sicer v osebi vrlega g. Motnčna Ninčiča. — Reparacljska komisija. Začetkom aprila t L se sestane reparacij ska komisija v BarcrionL Prometno ministrstvo Je odredilo, da se njenih 6ri udeleže tudi naši odposlanci. VJ bodo podali natančen načrt o stanju naših železnic. Dopisi. Iz Tržiča. Mnogo veselja to zabave najde naša mladina pri društvu »Svoboda«, ki vedno bolj razvija svode družabno delo. Posebno zanimanje to sedal za petje ta Igre. Cisto novt Igralci sprejemajo z največ} tal ves rijem vioge. V nedeljo, 30. Januarja so uprizorili tretjo letošnjo predstavo, ki je pod spretnim ta neumornim vodstvom prav lepo uspela. Igrati so »Dva Pavia« ta »Županova Micka«. Obe igri sta bfil skozi zanimivi. Vsaka Igralka ta vsak Igralec Je pokazal nekaj dobrega te lepega, posebno smo se srn e} rit beraču Iskri. To je prav prijetna ta vesela narodna duša, mSa Je pel, pa preprosto, lahko to šaljivo se obnašal. Anže pa Je bi tak ženin, da sms ga občudovati, MtcBca ta župan Jeklen sta ga bfla lahko vesela. Prvo Igro so oživljati samospevi s klavirsko spremljavo v lahkih, »rečno izbranih napevih. Vobče bf Mo trbba več šmink in oblek, za katere naj bi v prvi vrsti skrbela centrala, ter Jfb po potrebi dajala na razpolago. Verovšek Je dejal: Kadar se Igralec dobro opravi. Ima zavest, da pojde po »eS, četudi J« malo negotov v vlogi Novo mesto, 2« dolgo ni nobene vesti Iz Novega mesta ta vendar se Je v tem času tukaj toliko važnega zgodilo. Ob vo-Mnem boju to g. Žerjav ža naprej označil svojo pcditflro, češ vse stranke so ekstremne, le JDS gie srednjo pat ta prt tem Je z roko pokaral k |o vf ras ta Ha, (akno tamo). Tudi sokolski občni zbor Je bi silno zanimiv. V ospredju so sedeli debeli novomeški kapitalisti Vsak se je moral podpisati, da ni komunist, socijatitl demokrat ali republikanec. Kdor se to oglasi proti temu predloga, so ga kulturni itosttctl prevpil Demokrati! Iux a non lucendo. — NIČ manj zanimiv ni M »taktični občni zbor. JDS patriotje, so bik še proti testu, da se naroči »Naprej« češ, da piše proti državi (Reveži misijo, ds je država JDS.) O soneta simpllcltas! Tukaj je strog kon-tumac. Orožniki tarnajo v okolici Novega mesta drugega dela, da ovajajo posestnice, češ da so btil psi zadosti nezavarovani, Četudi Je slučaj tako nanesel, da je M le takrat nezavarovan. Nevero ali so jhn tako na poti. Ljudstvo je jako nezadovoljno. Radikalna ta Uberatoa gospoda v Betgrsds tim uprav nič as ugoto,ker popolnoma drugače dela, kakor Je obtjubfla. Tadl to Ja Sola za ljudstvo, ki se začenja jako zanimati za socljaltaem. V Petrovče (Nemška dolina) se Je vršilo pogajanje delavskih mezd za radarje to keramične delavce. Prt pogajanja so bVi zastopani g. Inž. Schetaer, Generalni ravnatelj tvrdke Zagorsko d. d. Zagreb ta osrednji ravnatelj g. Inž. Fischer b Zagreba. Za Strokovno komtsfjo s. Leskovšek Alojzij ter za premogovnik ta tovarno ss. Franc Oblak, Anton Bezenšek ta Jožef Jerman. Sklenila se Je naslednja pogodba. 1. Vse dosedanje plače so se zvišale s L januarjem za radarje za 25 odstotkov n tov. delavce za 20 odstotkov, 2. nabavni prispevek u vsakega delavca četrtletno 220 K, za ženo 200 K ter za vsakega otroka pod it. leti po 40 K, 3. draginjska doklada (g‘e: pogodbo z dno 25. avgusta 1920, 4. živila n bo več oddetato kakor dosedet, 5, stanarina kakor doradrt. «■ detovri, ki živa V skupnem »oraodtajetvu z materja, ses'10 ati gospodinjo imajo isto pravico do zgoraj navedenih točk kakor oženjene!, 7. vsled mezdnega gibanja se nihče oe od- pusti. Tako se je dosegel za delavstvo lep uspeh, ne da bi se bile uporabljale kak« komunistične fraze. Izginil Je stari duh' podjetja, izginile so tudi fraze; nastopita Je moderna doba za podjetje to delavstvo, Nev? podjetje Je povišalo na zahtevo de« lavsKe organizacije plače ter so zastopniki poudarjali, da vbodoče želijo resno delo od de avstva. Socialno sočutje gospodov, ravnateljev bo tudi delavstvo upoštevala. Sodragi t Ali se nahaja »NAPREJ1* v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Šport. N Športne teLae: Drsalna tekm* na Bledu, U Je bSa določena ne 6. t m. ra odloži na 13. I ra eventualno na drug ugodnejši termin. — Sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije to Slovenile ra bo vršila v Bohinju 13. L m., kot je bila objavljeno v Športu in smučarska tekma pa Prt ugodnem vremenu dna 20. t ra. Znižane ražnje! Ve« športnice, član« Športne zveze, Id se nameravajo udeležiti goriomenjenih tekmovalnih prireditev! Športne zveze v Bohinju aktivno ali sama kot gledalci ta Izleta Id, vabimo, da se čim« preje oglasijo v pisarni Športne zveze, Ljubljana (Narodni dom) po izkaznico za polovično vožnjo ti« in nazaj, — danski Izkaznice (kluba) Je prinesti seboj. —- Na podlagi teh takazlc kujrto udeleženci cela vosavntoo do Bohinja, katere pa ne smejo oddati v Bohinjski Bistrici, temveč Iti shraniti, ker v«4« ta karta obenem zg povratek. DruStvene vesti. Udruženj e Jugoslovanskih taienorjev I« arhitektov. — Sekcije Ljubljana — vabi sveto člane na društveni sestanek v ned e« ilo ob pol 10 uri v dvorano mestnega ms« gi str ata. Razpravljalo *« bode o priprava II ra glavno daHMra imenovanju prisoditi« kov ra patentno razsodišče ta drugih dni« štvenih zadevah. Člani se vabijo k polno« števfinl udeležiti. k Produktivna zadruga čevljarjev z« Slovenko, naznanja svojim članom prodaja aorta vsaki dan ob A zjutraj do 6. zvečer, na nove se lahko vpišejo prt prodajalcu. Hrenova ulica L k Deželna zveza kranjskih obrtnih za« drog v UubUaiti, sklicuje obrtniški sestanek dne 7. tm. ob A url zvečer prt »Slonu« (v restavracijo Doajska cesta. K oitiU ude« lozbi vabi sklicatelj. k — Podružnica org. vojnih Invalidov 01 Tržiča vabi vse člane in članice na občot zbor, U m vrši 27. t m. ob 10. uri v go« sttati Lončar v TriRu. Velika Maškarada se vrši na pustot« nedeljo 6. febt. v zimskem salonu gostiln« »Draiček« Bohoričeva ul 9. Kdor se hočti dobro zabavati, ort Pride! Veliki pustni konto se bo vrši jutri nti pustno nedeljo v veliki dvorani to vseU restavracijskih prostorih hotela Union. 'VI okusno -dekoriranl dvorani se viši od 8 ds pol 9 are zbirališče mask ta skupin na kal M razvije veliki konzo. Vef&o zanimanj« vlada zlasti od straiti mask. Dober dan! in nikakih bolečin nti bodete imeli če voorabliate FeUer* lev Elsa ftnid in Osa kronltice. d dvoinatih ah* 2 Soecilalni steklenic! Elsa fluida 420— K. 6 štcatjiic Elsa-kroeliic 18.— K. Ideal vseh sredstev! za netrovanle (enote so Fellerfeval obraba Domada močneBe vrst* 15.— K. Fellerfevo oravo medici* nafno iHIfno mlečno milo z znamka »cisa« 19.— K. Fellerleva Tanno« kina Domada za rast las velika lonček 15.— K. — Tudi vsi dreni Elsa izdelki tvrdke Eueen V. Feller 't DonH Stublcl. Elsatrn St. 252 na Hr< vatskem so vaeskoz zaneslfiv! Id Driooročlttvi (1) K SL 2481, r. XXII. Razglas. Iz okolice je prišel v mesto sre dnj ©-velik stekel pes, svetlorjave barve in z belimi lisami po vratu. Ogrizel je veS oseb in psov. Istočasno se je pojavil v mestu neki drug rjav pes s temnimi lisami po brbtu in plečih, U je tudi napadel ljudi. Da se zabrani razširjenje steklin©, odreja mestni magistrat na podlagi g 2, 41. in 42. zale. 0 siv. kužnih boleznih poostren pasli kontumac in sicer takole: 1. Psi v področju mestne občine molajo nositi nagobčnike, ki zabranjujejo grizenje in poleg tega jih je voditi na vrvici 2. Strogo je prepovedano pse jemati v javne prostore (gostilne, kavarne itd.), 3. Psi varuhi morajo biti priklenjeni na takih krajih, kjer ne morejo tuji psi do njih. 4. Vsakdo mora svojega psa, ki je prišel v dotiko s steklimi ali stekline sumljivimi psi, ali ce zapazi na njem znake kakega sumljivega obolenja, oddati konjaču, ali pa ga tako zavarovati, da ni nevaren za okolica Tudi mora slučaj takoj naznaniti magistratu. b. Dokler traja pasji konhunac, je strogo prepovedano odpravljati pse brez posebnega dovoljenja magistratovega iz okoliša, v katerem je kontumao razglašen. 6. Vsi psi, proti tem predpisom zaloteni, se bodo pobili, lastniki pa kazensko zasledovali. Razglas stopi v veljavo z dnem razglasitve. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. februarja 1921. Zadružna banka Maribor Gosposka ulica 20. zahtevo COSULICH študijo 9 vse!« vrst x CIRIL SITAR UUBUAfiA A A Stran 4. Stev. 28. LISTEK. C32SS- Branislav NuSič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Dalie.) *Pa kako jih pripravljajo, Boga ti, pisar,« vpraša krčmar iti udari pisarja po rami z vso težo svoje roke, kakor po navadi spuščajo upniki roko na rame svojih dolžnikov. »I, kalco... s čebulo! Spražijo malo "čebule in tako... pridenejo še nekaj, da diši.« In tako je znal pisar marsikaj povedati, kako je po svetu. Kadar se pa napije, takrat pozabi, kako je trezen govoril, pa pove seveda vse drugače. Bil je ravno nekakšen praznik, pa kam naj gredo verniki po maši kakor v krčmo! In baš ta dan je govoril pop Pera v cerkvi, da so prazniki zato tukaj, da se kristjani telesno in duševno spočijejo. Zato so odšli vsi »brumni« poslušalci od službe božje v krčmo in so našli tam že pisarja duševno spočitega. Pripovedoval je ravno, kako je na svoje oči videl človeka, ki je letel kot ptica. Tri »šravfe« je Imel, dva pod pazduhami in tretjega pod trebuhom; in ta pisar pokaže, kje so bili ti trije »šravfi.« »Najprej odvije tista dva »šrav-fa« pod pazduhami, cvr... cvr... cvr... pa mu zrasejo perutnice, potem zavrti tisti šravi pod trebuhom vrrrr... crr ... vrre... pa mu se nekaj med nogami napne — kakor nekakšen meh, a z vrvjo je privezan k zemlji... In takrat... Poslušalci napenjajo ušesa, in ko pisar vidi, kako je vse radovedno, umolkne — polagoma, izpije kozarček m pravi: »Naroči, Arsen, naj mi prinesejo še enega.« Arsen seveda naroči. »In potlej, puf, puf... nekaj začne pokati, meh med nogami se napenja in vzdiguje, perutnice gredo narazen in človek se vzdigne kakor ptica in zleti, leti, leti... MaTko, naroči!« »Ali sme vsak?« vpraša Rado Krn ja. »Vrag ga vedi! Nemci so mi rekli: Izvolite tudi vi, slgnor Panto, poskusite, a jaz sein dejal: »Hvala!« Pa mi je še sedaj žal, da nisem.« »Tebi Je bilo ravno treba,« opomni nekdo. In tako je pisar pripovedoval, dokler ga je kdo poslušal. A poslušalci so odhajali drug za drugim, in zadnji je ostal Rado Krnja. Ko sta bila sama, se mu Rado zaupno približa, sede za njegovo mizo, naroči rakije in začne: 2. >Ti, pisar.. ti si, takorekoč učen Človek.« »Ako sem učen, se bo že izkazalo, a ne trpim, da mi kdo to reče« — veli pisar, srkne rakijo in vtakne prste v oprsnikova žepa. »Prosim, prosim,« doda Rado Krnja, »nekaj drugega sem mislil.« »No, kar povej!« * “_____ Ali veš, kam je šel pop iz ccrkve?« »Naibrže k Anici, ako ne drugam ...« »Zares, Boga mi! Pa še nekaj drugega sem ti hotel povedati —« Ali vedeti je treba, da je bil Rado Krnja vdovec, in da ni zlodeja, bi bil Rado imel spet družico. Ali tako so mu ves posel pokvarili oni, ki to-' lažijo vdove. »No, kaj je to nekaj drugega?« »Pa zakaj ni bil župan zjutraj v cerkvi?« »A, kaj jaz vem,« odgovori ravnodušno pisar in naroča rakijo na Ra d oje v račun. »Zato ker je bil* med mašo pri Anici, in po vasi šepečejo, da ni bilo to prvič. »Kaj — župan? Pa zakaj to meni prikriva?« skoro zavpije pisar In udari ob mizo. Zatem izpije še ko^ zareč pa se vzdigne. Rado Krnja je ostal sam v krčmi, da plača pisarjevih petnajst čaš, a oni je zaloputnil vrata in šel iskat župana. Tretja glava, v kateri Anica brez posebnih razlogov rodi moško deto trinajst mesecev po smrti svojega moža. Mnogo časa je že minilo od tedaj, kar je Rado Krnja govoril pisarju v krčmi o županu in popu, in kar je pisarja tako razburilo. In zdi se, da sta se od tedaj on in župan gledala nekako postrani. A Rado Krnja niti sedaj ni miroval, temveč je čenčal naprej in govoril po vasi toinono. Pop se pa za to niti zmenil ni, le enkrat mu je tako po očetovsko in blago rekel, ne da bi mu očital: »Ako še enkrat zvem, da lajaš toinono za menoj, ti bom pa že tako priložil, da ti bodo zleteli vsi zobje v grlo. Da si me slišal! In tudi na-fore*) ti več ne dam v cerkvi.« Rado Krnja pa — kot vsak drugi pobožni farman — reče popu: »Seveda, če bi bila cerkev trg, a nafora navaden mišmaš, bi mi lan-ko dal ali pa ne dal. — In moji zobje, pop, če mi zlete v grlo, potem tudi tvoja ka;pa ne bo pretesna, temveč ti uide preko nosa in uSes. Ako pa lajam, pop, si me v šol! ti tega naučil!« Pop je bil pameten človek in ni Radv ničesar odgovoril, samo po~ •) Nafora: Koščki kruha, ki jih svečenik deli večkrat pri shtžbi vernikom. Rledai ga je žalostno in usmiljenja polno kakor izgubljeno ovco, ki jc v stanu celo popa zbiti kapo z glave. Za Rada pa se skoraj ne more red. da bi bil izgubljena ovca; prej s bi se lahko reklo, da je izgubljen ! oven, ker odkar se mu je izmuznila i tretja vdova ter ni bilo upanja, * da bi se mogel še kdaj oženiti, je za-[ čel po vasi razgrajati tako, da sta župan in pisar razmišljala, kako bi mu se odbili rogovi. Naposled bi se bil morda še kdo v vasi oziral na Radojeve besede, da se ni zgodilo nekaj drugega. Bil je velik praznik, mislim Gz-nanenje Gospodovo, in mnogo ljudstva se je zbralo v Prelepnici, celo iz drugih vasi. A kadar se tako zbere ljudstvo, pop Pero ne izpusti prilike, da ne bi v cerkvi kaj povedal. Od tedaj j£ kakih pet ali šest let, odkar se je popu Peri zahotelo, da bi bil narodni poslanik. In od tedaj večkrat govori v cerkvi. Raja iz Krmana je celo enkrat dejal: »Za res, pop Pero bi nas dobro zastopal.« Glavno pri tem pa je to, da je tudi sam pop tako mislil. (Dalie orih.) Vpo&ljite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. KAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljubljana bmmiM priporoča avojo natanko io drartnko Minira za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi la poilato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, nhane L t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. n Mailnsko olje lUgal O, najboljše kvalitete prodaja na debelo v lesenih sodih in pottlja vzorce na 15-23 M JMII MB- BEtGRIB Sremska tl. Tovarniška zaloga gamaš po konkurenčni ceni par i 170 K do 380 K, engros primerno ceneje nudi tvrdka ANDREJ SEVER, trgovina raznega usnja Ljubljani, Prešernova ul. 9, (restavracija ,Perles“). : Maribor, Zagreb, tiovl-Sad. Delniška glavnica K 50,000.000'—. Od fin. min. pooblaščena za nakup in prodaja deviz in valut kakor tudi za izdajo uverenja. Trgovske zveze v vseh krajih Jugoslavije in inozemstva. Bankovni, blagovni in borzni oddelek. Menjalnica. Vloge na hranilne knjl£lce obrestuje s 4'uX HOTI Mesa, vsakovrstni delt različne pnevmatike, Hvalni stroji in po niški cen Llubljana, Stari trg tinmininniit se rimbnlaas otročji vo- SPlC]BiDdjO K IVOKOIEm, nad. Šivalni stroji itd. v popravo. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4. Citajte velezanimivo Dr. Oto Bauer - Pot k Socijalizmu. Cena K 2‘— Naroča bo v upravi »NAPREJ*. kompletna i tlettioiMn, kilo in irtom na prodaj. Ponudbe na upravo »Napreja4, Ljubljana. Gradbeno podjetje ing. Dukl<, Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. LINE TRST-AMERIKA -MEMIB -ilO Dl 110 JJMUI1. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike - - - - Iz Slovenije edinole pri .... Simon Kmetec. Ljubljana, Kolodvorska ulica Stev. 26. .... RUDOLF PEVEC trgovec v Mozirju naznanjam, da sem otvoril svojo podružnico v Belki v Srema v bližini Beograda la Novega sada ter bom mogel najkulantneje ter po najnižji dnevni eeni postreči vso Slovenjo s pienlco, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno muko, slanino, mastjo svinjami, s karlovSklm la banatskim vinom. Naročila naj so poSiljajo naravnost na tvrdko Rudolf Pevee v Beikt v Srema. — Brzojavi: Pevec BeSka-Srem. Nakupoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem $o bodo brezplačno dajalo eventualne informacije. Za mnogobrojna naročila so priporoča Rudolf Pevec. Kdor hoče imeti ren s pristnim blagom prepleskano htlo, po-biitvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ Liljana Mii io pilrai iskal io lito Mia Kolodvorska ulica It. 6 -- Glavno spi^pitro sa: pisalni razuoMsi aparat ima tvrdka THE REK Co., Ljubljana Selenbnrgova ni. 7/1. In Gradile 10. Mn mina topila za ne pM slraie UKAZ ni ampak ogromen dobiček naredite, ako Se danes naročite ilustrovan cenik ali greste v v veletrgovino R. STERMECKI, CELJE it. 314, katera je dobila ogromne množine sukna, par-henta, volne, cefirja, druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah. vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slsnmike in klobuke FRANJO CERAR. * S lobu, pošla teale ffi Ljubljan'. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši moeji. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovsževif i TVvtUn v Prešernovi ulici 5, kjer ho tudi vsi vsorei vedno na razpolago. ............. Kje kupim dober in fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravila jo gramofoni? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica St. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike. banka d. d. Zagreb podružnica MARIBOR ToSefon 101. naznanja, da Je začela uradovati na Aleksandrovi cesti Št. 46 (prejšnja kavarna Tegetthof) Izvršuje vse bančne posle, borzna naročila, izplačuje m izdaja akreditive, ima dovoljenje izdajati uverfenja, prodajati in kupovati valute, devize in čeke. j E3 £3 * irrrr-FmrTr i ;_________—_ Telefon 101. .zduuucli: Mltor. Odsiovorni urednik: Jak. Vehovec.