to . «ally , lea** PROSVETA __ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniéki In m>rovni*kl piMM MTV h. Lawndalo At«. * Off to« ol Publication : M*7 Boutb UwiMklo Ato. ToUpboao, Eockwoll 4M« UTO—YEAR XXIX. Js 9M0 Jknwiry U. IM«, at Um pwt-^flM tk« Amt at Omitw of Mart* I. im. chicago, ill.. Četrtek, 3«. aprila (april so), i®s«. Subscription »«.00 Yoarly štev.—nu m her 86 fer mailing nt npoeinl rnto of pooUc« provtdoi ter In 110«. Act of Oot. 8. ItlT, nutboriaod on Jaao 1«, IM«. Izobrazba vodi delavce navzgor k svobodi! Pni $ špioni in provoka-■ torji iz delavskih vrst! Nihče ni varen pred api-oni, pravijo delavski voditelji kongresna preiskava Washington, D. C.—Priče, ki io nastopile pred senatnim pod-«dsekom, kateri vodi zaslišanja o resoluciji senatorja La Follet-U, ki zahteva kongresno preis-kivo špionaže v industrijah, so predložile nadaljnjo evidenco o aktivnostih špionov. Izjavile so, da ni nihče varen pred njimi in podprle zahtevo, naj kongres podvzame potrebne korake, da ie odpravi špionaža, ki ograža civilne svobodščine ameriških državljanov. Kot priča je pred odsekom nastopil tudi M. H. Syme, pomožni mestni pravdnik v Philadel-phiji. Z uradnimi policijskimi rekordi je dokazal, da so špioni, katere pošiljajo detektivske a-pnture industrijskim podjetjem. povečini kriminalni tipi. Člani pododseka so bili informirani o zaroti proti življetoju linijskega uradnika in podrobno-itih druge zarote, ko so bili kriminalci poslani iz neke države v drugo, da tam izvrše nasilstva, katera bi potem naprtili delavcem z namenom, dh jih spravijo napor. Francis J. Gorman, podpred-lednik unije tekstilnih delavcev, ie izpovedal o omreženju sedmih gadnikov krajevne tekstilne lilije v Burlingtonu, n. C., ki so kili obsojeni v zapor na obtožbo, da «o z dinamitom pognali v Irak tovarno tekstilne kompani-|e v teku stavke. Pozneje so bili predloženi dokazi, da so zločin ivrtill špioni. katere je neka detektivska firma v Penn*ylvaniji *»lala družbi, toda žrtve zarote *>ie vedno zaprte v državni jet-liinici Severne Karoline, Po izpovedi F. L. Dobbsa, 1 iv-*ffa rejH)rterja lista v Durhamu, C., je bil tudi Gorman za-temovsn, da ga umore. Dobbs izjavil, da «ta se pri njem o-Mla dva špiona tekstilne druž-*• ki ima svoje tovarne v Char-J1'; N C. Rila sta pod vtisom, »boon «(Kleloval z njima in sta ^'hih podrobnosti, kako bo-»•norili Gormana, ko bo pri-«J Uiarlotto kot govornik na ■wi. k. j^a je «klicala tekstilna LT ar"U je '»Podletela, ker v zadnjem momentu »voj načrt in obvestil ' ,,a ^nastopil na shodu. krnica sprejela Wdealske' davke ^okratzki aparat je ^kel gladko iH:.. 29. apr.-p^na zUirnica je ,,,rJialno odobrila novi 4u;tni »kon, ki določa nove . n* nerazdeljene dohodke k,n v , korpr,racij v * T T bilijonov dolar-'^«l-ka. "newdeal-•rnn ,^ J" hilH Uk0 d«»>ro CC;/' (,H ni re- dak J*4 °lK»zicija niti od •pr.rr,^'; " ,Mk*no revizijo ali D»vr. . Učnega načrta, i ,r *r< »d*j v se-r, " ^'j'» «rr.iinje dra-i* 4 ,:z;J<' Koliko ho opo-- ^ ' l,> vožnjo, je , davkov je, da m*» * l,|ruho doh°dkov Hr Plesnega davka, vrhovno sodišče J" ke za izpla- ** [«vš)m vojakom i vojn«- h. .. Domače vesti "Majski glas" Chicago. — "Majski glas", o-bičajna publikacija, katera izide vsako leto pred 1. majem v založbi Proletarca, je izšel v sredo in začel se je takoj razpošiljati. Letošnji "Majski glas" i-ma 80 strani brez platnic in vsebuje okrog 35 člankov, črtic, pesmi, igrokazov in raznih drugih spisov poleg velikega števila alegoričnih slik, portretov In drugih posnetkov. Zbirka bogatega gradiva, ki je ne prekaša nobena druga slovenska publikacija na tej strani oceana! U-redil ga je Frank Zaitz in tiskal se je v tiskarni SNPJ. Vesti iz New Yorka New* York.—V soboto, 2. maja, bo družina Martin in Jenny Zelene obhajala dvojno poroko: srebrno poroko staršev in poroko hčere Agnes z Joe Hughe-som.—V Oleanu je avto ubil rojaka Leopolda Vesela. Star je bil 53 let in doma iz Lazca pri Dragi. Zapušča ženo, šest sinov in tri hčere. Iz Clevelanda Cleveland. — V mestni bolnišnici je umrl Ilija Badovinac, star 63 let. Tu je bival 40 let in zapušča edino hčer. — Jack Bogataj je prejel žalostno vest, df je v Gorenji vasi pri SkofjJ Lq-ki na Gorenjskem umrl njegov oče Gašper Bogataj v starosti 78 let.—Pri primarnih volitvah v Ohiu dne 12. maja bosta kandidirala za državno poslanstvo rojaka Jos. Ogrin in Wm. J. Kennick. Vlada udarila loterijske raketir je Al Smith mlajši je prizadet Washington, D. C., 29. apr.— Poštni tajnik Farley je včeraj odvzel poštne pravice organizaciji Golden Stakes Advertising Co., kateri predseduje Alfred E. Smith Jr., sin znanega demokratskega prvaka in katoliškega kapitalista v New Yorku. Enaka kazen je zadela organizacijo National Conference for Legalising Lotteries, Inc., katero vodi newyorška multimili-jonarka in družalbna dama mrs. Harriman. Oft>e organizaciji sta bili označeni kot loterijsko podjetje, katero se po zakonu ne sme posluževati pošte. V smislu odredbe poštnega tajnika mora biti vsa pošta, ki je naslovljena na omenjeni dve organizaciji, vrnjena pošiljateljem. ta Egiptovski kralj umrl; regentara na krmilu London, 29. apr. — Egiptovski kralj Fuad L je včeraj umrl v starosti 68 let Ker je njegov sin Furak star komaj 16 let, prevzamejo vlaulo trije regent-je. Mladi Furak študira v Angliji. Kraljevina Egdpt je pod protektoratom Velike Britanije. Roblee, španski fašistični vodja, ranjen Madrid, 29. apr. — Gil Rob-les, vodja katoliških fašistov v Španiji, je bil včeraj težko ranjen na glavi in praih, ko je njegov avto trčil s drugim avtom v okolici Madrida. Njegov privatni telMni stražnik, kl je vedno z njim, je bi) tudi ra-njen. ŽIVEL PRVI MAJ! Deževje ustavilo Italijane v Afriki mir svobodo in demokracijo! Proti fašizmu! * Relifna komisija ostala pri življenju Illinoiaka zbornica ji je podaljšala življenje HprtngfMd, III., apr. — Državna abornica jo sprejela predlog, ki določa, da relifna komisija nadaljuje svoje posle in skrbi aa brezposelne reveže po vsej državi do 1, Julija. V nižji sbornlcl je glasovalo za predlog 117 |K>slancev in eden protb v višji ps 35 senatorjev in šest proti. Governer Homer je naznanil, da bo podpisal predlog. To pomeni, da komisija ne bo zaprla svojih rellfnlh uradov po vsej državi v četrtek, kakor jo bilo prvotno določeno. V državnem rellfnem skladu je še toliko denarja, da bo vsota za oskrbo brezposelnih zadostovala za prihodnjih deset dni. V tem času bo morala tfr-žavna zbornica najti nove finančne vire za nasičevanje re-vežev do 1, julija, ko bo komisija raspuščena. Na podlagi sprejetih zakop-skih načrtov Imdo morale mesto Chlcago in druge politične eno te v državi naložiti nove dav na possstva in hiša*, na vsak što dolarjev ocenjene vredho 30 centov. Te načrte Je spon-sorlrala Illinoiaka poljedelska zveza, katero so pri tem podprli državni poslanci zunaj Chicaga. Manifest socialistične internationale 1. maja 1936 Delavcem vseh dežel! V tem hipu, ko strupeni plini in bombe uničujejo življenja v Afriki, ko japonski imperializem grozeče dviga avojo glavo na vzhodu in ko narašča nevarnoat nove vojne v Evropi, ae vi, delavci vseh dežel, pripravljate na novo proslavo svojega Prvega maja, svojega dneva miru in svobode. Kar no Nocialisti VMega »veta napovedali, je danea realnoat: fašizem je vojna! ItalijanMki fašizem, ki je potegnil svojo državo na rob prepada, ae skuša ohraniti z morilsko in roparsko vojno. Nemški fašizem nadaljuje avojc priprave za uresničenje svojih eknpsnzlvnih načrtov in trga pakt za paktom. Vkorakanje nemških čet v Porenje na pi»dlagi pretrgane pogodbe je morda uvod mogočne ofenzive nemškega fašizma, ki lahko zapali v ho Evropo. Celo mali in alahotni fašizem v Avstriji ne drzne na ukaz svojega italijanHkega pidrona raztrgati pogodbe in izzivati Evropo. Delavci vneh dežel in oni, ki ni žele miru in tivobode, ne morajo dvigniti, če hočejo rešiti ogražanl mir. 1* uresničenje kolektivne varnosti, katera bi nantopila proti napadalcu s mogočno koalicijo vneh onih narodov, ki ao pripravljeni boriti ne za mir, lahko prepreči omenjeno ofenzivo fašizma. Toda aorialiMli. ki no pravi prijatelji miru povnod, priznajo, da Imperialistični in kapitalintični intereni ponovno In ponovno od vrača jo kapitalintične vlade od kolektivne akcije za kolektivno vamtvo; celo groaovltoat italijanHkega fašizma v vzhodni Afriki jih ni zbudila k odločilni akciji. Fašistične napade je možno odvrniti le z brezobzirno oboroženo nilo! Trajni mir je mogoče zagotoviti le n strmoglavi jen jem fašizma! Hoj za mir lit hoj za nvobodo sta neločljiva! Naš prvi letošnji prvomajaki pozdrav velja torej onim. ki ne dane* nahajaj«» v Junaškem boja r razmerah nepontavnontl proti vojni In za svobodo v vneh deželnh faštnlične diktature. Pozdravljamo pa delavntvo Španijo, ki je atriaoglavilo klerofašintičnl režim avoje dežele in dalo avobodo Junakom oktobmke vata Je. Hoelallnti v demokratičnih deželah ne morejo bolje pomagati avojfm bratom v fašintlčaih de Žalah kot s odločnim odporom preti vsakemu pojavu fašiHtičnega gibanja doma. Vsak poraz fašizma v katerikoli deželi Je poraz fašizma po vsem nvetu. Demokracija ne lahko ubrani fašistični nevarnosti le. ako Je močna in determinirana, da lahko vodi delavce v boju z bolečimi ponledl-cami ekonomnke krize. Kajti boj s kapltall* stičnimi krizami je obenem boj s fašlntlfno ne-varnontjo. Socialisti ne pa zavedajo, da edino razvoj socialističnega gospodaratva na mednarodni podlagi lahko ugonobi enkrat za vselej ekonomnke krize. Kapitalisti vsake dežele ne msrsjo ukrepov, ki hi negll ekonomskemu glu do dna. zato je dolžnost noclallntov vseh dežel, da s pobijanjem ekonomnke krize obenem pobijajo (udi kapitalizem. Močno napredujoči nocialinti v škandlnavnkih deželsh no pokazali, kako uspešno ne lahko rabi politična sila na demokratični podlagi zoper ekonomnko krizo. Zgled skandinavskih sorta lixlov lahko daje pogum delavcem vneh ostalih dežel. Delavska ntranka v Angliji Je demonntrtfale nvojo impozantno moč pri volitvah v novem hm 1935 in njfne borba zs kontrolo Anglije ne nadaljuje bolj ko kdaj prej. Delavci Frane!Je no v težkem boju s kapita lintlčno reakciji» in fašizmom. Delavci v Hel Kiji ne nahajajo v volilni kampanji z v no od ločnontjo, da povečajo nvojo moč In pobijejo ekonomnko krizo. Rezultat francoaklh In bol-gijnkih volitev ho odločilne važnoati za usodo Evrope. Vnled legs pozdravljsmo zavedno delavntvo Frsnrije in Helgijet Naše nlmpatije no ns njih nt m ni v njihovem boju. Kličemo delavce, moške In žennke, v vneh ontallh deželah, naj ne as dan Prvega maja zbe rejo pod našimi prapori. Vabimo mladeniče in mladenke is delavnklh vrnt, ftaj se pridružijo prvomajskim demonstrarljam\ mladeniči no prvi poklicani, kadnr padejo žrtv« ze—sat o naj bodo prvi tudi v boji nje človeštva! Živela mir in nvoboda! Živel mednarodni aorializem! Hlro delavake In Mirlsllntično Internationale v Hrualju. vojne ali kriza onvoboje IO- X veru. Cas 11tT Velike pokrajine na jugu spremenjene v močvirje __% BITKA NA SEVERNI FRONTI /, Južne abesinSke fronte, 29, apr.—Silni deževni nalivi v zadnjih dneh so ustavili prodiranje italijanske armade, ki ji poveljuje general Gratis ni, Ta Je bil prisiljen dati vojakom počitek, ker so bili izčrpani od dolgega pohoda. Poveljniki treh italijanskih kolon, ki o|)orirajo na južni fronti, so dobili InstrukcIJe, da morajo obdržati doslej zasedena pozicije. VajibpokraJina v okolišu mesta Sašah Haneh se je po deževnih nalivih spremenila v ogromno močvirje. Italijanski vojaki so bili tako Izmučeni, da so kar stoje spali in hi bili vsi počepali, ako ue bi bil vrhovni poveljnik odredil počitka. Italijanski častniki so izjavili, da je abeslnska armada na tej fronti imrfektno organizirana in dobro založena s orožjem, muni-ci jo in živili. Poveljuje ji ras Na-sibu,*kl Je naznanil, da se bo boril proti Italijanom do zadnjega maša, Italijani se sedaj pripravljajo na nadaljnje prodiranje proti severu. Častniki reorganizirajo Ijone, da J (h usposobl-pahod proti Hararju, drugemu največjemu abeslnska-mu mestu. Desje, 29. apr. —- Motorna italijanska armada 80,000 mirt se }e pomaknila nekaj kilometrov proti Jugu; nahaja se okrog sto kilometrov od Desja, v sredini med tem mestom In Addls Aba-im>, al»esinsko prestolico. Včeraj se Je zapletla v bitko z abesin-sklml četami v pokrajin! Dobe, v kateri Je bilo H abeslnsklh vojakov ubitih, ostali an se pa umaknili, nakHr je Italijanska sr-mails obnovila prodiranju. Proces v Floridi odkril špionažo Policija je imela vohu-—ne med delavci llartow, Fia., 29. apr. Mod nadaljevanjem sodne obravnave proti sedmim policajem, ki so ohloženi ugrabljenja in mučenja treh delavftkih organizatorjev v Titmpi, Je včeraj prišlo na dan, du Je tampaka policija imela vohune v vrstah delavske organizacije Moderni demo-kratje. Trije ugrabljeni iu mučeni delaVci so bili člani te or-vanhweije. Državno pravdnlštvo je po-' stavilo na svfiMkl slid pričo, kl Je fHivedala, da je (bil J, A, Mc-('asklll, član m net ne poftsrne brands*, nnvzo^ na tsjni seji o-inenjene organizacije ob času, ko je |K»licija navalila v rintru-vaine proMtore in.aretirala zbo-rova Ice. MoL'aakJJJ, ki Je bil tudi aretiran z drugimi vred, je bil kasnejo Izpuščen in njegovo Ime Je bilo črtano Is |silicijak« prijave, namesto tega Je pa bilo vpisano ime nekega drugega človeka, katerega sploh ni, 16 mešecev zapora za kale o nacijih Kolin, Nemčija, 29. apr. — Neki nemški državljan is Aarhena f IhI včeraj oimojan na 15 meaneev zapora, ker js nerjs, bivšega generalmtgn u-1 zbiral in «i zapinaval šala in pravitelja zavarovalne «Irutl»*, satirične anekdote o nacijakih in lleinrkrh (k-haner, državni voditeljih. Teh šal in anekdot zavarovalni komisar. j kar mrgoli po Nemčiji. , Finančni škandal pretresel Avstrijo Ariatokratje in politiki odgovorni za polom zavarovalne družbe Dunaj, 29. apr.—Imena srlsto-kratov, trgovcev In političnih voditeljev so na uradni listi o-sob, ki si» prejemale denar Iz sklada zavarovalne družbe Fe-niks. Primankljaj v skladu ti* drutbe, kl Je ml nedavno i»d-krit, znaša 250,000,000 šilingov — okrog $47,500,000. Meii drugimi prominentnlmi osebami, ki so zapletene v škandal, Je tudi Carl Vaogoiii, član državne Six» r nice, predsednik državnih želi«nic in bivši kan-celar. Po odkritju, da Je prejemal denar iz aklada zavarovalne družiš*, je moral resign!-rati kot predsednik železnic (n član parlamenta. DrugI trije poslanci — knez Hhoenburg-Hartenstein, hells' Coreth, vodja avstrijskih rno-narhistov, in Franz Htraffella, eden od voditeljev "ll«lin-w e h r a", privatne fašistični' armade, kslerl načelu je knez Htarhemtierg, so tudi renigni-rali. Uradna lista kale, etih letih |»rejemali denar iz sklada zavarovalne družt»e monarhisti, socialiatl, liiijrnverovri, klerikalne napa dalne lete in tudi narijl, Avto ritete ao doslej aretirale osem oseb. Skandal Je pretresel vno Avstrijo in nekateri napovedujejo! pmlec vlade. Dve osebi nta že izvršili aamomor - Johanna Litwin, se k t rs Viljema Beril- SENATNA PREIS- Apropriacije za KAVA TERORIŽ- $ocialno MA V UADI A Ml I Roof c ve lt zahteva MA V HARLAN U $460300,000 od Kompanijski pobojnilci terorizirajo rudarje že 25 let SROSNE~PREISKA-VE NAJBRŽ NE BO Wa»hiagta se mu še kaj hujšega pripeti. Med Hitlerjevim nacizmom in absolutizmom harlanskih premogovnih družb ni nobene razlike. Glavna agencija opresije so pomožni šerifi, katerim plačuje okraj del plače, drugi del |m baroni premoga. Teh pobojnikov imajo družbe večje število. Imele so ž* armado 282 deputise r i/o v. V enem letu so premogovne družiš» v ta namen prispeval« $46,730, drugo leto pa $61,517. Ko je unija lani pričela z organizatorično kampanjo, ni z njo prišla niti do prvega shoda, čeprav Je bil sklican v Cumberlandu, o katerem so mislili, da je nekoliko svobodnejši kotiček, toda so s« motili. Vsi agitatorji za shod so bi I i aretirani. _ Ječa v Iiarlanu z dvema luknjama — Sest čevljev široke in visoke ter pol čevlja daljše — je prava natezalnica. V te Ijuk-nje, kjer je prostora le zu dve osebi, je šerif oh neki priliki stlačil — 22 oseb! Kako so o-stali živi, je uganka. In volitve o «»kraju Iiarlanu so čisto nacijskegu kova. Ko se je pred nekaj leti pojnvil kandidat tu šerifa, ki je bil odprto naklonjen rudarjem, je reakci ja volilne skrinjice enostavno nabasala z glasovnicami. Običajno se v okraju udeleži pri marnih volitev le okrog 600 volile« v — 666 je bil višek glasov pred ten» incidentom. Toda pr omenjenih volitvah Je i»ilo od danih B62V glasov. V enem pririnktu je rudarski kandidat Kay dobil :t, Chandler, sedanji guverner, pa 666 glasov. Taka je demokracija v Iiarlanu. . Pred teiiatni odsek so prišli tudi rudarji iz "kaptivnih' rovov, lu s«» vmlnoma v rokah jeklar«MetfM trusta. Ti rudarji ao pri|M»vedo\ali, da so te naselbine in rovi preplavljeni s ftpionL In kljub temu, da Je bilo na gromadeuega Še veliko kongresa I Wa*hlngton, D. C. — (FP) — Predsednik Roosevelt je pozval kongres, naj določi vsoto $460,-800,000 za izjKipolnitev ustroja socialne zaščite v smislu zakona, ki ga je sprejel v svojem zadnjem zasedanju. Od te vsote naj bi se $195,-800,000 porabilo za nadaljevanje dela, ki spada v področjega federalnega odbora socialne zaščite, f26fi.000.000 ps naj gre rezervni sklad, iz katerega se bodo plačevale podpore, ko bo začel sistem funkcionirati 1. 1937. Druga postavka določa vsoto $85,000,000 kot federalni prispevek državam, ki so sprejele zakone starostne penzije, in $43.000,000 za oskrbo odvisnih otrok in slepcev. Po mnenju federalnih avtoritet je v Ameriki 900.000 nad 66 let starih oseb, ki so upravičene do federalne penzijske podpore $15 na mesec. Ob koncu 1/1934 je bi-o po izjavi federalne reli/ne administracije 735,000 oseb v starosti 65 in več let na relifni H n ti. Število 900,000 oseb, ki bodo deležne federalne podpore, ne uključuje vseh nad 66 let starih oseb, ki so potrebne pomoči. To predetavlja le stare judi v 29 državah, ki so doslej predložile svoje penzijske načrte odboru socialne zaAčite in jih je tu odobril. Priporoča sprejetje Landeenovega načrta Washington, D. C. — Leo J. Linder, newyorški odvetnik, je pri zaslišanju pred senatnim jwxlodaekom, pred katerim je nastopil kot priča, priporočal prejetje Frazier^Lundeenove-ga načrta socialnega in brez-i »osel noatnega zavarovanja. Izjavil je, da je zakon socialne zaščita, ki ga je kongres sprejel v zadnjem zasedanju po-martkljiv in da ga bo federalno vrhovno sodišče razglasilo za protiustavnega. Mary Van Kleeck, predsednica Zveze profesionalcev, je tudi nastopila pred člani senatnega pododseka n izjavila, da je Frazier-Lun-d ceno v načrt edini, ki predvi-du/e restavriranje kupne sile delavcev In farmarjev. Dokler se ne bo ta sila povečala, nI u-panja, da ae bo Amerika itr vlekla Iz depresije, v katero je /Predla pred šestimi leti. Sprejetje Frazier-Lundeenove-ga osnutka so priporočali tudi zastopniki organiziranega de-avstva. Vlada posegla v stavko mornarjev Konflikt med uradniki mednarodne unije in ttavkarji WaMhlngton, D. C. — (FP)— Potreba hitre akcije s strani fe-leralnega delavskega depart-menta glede |>oravnave stavke, kateri je zapletenih 3.500 mornarjev v vzhodnih pristaniščih, je bila |H>novno naglašenu, ko je |Ntmožni delavski tajnik McGrady izjavil, da so se njegovi iMiskusi, da pridobi paro-brodno družbo za (jogajanja stavkarjl, Izjalovili. McGrady je izjavil, da se bo ša nadulje tru dil in skušal doseči likvidacijo konflikta. Uradniki mednarodne unije mornurMkih delavcev niso odo-brill stavke in radi tega je po stala situacija še bolj zapletena. Na konferenci, ki so jo imeli voditelji stavkarjev z Roperjem, načelnikom trgovinskega de departmenta. je alsdnji oblju-liil, da lio odredil preiskavo i zvezi z obtožbami, da parobrod ne družbe kršijo federalne re gulucije glede varnosti življen. moštva in potnikov. V VVuHhington prihajajo poročila, da se stavka mornarjev na vzhodu razširja in da se bo Kongresnik s* asa« vzel za stavkar je Razgalil je brezpbziriio izkoriščanje delavcev Washington, D. C. — (FP) — "Marmor, s katerim je bila zgrfr-jena palača federalnega vrhovnega sodišča, je oškropljen s krvjo izkoriščanih mezdnih sužnjev v Vermontu", je dejal kongresnik Vito Marcftntonlo Iz New Yorka v svojem govoru, v katerem je razgalil položaj delavcev pri Vermont Marble Co., ki so se končno uprli izkoriščanju n zostavkuli. Marcantonio je zahteval uveljavljenje zakonodaje, da se prisili kompanije, ki dobi vajo mastne kontrukto od federalne vlade, da bodo plačevale dostojne mezde svojim delavcem. Kongresnik je dejal, da delavci, ki so uposleni v kamnolomih omenjene kompanije, prejemajo silno nizke mezde, nekateri dfcmo 2fy centov na Bivati, mora jo v kompanijsklh, IjlšaJi in plačevati visoko stanarino, poleg ega pa jim družba odtrga Od mezde vsoto za porabljeno elektriko in |ilin. Pobijat Je argument kompanije, da ne moto plačevati višjih mezd, z dokuzi, da sedaj, ko je v teku stavka, plačuje $5 na dan Šerifskim deputl-jem, ki protektirujo stavkokuze. Kompnnijs imit sedaj vladne kontrakte, ki predstavljajo vsoto $5,000,000, in delničarji prejemajo visoke dlvidende. "Mi lahko govorimo o Wag-nerjčvom delavskem zakonu, de-magogiriimo kolikor hočemo o vinilni, protekcijl delavstva, toda jaz trdim, du administracij ilf se ne bi smela ponašati, koliko je že storila za delavce, ko pa je jasno, da federalna vluda oddaja naročila v vsoti več milijonov dolarjev kompanijam, kakršna je Vermont Marble Co.. ki brezobzirno izkorišča svoje deliver". je rekel Marcantonio. Slavka proti te i družbi je iz PROjVETA^ konvencija avt- NIH DELAVCEV ZNACl NAPREDEK Eksekutvva ADF izpustila unijo izpod svojega varatva BAROilllMAjd m GATO 2ETEV South Rend. Ind. — (FP) — Na tukajšnji konvenciji Mednarodne unije avtnih delavcev, ki se je pričela zadnji pondeljek, so delegatje navdušeno ploskali Williamu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, ko je naznanil, da je konec dobe preizkušnje in da bo unija o«1 zdaj naprej stala na lastnih nogah. Eksekutlva federacije jo je i-mela na vajetih od njepe ustanovitve. Carter napol industrijske unije je dobila lansko leto. Na prvi konvenciji ji je Green izbral ¿udi predsednika v osebi Francisa J. Dillona. Zdaj pa je slednji Izjavil, da se bo umaknil v ozadje in ni kandidat za njbe-no pozicijo. Tudi to je bilo po godu delegatom, sodeč po velikem aplavzu. Njegovo mestb začasnega predsednika Je zavzel podpredsednik unije Homer Martin. j Zaeno z neodvisnostjo je unija dobila kontrolo tudi nad bla gajno, v kateri Je okrog $25,000. Dillon je poročal, da je unija v 34 mesecih organizirala 40,000 avtnih delavcev in poudarjal, da je to lep rekord, upoštevajoč o-gromne zapreke, proti katerim se mora boriti—proti gigantič nim korporacijam, ki so "preplavile tovdrne s Šplonl, gange-žl, izdajalci in pobojniki", kakor je rekel Green v svojem govoru. Pribllžho toli spada tudi kf unijam, kar pomeni, da je v tej industriji organiziranih 80,000 delavcev ali 20%. Kljub temu, da jc Green prijel pred konvencijo, s poslanico o .samostojnosti, ni pozabil posvariti delefrktfel na j gledajo, kaj delajo. Dnlal' je, da federacija ta stvar Lpndon. — Angleški davkoplačevalci so biti informiranj da bo vlada ponovno zvišala dohodninske davke, da tako dobi sredstva za gradnjo ogromne vojne maši ne. Neville Cham-berlain, finančni minister, je Vodja avstrijskega delavstva obsojen Nadaljnji dokaz fašistične brutalnosti Dunaj. — (TIS) — Fašistične predloiil parlamentu budžet M.-1 metode v zvezi z zatiranjem or-000,000 in naznanil, da se bo ganiziranega delavstva so bile večji del te vsote grabil za plovno demonstrirane na ne-ojačanje angleške obrambne si- davni obravnavi preti Rudolfu le Poleg zvišanja dohodnin- Holowatju, delavskemu voditelju skega davka 20 do 26 odstotkov bo vlada naložila dodatni davek na čaj in druge potrebščine. Dohodninski davek, ki ga morajo plačevati Angleži, je ie sedaj mnogo višji nego v Ameriki. Poročen angleški državljan, ki ima enega otroka, mora plačati od letnega dohodka pet tisoč dolarjev $»8.50 davka, dočim Američan v skčnih okolnostih iplača le $64. Oboroževalni program angleške vlade določa konstrukcijo več bojnih ladij in vojaških letal. mordn raztegnila na pristani.. ... ščn ob Pacifiku.-Mednarodna u- bruh»"» P™1 meneči. Veliko nlja pristaniščnih delavcev na zapadu je že riaztintiila. da njeni člani ne bodo razkladali "vročega" tovora s pomikov, ki Ihi-do prišli na z.npail z vzhoda, č» bodo na teh U|ioHleni stavkokazi. »olucije. Sam ne kaže nobenega ognja in energije. Ilres e-nergienega boja pa ta resolucija nima nobene prilike v senatu, tudi Če bi šla skozi odsek, kar pa je tudi dvomljivo. Republikanci so proti splošni preiskavi kršitev civilnih *\td>odščin iz principa, ker bi to razkrilo desjiotlčne razmer« v industrijah. In haloga bur boneev je, mIo1 na to konvencijo svojega najboljšega delavskega poročevalca, se avtni baroni močno zanimajo za to zborovanje. Dn Imajo dober vzrok za zanimanje, je razvidno iz Dillono-vega izročila o velikanskih profilih avtnih baronov in visokih plačah vodjev korporucij. Tri-naifit avtnih družb je lani napravilo $219,049,312 profita ali l »% vit ko leta 1064, ko je njih profit znosni $88.010,032. Sedemindvajset reprezentativnih družb, ki izdelujejo avtnr Ognjenik Vezuv spet bljuje lavo Neapel, Italija, 29. apr. — Iz žrela ognjenika Vezuva spet švigajo visoki jeziki plamena in lljejo curki vrele lave, katera ograža Vnesteca Derzigno, Bomco in Crecase. Mogočen val lave se bliža tem mestecom hitrico 33 čevljev na osem sekund. Plemiči Anglije se od rečejo nadaljnji pravici r, Lanebury v mirovni kampanji New York. — Več tisoč ljudi je napolnilo veliko Carnegiejevo dvorano, kjer je govoril George Lansbury, angleški pacifist in voditelj delavske stranke. V svojem govoru je Lansbury pozva ameriško ljudstvo, naj zgradi močno mirovno gibanje in ožigosal militariste, ki trdijo, da vojna prinaša koristi človeštvu. Re kel je, da angleške dtiavske ma ae in srednji sloj niso ničesar pridobile od britskega imperializma. Lansbury» je resigniral kot član eksekutive delavske stran ke, ko se je ta izrekla za izva janje sankcij proti Mussollnijevi državi. al« v p« hI i »oro resolucije za splošno preiskavo, Je zelo dvom-1 Ijivo, da Im» sprejeta v senatu | V prvi vr*tl ne ksš«- prev«-« i navdušenja za to preiakavo sam senator I .a Follette. Izpraševanje |»rič prepona večinoma avojim koniM*r\ativnini kolegom, i» katerih m* še \napi. vr, da l#odo proti sprejetju r« vt*šk0 izkoriščanje in sati ran j«* plantažnih kulijev na dem'»-kratskem jugu. laka preiskava bi bila t»revroča taka za demokrate kot sa republiknttce, ker ta snela masko z ameriške In-diiMtriitke (n plants* ne avlo-krai-lje. /.n k«t takega pa senat iiuHiri ne bo dovolil (k>nar-ja. - <'Watn», Okrsf brlvrev, ki so upualeni v rHMM) brivnkah v Chiuigu, dob.* zvijanje plače prihodnji tetlen na podlagi nove )>ogndlin, ki je bila te dni sklenjena med lastniki brivnlr In unijo hrirskth delavcev, «Mam |»lnča It7 na teden le mm ii Uma m |m in ¡min tegn «o*l vsega dodatka. Ki r« vrame txw«smezni t»riv Fašisti se rogajo sankcijai York. - Tiso* ^ razgledak ««* ■ M9W! letn 1931. IT«l ikeiia s i je torej «v¡šalu zvV'1!. Toda Itevilo delu vet v V tel iinlustriH ri< \zame posamezni briviv'^ jr v tem č» «viša'o le 1« :. nad $.31 v tednu. Istočasn» en kar pnmtnl.^t {<■ bile zvišam* ci*ne v brlvnicsh lani pioditriml za strišenje la« od ROe na 6IV |»r» i čez t«*ik»n in ol» suimtah in | Avtno industrijo dominiraj na dneve pred praznikom |ri kona»raoije — General M< London, 29. apr. — V angle-lordski Zbornici je predlog, ki odpravi pravico, da sami vodijo jHirotne obravnave lordov. Predlog bo najbrže sprejet. Umrljivost narašča v Nemčiji Berlin. — Nacijxki napori, da se poveča število prebivalstva, so naleteli na nepričakovane po-težkoče. Brezposelnost, mezdne redukcije in stalno padanje živ Ijenskega standarda so glavni vzrok In ta bolj kriči kakor divja nacijaka propaganda. Število porok v prvih rnesceih tega leta Je pudk» deset odstotkov v pri meri z Isto išol>o preteklega leta To se je zgodilo kljub močno o-giaševanim poHcjiPim. ki Jih na-ctjskn drtavn rradf novnpomčfn Tudi mifj nani «čanji ?n pro-j T^rtnls« dnik ChrysW»r kovnpani- <*em in drugi propagandi. Isto-dukdje in iiposlei^> t jo zija je Walter P. Chrysler Ima $ 197.- j časno je padlo število rojstev, dovodno večji pfrepad. Od 1828 ji' r» $68.939 in 26 drugih a- odstetkov. no IndiMti .j*, ki je pnslurirala rndnikov od $16.oft* do #04.416. - I.IR2.101 «vtov v |,rini«jr( « 2. Rt.n nlh d«la\crv ter skemarijo pro ne volitve v tem "town*hipir nrlpodpirala Asnrr"* ti avtni uniji. Konvencija se b^i niso mogle vr*Ki. Volilni fco- pfctla r vojn" **» sirarno izrekla za veliko ar ga-, mizarji zahtevajo vač plače drugi v voj«" uisatorieno kam|ianjo. Zdaj imajo $5 na dan. šavi. tors, Chrysler in Ford — ki pro-ducira 917< avtov. Boriti se pritikline, je lani zvišalo svoj l)!,i)l1 ,om Kvantom torej ni Inh-proflt 141"» ——od $25,033,880 le-' kn ta 1931 do $66,333.828 letn 1935. i Tti mod tem, ko povprečne let-Kako pa je s plačami v tej.no plače avtnih delavcev nlha-pnifltonosni iiidustrlji? Lani so Jo mod $500 in $900, si magna-|sc mezdna izplačila zvišala nr.d tie na vrhu kor|M»racIJ nakazu predlanskimi le ;t2'.i — 116'^ jejo kraljevske plače. Podpfod-manj ko prctfltl. Povprečni let-'tednik General Motors Williatn j nI zaslužek je lani znašal manj S. Knudsen prejema $211,118 no . j ko y n |77R ,rU joto pr,«dseilnik Alfn«d P. Sloan CikaM brivci do- - | Vxu ('ovpručui zaslužek delnvlt Jr. f201,744, osem druglM urad biti zvišano olaro t v : H lllko manj —} komaj $5ogi janja in ekonomska zaščita za vse na bazi socialnega in brezpo selnostnega zavarovanja. ¿etrtf:k^o.apriu HITLER ZAHTE VA NOVE Ud f VE ODNAROD Nacijski uradniki , glaaajo potrebo skromnosti Wbv SPOR~s FRa CIJO NA VIDIKU Berlin, 29. apr.~Kakor jani doprinasajo žrtve, <>dkar liga narodov pria-la iZVa sankcije, tako se bodo morali dl Nemci privaditi skromno^ interesu državm ^ospo, siva. To je vsebina nam» Paula^Koenierja, državne» nistra, ki ga je objavilo nacij časopisje. Koerner je desna ka generala Goeringa, katti je Hitler zadnji pondeljek nova! za ekonomskega dikta ja. Koerner je opozoril 6 pisje, naj piše v tem smislu bo ljudstvo pripravljeno na žrtve. Uradniki ministrstva pr gande so namignili, da «e ba odnoSa j i mepe, se poveča izvoz nemških pred tov. Samo blago, ki j?a nem armada neobhodno potrebuj« material, ki ga rabi pri izd nju izvoznega blaga, sme pr jati v Nemdijo. Industrialci so bili pomrli sestanek s Keplerjem, Hiti« vim ekonomskim svetovala Na.tem sestanku bodo razpn Ijali o podaljšanju takom "izvoznih prispevkov", kat« veljavnost fM4e »^ preprečiti, namr«^ glavni pošUr Farley m proti temu. Met odi sti izrekli proti Kos taji !>d ml ■ sm ■' •ik d» luv« več ko ht j asac i gsß :r": PREVAIJE NA BOBNU ^ rubljenih objektov Zadnje ¿¡j^ preialoatne iiTodifrava na s reškem 80-fL v Prevaljah. Na dražbi fi^as posestva ¡n razsežn. ¡Lrfittz. pripadajoča nekdaj ^ industriji, ki je dobro preživljala tisoče naAih ¡3J Ogromni dobički pa jo gjzli v tuje kraje, bogati Tn^Ake lastnike, ki so imeli l napredek podjetij v natth Sajib le eno mipzl: MAU *ih kolikor moč več dobitka. Od ca^a do časa so na prav romski način izkoriščati zaklade ¡1 jemlje, brez vsakih atro-luivnih navodil so grabili iz „ude, kolikor je bilo le mogoče. Ko pa »o prišli časi stiske, je pričela tudi lastnikom trša preji Ni bilo več tako redilnih, bogatih žil in namesto da bi v prejšnjih časih žrtvovali nekaj denarja za strokov n jaška razl-skavanja novih ležišč premoga, 10 se zatekli k čarovniški vedi. S pomočjo bajanice so upali odkriti ogromne sklade rud o katerih so bili prepričani, da leže pod njihovo zemljo. Morda! Zemlje so si v teku let nakupili x ogromnem obsegu, kdo more reči, kakšni zakladi so še v njej. Nezmisel pa je bil, naenkrat žrtvovati ogromne vsote za povsem neznsnatvena raziskava-nja, kakršna morejo v drugih okončinah tu pa tam tudi dovesti do, uspeha. Zal se tako foapodaratvo pri prevaljskem rudniku ni obneslo in vsa nekdanja oblastnost, ki se je vsi-kdar tesno družila še z ošab-nostjo, je nezadržno zdrvela v propast. 183 skupin na dražbi Leiki premogovnik so že pred letom zasedli rudarji, ker jim je bilo lastništvo dolžno plače za več mesecev nazaj. Vse o-italo imčtje pa je pognala na dražbo Prva hrvatska štedionl-ca. Ni edini, a je največji up-, nik. Poleg države, ki terja par-letne davčne zaostanke so med »•žjimi upniki: bratovska davkarija, Kd. Šolsko poslopje so menda Ae pravočasno rešili, zato se pa za kapelo v le&kem grabnu ni nihče zanimal. Kapela, 29 m1 zemlje, 180 Din, kdo da več? . . . Prilika je, da se banovina pobriga za sreako načelstvo. Tako ugodno ne bo mogoče nikdar več priti do uradnega poslopja. Prav tako bi kazalo banovini kupiti primerne stavbe in zemljišča za otroška zavetišča, hiralnico, ubožnico, to vse bo treba reJevati v bližnjih dneh, eiromaštvo hiti v Mežiško dolino. Žalostno je te čase v Preva-Ijah: gostilne so prazne, trgovci stoje pred vrati, obrtniki nimajo kaj dela. Edino življenje je na sodišču ob dneh draiž-be. Ne prihajajo interesent je, tudi sivobradi starčki sede po klopeh in so priče žalostnemu koncu, kakor so bili tudi priče dobrih zlatih časov, ki so se našemu svetu za vselej zamerili. Zanimivo je pripovedovanje takega veterana, ki pozna vse podrobnosti življenja in neha-nja včasi tako cvetoče prevalj-ske industrije. Kakor pravljica se čuje sem pa tam, Čeprav je le gola resnica. knapov zgodaj nauče nemško in pozabijo svoj materni jezik. Po saarčsi revoluciji Na žalost gospod Avgust ni doživel najlepših dni. Marčna revolucija je pobrala tudi njega, seveda je zapustil svet po naravnem potu. Njegovi bratje so ohranili hvaležen spomin in hvalešno dedAčino. Za Prevalj. Dediščino so opravljali tako, da so se od časa z Dunaja vozili v Prevalje in se vračali z mošnjami, polnimi zlata. Oaebno so jih razni vodje predobro zastopali. Narod jim je izkazoval spoštovanje, kakor samim lastnikom, bil jim je pokoren in vdan in se gospoda ne bi sramovala, ko olovica lepih gozdov. Pri prvi dražbi dne 11. mar-J j* prišlo na draAbo le 8 sku-Pečnikovo posestvo, veliko rt«ro 22 ha. cenjeno na 51,278 cev, železarna v Prevalj ah 620. V dolgih vozniških kolonah so dovažali rudo iz Huttenberga. Prevalje postajajo znamenite, saj so priča invaziji tujcev. Prebivalstvo se naglo množi, postaviti je treba nove stanovanjske hiše, ki rastejo ko gobe po dežju. Odpirajo se nove trgovine, gostilne, denarja je ko pečka. Zastavni fantje prihajajo z Gorenjske, od Tolmina, Kobarida, sem vandrajo preko Predila in Korenskega sedla cele skupine delavoljnih ljudi. Železarne delajo s polno paro, postavljajo nove peči, čistilnice, dimniki se dvigajo iz tal, na Lešah kopljejo rove, na dan spravljajo premoga, da je vse okrog že črno. Neusahljivi zakladi so v zemlji. Prebivalstvo rase kazali in ibahali po Prevaljah. Kam bo to privedlo?! Gospodarstvo poljskega Žida Poslednje leto prejšnjega stoletja so rudnik, hiAe in posestva kupili grofje, Henckel-Donnersmark, poljsko-nemAki plemiči, ki so imeli že takrat velika industrijska podjetja. 1,-3&0,000 goldinarjev so dali in se obvezali, da bodo železarno podrli. Rudnik je dobro uspeval, saj so črpali iz njega, koliko so mogli. Po prvih letih novega lastništva se poljski Žid Flasch-berger, brez vsakega strokov-njrtSkega znanja zavlhtl na rav-nateljsko mesto. Za rudnik niti ni bilo treba posebnih spo- jen, je ¿lo /.a 42,000 Din, manj- že v tisoče, blagostanje inma svoj •Uttfelnovo posestvo je bilo iz-toiio za 17,000 Din. fttorovo pwe»tvr> šlo zu 17,000 Din, !*«i *totakov manj, kolikor J« bilo cenjeno. 8 hišami in v*'ni KoKpodarskimi poslopji vr«! računano so bila posestva jr°avljati. Kamen je z vsakim metrom tr&i, stroški p« večji. Končni uspeh Motnlkovega rova: 2 milijona čiste izgube! Ravnatelj ne obupuje. Sipet odpu&a delavce, nastavlja u-radnike. 'Potrebne dotacije iz centrale postajajo redksjie, lukenj je vsepovsod več, zamaAltl jih je treba s posojilom. Štejemo leto 1930. Praštediona je i voljna, precenijo naprave. 12 milijonov med brati. Henkel-Donnersmark. Dobi poldrugi milijon posojila in spet gre vse svojo pot, dokler kredit ni izčrpan. Propasti skoro ni mogoče več uiti s Potemkinovi vasmi. Se isto leto rešijo čast ple-menitaškega imena in devetih rogljev s krono. Lastniki se skrijejo za romantično ime Ilirske rudarske družbe z. o. z. Ravnatelj napreduje stopnjo višje nad same'lastnike. Mož z bajanico V zimi 1983-34 so imele Prevalje čast videti grofa samega. Bil je v družbi boljšega gospoda, ki je baje na grofovem posestvu pri Tornowu na Poljr skem z bajanico odkril vodo, za kar so se strokovnjaki prej zaman trudili. Bo pa našel še v Prevaljah premog! Bajaničar prihaja in se spet vrača v Nemčijo. Prinaša vse mogoče šibe iz medi, bakra, železa in srebra. Z vsako je v stanu nai>ovedati novo še veselejšo vest. "Nur weiter, nur weiter!" Sedemkrat se vrne v Prevalje, nJemu se izplača. Od časa do časa jih potolaži: "Gospodje, sem srečen, da vam morem čestitstl. 1* še dva metra, pa pridete do o-gromnih skladov". In so prišli do ogromnih skladov-kamenja. Pri neki priliki «a je bajanJ-ca kar krivila, da Je Imel vse rdeče dlani. Ukazal je kopati nov rov "Frančiškov rov". Navpično 100 m v tipične pale ocolčne kremenčeve plasti, nato 20 m poše\no in spet 42 m navzdol, 162 m globoko v kremenjak! Zaradi prihranka so kopali le 120 cm v kvadrat. Obratovodja Je rotil lastnike, zatrjeval, da Je vse to brezglav- Vhi v Malhi, sovjetski diktator, peadravfja dekltoe. II J« ito. Na sredi je prender Motetev. Is sovjetske no in zaradi premajhnega premera rova tudi kaznivo početje. Odgovor je bil veikdar: "Nur weiter, nur weiter!" "Imamo točne podatke za antracit!" lit uspeh? Eden mrtev, edeh^t zmečkanimi nogami, čiste itffu- j be kdo ve koliko . . . Za novo leto 1936 se čarovnik poslednjlkrat pojavi. Z njim dr. Bayer, profesor univerze iz Berlina: Z bajanico je šel v rove, ki so jih iakopali po na-povedbah tovariša. Naéel nI nič. (Nasprotno pa je na površju njegova baja nica delala čudeže. Goapod profesor se ni mogel dokončno odločiti: "Erze sind nicht. Graphit auch nicht, fuer Kohle let der Ausschlag zu scharf, etwas ist wohl, Dreck ist es nieht . . ." Ta Čas eo imeli na JuAelnovo posestvo na Lešah speljan električni vod visoke napetosti, u-rejeno čistilnico, postavljen transformator. Spodaj so pri-Ali na večja ležttča, ki bi zadostovala za dve leti črpanja, /ia Bayerjevo prognozo so morah namah vse podreti, daljnovod, transformator in druge naprave. Lastniki so zagotavljali: "Jetz kommt etwas monumentales!" Skopati bi morali le 200 m poševnega rova. Flaschberger je moral ta vsako ceno ohraniti videz solid-nosti. Nastavil Je novega pralnega mojstra, is Trbovelj je naročil pet vagonov premoga. Zima 19B6 se je bUžala in treba je bilo kuriti pisarne. Misel na antracit je zaspala, po malem je Ae tlela v ravnatelje vem srcu. Nesrečni boni — ln konec Vse bi se še nekako vleklo dalje, kakor ranjena zver, da ni bilo bonov, da, tistih Flaach-^ bergerjevih bonov. Zaradi pomanjkanja likvidnega denarja, je prišel ravnatelj na misel, io-dajati lasten denar. - Jeseni 1988. so pričeli rudarji namesto denarja dobivati bone. "NaAa blagajna plača donosi telju za to nakaznico v treh mesecih 50 (100, 200, 260) Din v gotovini in jamči za njeno vnovčenje s celim svojim imetjem. Podpis ravnatelja in grt> z devetimi rogljl razpihujeta vsak dvom. Trgovci so bone radi jemali v plačilo. Čeprav nerodno je v počet k u družba bone vendar izplačevala. Nekaj je pomagal denar iz centrale, potem pa je tudi od tam vse utihnilo. Boni so krožili daleč na okrog, v dveh letih so prišli celo v Ljubljano. "Sladkor" jih ima še zdaj za 50,000 Din. Okrog novega leta 1934. so imeli še veliko veljavo, leto kasneje ni bilo več mogoče kaj takega trditi. Trgovci so naenkrat odpovedali kredit. Kako je bilo naprej, je vsem znano, Rudarji so za zaostale mezde sami «prevzeli rudnik in spravijo sedaj na dan 1 vagon prav dobrega premoga, za 300 kalorij boljšega od trboveljskega. Se pred tem polomom Je skušal ravnatelj z rudarji napraviti nekak aranžma za izplačalo bonov v 10 mesečnih obrokih. Zagotavljal Jih Je, da ima resne kupce: poljsko-nemAke, nemško-holandske In holandsko-angle-ške skupine, ki se za rudnik zanimajo. Nihče mu ni več verjel. 10. marca 1936., torej dan pred dradäbo vsega Imetja Ilirske družiš» je prejel ravnatelj Pru*tedione v Mariboru eks-presno pismo: "Ustavite dražbo, na poti j« interesent ki llolandije. Plaach-berger/ Brzojavni odgovor ni mogel biti krajši: "Obžalujemo . , ." Kdo naj prerofcHje Mlžnje bo doČMNft? Kolo jugoslovensklh sester v Prevaljah vzdržuje AolSko ku-I hinjo, v kateri doM dnevno 150 I otrok toplo kosilo, Se pred veliko imčjo pa bo moralo kuhinjo zapreti, ker letoftnje leto banovina ni dala nobenegs pri-•pevke zs nJ«no vzdrževanje, čeprav ga Je vsa prejAnja leta dajala in bi bil sedaj potreben bolj ko kdaj koli. Ali pa naj U» to znamenje od zgoraj, da K"g Prevalj še ne miaii pozabiti? _'•Jutro". t Najsaaeidjlvejie dnevne delav. i akt vesti se f dnevnik« Troave-Uln AN JUi fílate vadi dan? SlovBRSki Narodna 1004 Polponi Jidioti lakarp. IT.Jwatya I ZOT • Srferi UlimmU Tal. KurkwHI 4M4 MiMt Lawsdala Ava* Chican». III. GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNIOU8KK: VINCENT OA1NKAR, praditdnik.......2rt67 S. Uwndalo Ava., Chicago, III FRJCD A. VIDKR, gl. tajnik.............mi 8. UwndaU Av«., Chicago. III. LAWKKNCK UKAUISHKK, taj. bol. odd. MKT 8. LawnUalv A vs., Chicago, III. JOHN VOQRIC1I, gl blagajnik.........UM7 8. Lawndal» Avt.. Chica«o, III. riUP UODINA, upravltalj glasila......liSfi? 8. Uwndala Ava., Chicaz«, III. JOHN MOLKK. urodnik glasila.........Z8A7 8. Lawndala Avt., Chicago, III. UDUOKNIKIt » FRANK SOMRAK, prvi podpradsadntk......»M E. 74th St., Cleveland, O. JOHN K. LOKAH JR., drugi podprtnUadnlk.. 100? K. ltimh St., Cleveland. O. 1208H0UAR8KI OD8KK: MATH PKTROVICH, pradsadnlk............BSB K. 140th St., Claveland, O ANTHONY CVETKOVIGH..............UHS Sanaca Ava., Brooklyn. N. Y. JOHN OUP....................14V 8. Prospect Ava., Clarendon Hills, HI. POROTNI ODSBK: JOHN GORdUC, predsednik..............414 W. Hay St., 8prlngflald, III. ANTON sULAR,.i,,,..............................................Box Z7, Arma, Kana. JOHN TRČRU...................................Box J&7, Stiabane, Pa. PRANK PODBOJU.................................Box 01, Parkhill. Pa. FRANK BAIIBICH....................IVftlt Muakuka Ava., Cleveland, O. NADZORNI OD8KKI FRANK KAITZ, predsednik.........2301 So. Uwndale Ava., diicago, III. FRED M ALDA I...............................16 Central Park, Peru, III JAOOB AMBROZ1CH.......................41« Pierce St., Kveleth, Ulna. . t i itn.— POSOZl—ZemaeeSiaee ■ (llfilal «Mamai, ki M*S v at. er»4a. tm «til labal»I VSA PISMA. M aa aaatlale ae »aafa «I. »raSaaSaOe. aai aa aaalava ea evaSaaSelllva. VSt DKNASNS eaAllitlve Ia al vari. ki aa Utaje «I. aaravaa«a aAaaka Ia MaaU «akta. aal m eeUUaJe aa (t. lalalAlve. Vaa aa4a«a v aveal • MeeeJaUM«! »aall. aai M M*UJ**a aa MaatiaUUa. 'VBS eaiTOŠSS (Ml >wlm»S v «I aerataaei aSfcara aa) ea ea*SJa|a freak Salta, VSI eaisivi ae aL »erat«| aStak m aai sallUeie ae laka Oarlka. eie4aaSa4ka »ate* VSI poriši »a 4m»l (»Ul. aataaalla. «a I aai. aareialaa le a»l«S vaa. kar ia f ■«••! • llaallaai JaSeate, aai a» eaAUia aa "fSOaVKTO." MAT Z UaraSala Ara.. Lklaaaa. IU. NUTS i Cam—aieai« «Sk tka Sepnia orrtea akeeM ka iiimii< aa faUav.i CzMMNlifA(Wlll lin VZMS pteaiklenl ilisiM kn zMimimI llftlU. Ali fizmilizhi 8mmmp9 bmltifz cszctfzlzf NmI^mi amI mvizMiz nll^ev IIiaii nlcll ^aaadÉ aíIIÉAÉ It te tMiÉt» riaaaSal mSwi aaéar Ika iarlaSIrlIaa al Ika Waaaefav'a afflra aka«M ka laka« ae i kle». ■. .. ■ le frank . Ika wark el Ike asaaatlra keeetf alwaM ka Sali«, tkalneae af Ika SaarS al Saearvlaara. Ckeraea. aawpUlaW aaS aaatala akaalS ka iSwrnl i« Jaka Uariak. «Iwlnaaa OtmmMm. GUtovi is nazelbin Velika Zvonova prireditev MUwaukez, Wls.—Med nami je i« stara navada, du na rojstne dneve obiskujemo prijatelje ln jln^ telimo vse najboljše v bodoče. Tako obhajamo tudi obletnice naših organizacij. Cas hitro beži in ratni jubileji se vrstijo eden za drugim. Naš pevski klub Zvon obhaja letos že ttl-letnlco svojega udsjstvovanja med našimi rojaki v tej naselbini. Pevski klub Zvon se je v zadnjih letih nanovo reorgunlzlral, pridobil več mladih moči in se povspel na prvotno stopnjo svoje moči, na kuteri je bil ob svojem začetku, ko se je ustanovil. Toda znano Vam je, da naše kulturne In podporne orgsnizscije potrebujejo za svoj obstoj skupne pomoči svojih rojakov. Tako jo potrjuje tudi pevski klub Zvon za svoj nudaljnji razvoj In napredek. Da si Zvon zagotovi vsestransko pomoč In podporo, se Je odločil, da v nedeljo 8. maju priredi zanimiv koncertni spored s dramsko predstavo. Ta dvojna prireditev ob 2. popoldne bo uprizorjena igra in ob 8. zvečer se prične pevski koncert — se bo vršila v dvorani 88T. Uprizorjena bo namreč zunlmivii kmečka drAma "Razvalina življenja," ki se bo slehernemu do-padla. 2al vam bo, uko Jo zumu-dlte. Vsakdo bo zadovoljen, ki bo prisostvoval tej Igri in bo rekel: "Povabite nas spet in kina Iu!" Prosim, du pridete v dvorano zgodaj, tako da boste videli celo igro. Velika udeležba bo vzpodbuda Igrakem in pevcem. Igra se torej prične ob 2. popoldne, koncert ob 8. zvečer, po koncertu pa bo ples iu pnista zabava. Pripravljalni odbor Iki skrbel za dobro postrežbo. Vstopnina je samo ."<0c v pred pri si nji, pri vratih pa 4S« AMrriUi MlatraH. alaae,.,.. IS« Sl^eaelu* Aa«l«4ka SUtalta IM ¿aJaSabi .................... l.U U krni Bo*(enr^li# ,, . • '»• Palrr Halartaiara v kaherela I iS IOn mm. litri'**" .............. I «Z l|rlHeai#a. •*»• ...... ......... MmI brati, ls»a,.............. IZ lleaar ia aara/ila p<*4lille aa aaa avi 1'fiosvrrA 2ZrJ K. Lasndale Avense, Chieago. IU Vi r m W ^-* ^ * ■ ' - Oetktkk 30. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT I LO IM UimllO SLOVI rODCOSME JU»SOTS af mmá i........... Mm S..W M« Hmf!ti I M UrO». árM» ((»»» Cfcla— I trn im M ^ - H wu. ii* » is« hi»¡ •• ta Ctaw* VM m mU tof. M H M M iMi » ___ r»l— far Ifc» Ualtaš S««*ai 1 mmá Cmmmám H M t~r t**' Chtomt* M4 O»mm* $1M pm H-M p« M« __l'tW»* (Irt^., .•U buw. »Ml >'4 I M "Mta iO» ll * to I» »rUaSU ___ _ Utirg réim H ifrwwtL—-Su«Mn|li ■ ••■»•»»* m4 iuillrt1-< »ruiiaa tli Ml k Otkm •urit M «U*»-. Klara. «ta. k* h» M m kar lat KS • PROSVETA INI« S*. U*aNb *»». or TVS raoaaai ^ . ........ mmm Po ootu politične demokra- o potu pol :iie v indusl cije v industrijsko in socialno demokracijo! Sovrstniki strokovno in politično organizi-rs nega delavstva ponavljajo vaško leto atsro laž, da je mednarodni delavski praznik Prvi ms j "dan planirane revolucije" sli vsaj "vež-banje za nasilno revolucijo". Ta laž se ponavlja že vsa leta, odkar je Prvi maj dan mednarodnih delavakih demonstracij in manifestacij. Ko pa Prvi maj mine brez kakšne "revolucije", tedaj lažnjlvi kapitalistični tisk "pojasnjuje", da je "dobro čuječa oblast prekrižala račune ¿arotnikov in revolucija je spet bila fissko .. Ts detinska pesem se jionavlja leto za letom. Tudi letos se je ponovila. U Rige je prišla "zanesljiva vest", da je Moskva odredila na 1. maja revolucijo po vsem svetu! Komunisti vseh dežel imajo nalogo organizirati revolucijo v zvezi s prvomajskimi demonstracijami! Zakaj ba* 1. maja? Kuski boljševlkl niso čakali 1. maja, ko ao doma organizirali revolucijo! Izvršili ao avojo revolucijo v jeseni. In ni še dolgo tega, kar je Stalin izjavil, da Ru-aija ne bo eksportirala avoje revolucije nikamor, ker je to nemogoče! — Dobro je, da kapitalistični lažnlkl hitro pozabijo, kar so pisali lani ali pred tremi meae-ci; na ta način se sami ujamejo v laži. Pakt je, da Prvi maj ni bil nikdar določen kot dan kakšne revolucije — in vsi pametni, zavedni delavci to vedo. Ako tega ne vedo poklicni "revolucionarji", ki se po vseh deželah obetajo na delavsko gibanje in delajo zdratbo In prepire s svojimi "enotnimi frontami", Je to njihova stvar. Prvi maj je bil določen kot dan mednarodnih delavskih demonstracij proti ekonomskim in socialnim krivicam ter kot dan delavakih manifestacij za krajši delovnik, za aplošno in enako volilno pravico, za mednarodni mir, za splošno demokracijo, gospodarsko svobodo in socialno pravičnost. To so glavne in splošne zahteve zavednega delavstva po vsem svetu. Zavedno delavatvo sicer poudarja te zahteve vsak dan v letu, ampak 1. maja jih podčrta z demonstracijami in manifestacijami. Tudi letošnjega 1. maja ho delavatvo vseh dežel, v katerih ima Ae svobodno besedo, jkkI-črtalo te sVoje zahteve. Ameriški delavci, ki še imajo svot>odno besedo, morajo čutiti Ae po«cbej za svojo dolžnost, da protestirajo proti vnaki zlohotni nakani, katera gre za tem, da se ameriško delavstvo oropa te svobodna besede. Ameriški delavci, ki težko pojmujejo, koliko je avobodna beseda vredna, morajo globoko upoštevati svarili» begunov iz faAlstlčnlh dežel: "Vedeli boste, kaj ste izgubili h civilnimi svobodščlnami šele fMitem, ko jih izgubite . , AmeriAki delavci morajo že zdaj Jasno ra-šumeti, kako mogočno orožje imajo v rokah s civilnimi in Hitičniml avobodAčinaml — ne smejo čakali, da to orožja izgube! Ze danes se morsjo zavedati, kaj jih čaka, če se posrečijo zlobne nakane raznih fašističnih organi-zarij, katere nt režejo po življenju teh svobod-Ačin. Ameriško delavatvo — s slovenskimi In «*t*limi jugoslovanskimi delavci vred — mora letos demonstrirati ne *anto zoper Ae vedno trajaj«»^«» In celo naraščajočo hresponelnost nadaljujočo m* ekonomsko krizo in loper neštete druge krivic«, ki so sad ameriškega.kapitalizma, temveč tudi proti vsem poskusom oropanja delavskega razreda civilnih in političnih pravic. Ameriški delavci >«e morajo zavedati, da Je politična demokracija, katero imajo, njihovo najdrajr«K'ettej*e on* Je, ■ katerim si lahko Iz-vojuJejo vse, kar hočejo. Politična demokracij* (glasovnica) Je tisti kiju«. ki lahko odpre delavcem vrata v mi skonomakl in s«irialni red Amerike — čim mana ameriškega delavstva s|toma. da ne ^'VfmČm^Zi naroda ni mogla oteti nič druge- * ga ko golo življenje in kar je že fim 8* to kdo imel na sebi. 2lvil nismo, ^strahu. bo odpovedalo svojo mogli od nikoder dobiti in si je Pokorščino, se bo masno uprlo izbilo treba za par dni stisniti tre- '^iščanju, bo zahtevalo svoje buhe. Končno je prišla prva po- ke!\b° h°iflo*ivetj moč od Rdečega križa, alf tudi ^m ljudje -- skratka: da bo tukaj se je ponovila stara pesem: «^tek konca pijavkam in para-svoji k svojim. Pa naj bo že ta-j2!*01"' «T rede na ^ ]>uA' ko ali tako, za enkrat smo pre-8ke nevede-stali. | Moj mladi duh je zahrepenel, Vendar smo tudi mi pričakova- da 86 pridruži delavskim mani- li odrešenika. To se je usesničilo festac jam in demonstracijam za dne 29. msrca, ko so se okrog 10. delavske pravice Vršile so se dopoldne pripeljali iz Belairja in ¡>™*\ave med 8oštanjam in Vele- Bridgeporta John Rebol in Louis J» Pavlinič, predsednik in tajnik tu- fano industrijsko delavstvo Ka- kajšnje federacije SNPJ, ter Flo- ko * ne,bi 8Pf>m.inJal ozaljšanih rjan Pišek. Prinesli so nam pr- 8 ,kmU,rimt1 vo pomoč od federacije. Vsake- ,e skupine in se uvrstl- mu, ki je bil prizadet v poplavi, ¡f, vt P?vorko z rdečlmi trakovI za so plačali en mesečni asesment k,obukorn! in sporočili, da bodo takoj obve-1 Take proslave so nekuj poseb-stili glavni urad SNPJ o naši ne- nega, ker v človeku vzbudijo za-sreči. Povedali so nam, da bomo vest, da je tudi on del proletar-dobili pomoč tudi od naše ma- armade, da tudi on z njimi tere SNPJ. slavi delavski praznik. Ko si £lo- To se je tudi zgodilo dne 11. a- vek obuja take spomine na dav-prlla, ko smo prejeli iz glavnega "e dnl'.*.a na^duSi' f,a za" urada čeke za $600, za kar se ce hrepeni in Ven k mnoMcam' lokupno društvo naj topleje zar h valju je. Ko sem prejel pismo in pričel čeke vknjiževati v blagajniško knjigo, me je kar pri srcu streslo. Jednota je lahko sigurna, da bomo to pomoč znali ceniti. John Marzel, predsednik, Anton Vehar, tajnik, John Kroll, blagajnik. t O /H poplavi v Powhatanu in hvala SNPJ sa pomoč Powhatan Point, O. — O poplavi, ki nas je zadela v sredo dne 18. marca, ni bilo iz naše naselbine Še nobenega dopisa. Poročali so sicer iz drugih naselbin tudi o nas. Naj torej na kratko opišemo, ka| smo dožive- Proti večeru omenjenega dne se je reka Ohio pričela tudi pri n as razlivati preko bregov. Ker Je voda to rudarsko naselbino že večkrat prej dosegla, toaa.« Pt "Uhko pr imele m. da »eat to gorilo videl v Bergoffovl detektiv, akl agent url." (Nariaal Red field J CasI ae spreminjajo Hermtnie, Pa.—Časi se naglo spreminjajo, teto je tudi naša sveta dolžnost, da se~ oborožimo umsko, da si naše možgane nekoliko bolj hitro uposobimo, da bodo delovali z duhom časa. Oni dan je governer Earl po radiu odgovarjal na republikanske napade, da relif bo ostal, č' ga oni odobravajo ali ne, sicer bi imeli revolucijo na rokah. Živimo namreč v strojni dobi in če nočemo spremeniti sistema, da se bi življenje vjemalo s strojno produkcijo, je relif edini izhod. Torej veste, kaj vas čaka? Re lif, na mesec 62 dol., kdor je tako srečen, da dobi delo pri jav nih delih. Kaj pa drugi? Ako kateri član družine dela, niso o-stali člani družine upravičeni do relif a — naj gredo regrat nabirat. Ce je kdo nezadovoljen, je nezaželjen državljan, posebno če si naturaliziran. Podpisani ne o-stane dolžan z odgovori na take "argumente" teh zakrknjenih ljudi. Prošli teden smo videli v časopisju velike napise o rudniški nesreči v Novi &kotiji, kjer je zasulo dva lastnika rova \n njihovega uradnika. V ječi pod zemljo so bili zakopani deset dni in eden je podlegel, ostala dva pa sta bila zelo oslabel^ ko so delavci prikopali do njiju in ju rešili. Kapitalističnemu časopisju ni bilo za življenja omenjenih, kovali so le kapital, ker se zavedajo, da javnost take novice "rada člta". Veliki listi Wlahko na uspešen način opisovali bedo in položaj delavskih trpinov. Toda to jih ne briga, za milijone brezposelnih se ne zmenilo, za lačne družine in njihove otroke se ne brigajo. Mar jim je mizerija delavske mase! Naj omenim, da bo okrodtna federacija SNPJ priredila veliko veselico s obširnim programom v soboto 30. maja. Govornik bo Frank Zaltz. član gl. odbora SNPJ in urednik Proletarca. ki bo govoril o delavski izobrazbi in delavski politiki. Ker se nahajamo v volilnem letu. je naša dolž-nost, da ae val udeležimo! Tone Zornik, 87. je pr V pariškem čauopisu "Sciences et Vn* piše zdravnik Louis Pelletier: V Falmouth v Massachusetts i angleška književnica mrs. Daphne!, razodela strmeči m prebivalcem tega nI, ga mesteca eno izmed največjih čud | kdaj ustvarila kirurgija. Mrs. Muir je že pred yeč leti nonni* oslepela; zdaj se ji je vid vrnilL^Jf njenem zatrjevanju zgolj z nezaslišano i jo neke ženske, dobrotnice, ki niti «v imena ne mara izdati. J< Tej ženski je zaradi neozdravljive bol. očesnega živca začel pešati vid. Dobro Z da ji ni reáitve, je šla k očesnemu zdravi i pri katerem se je zdravila mrs. Muir in T ponudila svoje oči, da presadi, kar j «'¿"J na njih, na pisateljičine oči. Zdravnik je storil in operacija se je posrečila: mr v« pet let popolnoma slepa, danes prav dobro — di in ne potrebuje niti naočnikov, kadar J-ali p*še. t* Druga, nič manj pomembna operacija »» posrečila vsaj v Klavnih potezah po-lt\ značaj delavskih gibanj v «¡h letih po Ameriki in za--dni Evropi. Kajti oblika in v^bina radikalnega delavskega ¿banja v Ameriki proti koncu 19 stoletja je bila v glavnem «feev takih gibanj v Evropi. Radikalno delavsko gibanje tu in tam je bilo pred petdeseti leti v veliki konfuziji. Jasnih programov in ciljev še ni jjilo Delavska radikalna filo-,ofija se je v glavnem sukala o-__ revolucije, nasilne in krvave revolucije. Razširjeval-ci te filozofije nasilja ao bili luni intelektualci, ki so pri-rokodelcem in fa- nam pripoveduje zgodovina, eo se voditelji teh ameriških pionirskih delavskih unij čudovito hi t A) prijeli taktike nasilja, da-si niso hoteli nič slišati o kakšni socialni filozfiji ali dobrem socialnem programu. Voditelji so na primer svetovali delavcem na tajnih sestankih, naj razbijejo vsako steklenico za mleko In alkoholno pijačo, katero dobe v roke, da bodo imeli ¿'¿f £\ubi "Lehr" umTweh'r gnjevit govornik; dalje Oscar' Neebe, gostilničar. Mihael Schwab in Louis Lingg, de mlad tesar, toda naj predrznejši med vsemi, kajti on se je očitno imenoval najanarhističnejšega anarhista. Pomladi leta 1882 je prised v Ameriko Johann Most, vodilni nemški anarhist in goreč pristaš Bakunina. Prišel je iz Anglije, kjer je pravkar odsedel osemnajst mesecev zapora, ko je v svojem listu "Freiheit" pohvalil atentat z bombo na ruskega carja Aleksandra II. Ko je prišel v New York, je takoj začel izdajati svoj, anarhistični mesečnik "Freheit", kmalu po. tem je pa prišel v Chicago. Ci- steklarski delavci — več dela. Tako so si pionirski delavski voditelji zamišljali boj proti brezposelnosti 1 Ameriška delavska federacija, ki je bila prva odprta delavska organizacija v Združenih državah, se je ustanovila leta 1881 in takoj je začela hud boj z Vitezi dela, ali one dni je bila še preslaba, da bi kaj dosegla. briških delavcem, da njihov. Njeni uspehi ao priš tele po . ! .,„1(,i„„i;tpv i» m_ haymarketakih dogodkih, ki ao S: to :Cdrueg£ Te: fe di-kr-di_tlr.lt ta ^ «. ivoje nauke so črpali iz kon- kretnih zgledov, ki še niso bili daleč za njimi. Pariška komuna s svojimi krvavimi epizodami je bila še živj> v spominu; krvavi boji pred barikadami v drugi h krajih Evrope od 1848 aem, ki so pokopali francosko kraljestvo in zdrobili absoltfti-»m avstro-ogrske monarhije, ao še imeli žive priče, ki so bile razkropljene po vsej zapadni Evropi in Ameriki. Revolucionarji raznih šol, ki pa so bili brez konkretnega socialnega programa, si niso mogli misliti revolucije brez barikad. V'«lavnem sta se trli dve šoli revolucionarjev: polovični socialisti in anarhisti. Socialisti *> sicer računali z demokratično taktiko v demokratičnih deklah, kjer je svoboda tiska in lozofijo nasilne revolucije v A-meriki — niso je pa zatrli do-kraja. Razume se, da je bilo takratno izkoriščanje delavcev veliko večje v Ameriki kakor je danes. Delovnik je bil navadno deset, dvanajst in štirnajst ur na dan, mezde pa primeroma nizke. Poskusi delavskih unij so bili v splošnem smatrani za "bande zarotnikov" in stavke — ki so bile navadno krvave in redkokdaj uspešne za delavce, so bile zločinstvo, ki ga je bilo treba po mnenju ameriških ka pitalistov streti kakor kačo. Baš to neznosno izkoriščanje delavstva je bilo največ odgovorno za radikalno filozofijo nasilja. Kapitalisti so nalašč izzivali nasilnosti samo zato, da so potem imeli povod za nasilno lovora, toda socialistic ideje zatiranje delavskega gibanja v, takrat še niso prodrle v široke mase delovnih ljudstev. 'Marksisti so takrat imeli hude boje « pristaši nasprotne revolucionarne šole, ki je osvojila nauke anarhista Bakunina in drugega iuskejfa anarhista Kropotkina. Anarhistično gibanje je bilo tedaj zelo močno v Franciji in Nemčiji, ni se pa moglo nikdar flohoko ukoreftinili v Angliji, ili brez malega vsi nem- klavci radikalnih idej pre-tna"1 VL Nemčije in razkropili, * I"» zapadni Evropi in Ameriki. v ¿'Jru/.enih državah ni bilo y He. Razlika je bila, da «'» Is-Tsekucij, ki bi se Primerjati z onimi v E-tukaj ni bilo in ameriški 1 ''omači in priseljeni, »•nko poljubno posluže-volrnde tiska •o Uli ! Kljub in govora. splošnem — delavski voditelji so pa bili tako neumni, da so Mi kapitalistom na limanice, kakor gredo v nekaterih slučajih še danes. "Lehr und Wehr Verein" Take so bile razmere in kon-fuzno mišljenje pri apostolih romantične revolucionarnosti, ko se je v Chicagu jfripravljal oder za haymarketsko dramo. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih je prišlo v Chicago veliko število naseljencev in med temi so bili Nemci v večini. Med nemški mi priseljenci je bilo mnogo begunov, ki jih je pregnal Bismarck na tuje; to so bili napol socialisti in napol anarhisti — prav za prav niso sami vedeli, kaj so. Njihov program je bila — krvava revolucija in to revolucijo so poudarjali neprestano na shodih in v svojih Ji-stih. Vsak njihov govor in vsak njihov članek se je zaključil približno takole: "Revolucija je edino upanje delavca. Na drugi način ne bo svobode in kruha za vse ljudi. Delavci, oborožite se!" Ko so se nemški revolucionarji ustanovili v Chicagu, so AiU|, , — i narjj unutnovjii v lav,T , ' r dm h Ufi rw ok je zaglušil navzoče. Iz bližnje aleje je priletela dinamitna bomba in padla med policaje. Učinek je bil grozen. Sedem policajev je bilo ubitih in okrog 60 ranjenih. Koliko je bilo delavskih žrtev, ni še danes in ne bo nikdar znano. Takoj po razstrelbi so policaji, ki so še stali na nogaih, oddali salvo za salvo iz revolverjev na zborovalce, a tudi aborovalcl so streljali na policaje. Vse to je trajalo le dve ali tri minute, nakar so se ljudje ra»-belali. ii majafc.m «um. iin Razstrelim bombe na Haymarketu 4. maja 1HM6. (Po risbi.J. v izkoristijo za svojo agitacijo in tedaj je začela tudi "Arbeiter Zeitung" navdušeno pisati za oaem ur dela. Vso zimo leta 1885-86 je trajala vroča kampanja. Spies, Parsons in Fielden so prirejali shode v dvoranah in demonstracije na Michigan ave. ter pred borzo v l*a Salle ulici, kamor je včasi prikorakalo več stotin moških in žensk s črno zastavo na čelu. Včasi jim je policija nagajala, kar je anarhiste še bolj razdražilo. Bolj ko policija je prijemalo anarhiste čikaško časopisje. To časopisje — bili so trije dnevniki, od katerih danes živi samo še Tribune — Je strahovito rohnelo proti anarhistom in Jim podtikalo stvari, ki ao bile daleč- od njih. Toda namen |>osvečuje sredstva! Kampanja za osemtirnik se je toliko razmahnila, da so či-kaike delavske orgsnizacije sklenile prirediti večje demonstracije za osemurnik na dan "Dinamit — to Je tista reč!" Dne 3. maja je bil spet shod stavkarjev pri McCormick u. Spies je splezal na streho tovornega vagona in govoril delavcem v nemščini. Kmalu potem so se izsuli iz tovarne stavko-kazi v spremstvu privatnih detektivov« pinkertoncev. Razkačeni stavkarji so se zagnali nanje in vnel se je I Jut pretep. V nekaj minutah je pridrvela policija, ki Je začela streljati na stavkarje. Okrog dvajset stavkarjev je obležalo na tleh; trije so bili na mestu mrtvi in drugi trije so umrli kasneje. 8pies je vse to videl in s silnim gngvom v svojem srcu se je odf>e|jal naravnost v svoje uredništvo in brž napisal - fa-mozni "maSevalni letak" v dveh jezikih; ns vrhu v sngle-ščini In Spodaj v nemščini. Angleški naslov se Je glssil "Ke-venge! Workingmen, to Arma!" — m»mik i sfKHlaj pa "Karh«»! Riufr Arbeiter, mi deti W>f i. maja. Razumeti je treba, de j fen!" (Maščevanje! Delavci, o-1. maj takrat še vri bil znan kot I borožitk se!) PodpU ns letsku med ns rod ni delsvski prsznik in j Je bil "Vsši bratje". U dan je bil izt>ran slučajno.] . !*tak je p lo tiskanem pozivu klicala delavce ns protestni shod, ki js akliesn za zvečer ns llsymsr-ketu. "Pridite v mssi in oli*o> dite umor svojih bratov!" Krvoločna Ju*tlca, Haymanketska bomba /— prva v Združenih drftavah -r- Je odjeknila kakor pošastna zver po vsej Ameriki. Polkijski naval, ki se je začel še tisto noč in se nadaljeval dneve po čikaškem mestu ni imel primere v zgodovini. ,Spies, Fielden, Kngel, Fischer in Lingg so bili aretirani zjutraj. Parsons je čez noč polx*gnil v Wis-connin. Policija Je prijela še na atotine drugih, ki niao imeli nič opraviti z vso zsdevo. Udr-li so v dvorane in pristne hiše, kjar so se vršili tajni sestanki "Lehr und Wuhr Verel-na" in če so kje našli kakšno pištolo alf puško, ko listi poročali, da je bila odkrita o-gromria zaloga orožja in streli-va. Anarhisti ao nameravali razstreliti vso mesto Chicugo! . . , Na vešala z anarhisti! O-tM'site jih najprvo in potem jih zaslišite! . . . Tak je bil splošen krik po Chicagu in dHtell, |»odšgari od Veleporota je takoj obtožila devet anarhistov umora prve vrste. Obtožnica se ni glasila, da je kateri izmed obtoiencev vrgel tisto bombo. Ne! Se danes ni znano, kdo je prav za prav vrgel bombo. Policija je bila prepričana, da jo je vrgel eden od anarhistov, ampak a-narhisti in njihovi pristaši so trdili — in še dai&s trdijo — da je bombo zagrni policijski špion. Policisti sFpflčati pred sodiščem, da je bil anarhist Rudolf Schnaubcrt dejanski bom-bometalec, toda krivec je še tisto noč pobegnil v New York in od tam v Evropo. Zakaj ga niso prijeli, če so vedeli, predno se je ukrcal na ladjo, je velika zagonetka. Jasno je pa bilo, da policiji in čikaškim magnatom ni bilo toliko do človeka, ki je vrgel bombo, kolikor jim je bilo na tem, da se čim prej iznebe voditeljev anarhističnega gibanja. Obtoženci so morali nositi odgovornost! Policija je preme-tala prostore lista "Arbeiter Zeitung" do zadnjega kotičku in vsak košček rokopisa ji je služIl za dokazilo, Spiesov rokopis "maščevalnega letaka" In drugih letakov je bil med evidenco; prav tako so bili vsi njegovi hujskajo^i članki in govori, v katerih je poaWaFdelavco k orožju in nasilnostim, Enake dokaze so imeli — in teh je bilo na vozove — proti ostalim obtožencem. In to jih je pogu-t)ilo. Njihova bedasta taktika in s to taktiko izzvano sovražno mnenje, ki je bilo slepo in gluho za vse drugo razen zverske maščevalnosti, jih je pogubilo! Med obravnavo, ki je trajala tri mesece, je ubežnl .Parsons prostovoljno prišel nazaj v Chicago in prisedel k svojim tovarišem v sodni dvorani. Mislil je, da bo to naredilo dober vtis na porotnike, toda dosegol ni nič. Porota iz farmarjev Je bila skrajno sovražna njihovim idejam, prav tako je bil sodnik ln ves tožni aparat. Zaman so se trije zagovorniki trudili, da bi obrnili pozornost le na golo dajanje, na razstrelim bombe. Nihče, razen obtoženeov in nji hovlh prijateljev, jih nI poslu šal, Porota je sodila — anarhizem, anarhistično filozofijo nasilja, če.*? da bomba je bila samo posledica te filozofije. Konoc «bravnavo je bil tak, kakršnega je hotela maščevalna justice. Sedem glavnih obto žencev — .Spies, Parsons, En gel, Fischer, Lingg, Fielden in Schwab — Je bilo obsojenih > smrt na vtišalih, Neebe Je dobi 15 let zapora in deveti je bi oproščen. Kfcaekurljs Ce» štirinajst mesecev je tra jala silovita legalna borba obsojencev, da se rešijo smrtne kazni. Ali vsi prlzivi in apeli ria višja sodišča niao nič poma gall, V teh štirinajstih muse eih se je sovraftno mnenje po Ameriki napram anarhistom nekoliko (»oleglo Iii mnogo vpliv ni h Američaov je (»odpisalo prošnjo za pomiloščenje od smrtne kazni. Protesti in proš Okrajna ječa, v kateri je bila eksekucija 1n zraven stoječs ju- stična palača sta bili obkoljeni s policijskimi četami in nihčo ni smel čez ulico, ampak vse to je bilo smešno. "Anarhističnega napada" na ječo, ki so ga dan prej napovedali listi, ni bilo . . , Ko so nekaj dni kasneje pokopali obešene'žrtve na pokopališču Waldheim, je čez 25,000 osTb korakalo v sprevodu, okrog '¿50,000 ljudi je pa gledalo sprevod, Sedem let kasneje je illinoi-ski governer Altgeld, demokrat, izpustil Fieldena, Schwabs in Neebeja iz zapora. Governer je izjavil: "Te ljudi enostavno izpustim iz Ječe, ker sem prepričan, da niso izvršili nobenega zločinci" — Kaj se naj delavci učijo Iz tega? itaymarketska tragedija je bila — izven prizadetih krogov — kmalu pozabljena, niso |>u ji le pozabljeno posledice. Delavsko gibanje v Ameriki je bilo težko udarjeno za dolgo, dolgo dobo — kapitalisti so pa Šoli sadove in izkoriščali delavce bolj ko kdaj prej. Nemški anarhistični klubi v Chicagu so bili uničeni, toda "Arbeiter Zeitung" je izhajala še dolgo let (do svetovne vojne), ali drugačna — veliko po-hlevnejša. Nikdar več ni klicala delavcev k orožju. Vilic temu je ta list, do zadnjega o-hranil svojo mržnjo do demokracije; do svoje smrti je propagiral abstraktne ideje "revolucije". Cikaški socialistični dnevnik "The Chicago Daily Socialist" je leta 1000 pisal, da je hay-marketaka afera vrgla delavsko gibanje v Ameriki — (»ošteno delavsko gibanje — za |>otdeset let nazaj. Veliko vode Je poteklo predno so se ameriške delavsko unije toliko opomogle, da so mogle nadaljevati boj za osemurnik, za priznanje in boljše delovne pogoje. Politična konfuzija mod amerlškhn delavstvom se je nekoliko izčlstlla/šole ob koncu It), stoletja, ko se Jo ustanovila soclaliatična stranka z Kvgo-nom V. Debsont na čelu (leta 1800) po razkolu z Do Isionom, vodjo »Soclullst Labor party. Trezni ameriški socialisti so dosledno olmojali justlčnl umor čtkaJklh anarhistov iz leta 18M7 — obenem i>a so prav tako obsojali nesmiselno in |>ogubno filozofijo in taktiko teh ljudi. Pametni socialisti so vodno rekli: Spies, Parsons In oatall niso direktno izvršili nobenega zločina, zato niso zaslutili barbar-Mke smrti na vošalih, kar Ju moško priznal tudi governer Altgeld — ali v 1st! sapi so socialisti tudi rekli: .Spies, Parsons in ostali so vodili zločinsko propagando, ki je delavstvu silno škodila in zato so bili deloma sami krivi svoje barbarsko smrti. Trezni ameriški socialisti so vedno rekli iu še danes pravijo: Delavci, aodrugi, po Hpleaovl In Parsonsovl |»oti ne pridemo nikamor! Pridemo le v lastno nesrečo in samomor, Sovrstnik nje so prišle tudi iz Evrope, je zvit In dobro pazi, kaj dela- Na primer še danes ftlvoči an gleški dramati George Bernard Siiaw je bil med proteatniki. Vsi* to Je |s>magalo le toliko, da je governer države Illinois spremenil smrtno kazen v dosmrtno Ječo Fleldenu in .Schwa-bu in izjavil je, da stori isto Parsonsu, če osebno pošlje prošnjo. Ponosni Parsons je pa kategorično odgovoril gover-nerju: "Dajte vsem skupaj svobodo ali dajte nam imrt!" Dan pred določeno eksekučijo je mladi Lingg izvršil samomor v Ječi, Nekdo — pravijo, da njegova ljubica -- mu Je vtihotapil v zapore v šopku rož strelno kapico, katero je grizel toliko časa, da se mu razletela v ustih in mu skoro glavo. Dne II. novembra 1**7 so bili Mpie«, Pareons, Fischer in olsSrni, J ratifikacija mo. Ne dajmo mu prilike, da nas lahko omreži t Ne stopajmo v njegovo past! Kakor hitro z Javno Izrečeno besedo ali natisnjeno beaedo opravičimo silo in kompulzljo (diktaturo) kol svoje bojevno sredstvo —- smo si s tem nastavili past. Vsak falot lahko izvrši zločinsko dejanje, ki se |h»tem lahko |hmI-takne nam, če nam lahko doka-žejo, da odboravarno in pri|>o-ročamo silo. Ali nas zgtslovl-na nič ne uči? To «varilo naglašarn zarudl tega, ker se zadnje ča*e na veliko sramoto —- v ameriški Kocialiittičrii stranki, v naših vrstah skuša |»otvarjati zgodo- tiska. Javno mnenje je bilo tsko razpaljeno, da ae ji« bilo [ Kngela bati navala v jeM in lirtčanja. Kakt pa je, da bojeviti anarhisti z vsemi svojimi gorečimi apeli niso dobili niti dobrepa tucsta ljudi, ki ao ae res oborožili! — Ampak javnost je l#ila tsko nshujskana, da Je kar bes-1 grobu bo močnejši kakor pa nela proti aretlrancem in vsaka irlsuovl, ki "Jih danes zadavite!" poštena, pravična aodhe obrav- —Paramu: "O ljudje Amerike, navs Je bila v takih razmerah 1 čujte naš gla«! Dovolite, mlater absolutno izključens. j ds govorim, o . .." vina; haymarketskl zločin se raznesla |akuša «praviti v zvezo s poštenim delavskim gibanjem in ce-lo v zvezo t delavskim praznikom Prvim majem, kateri nima ni<* opraviti s tisto afero, se je izvršila hkratu. Zadnje Prvomajakega praznika takrat l**nede nesreč-neJtev pod veAali sploh še nI bilo. so bile: Fischer: "To Je naj- Zrelim delavcem ni treba te» srečneJA| trenotek v mojem tlv- ga svanla Zreli aoriallati niso Ijenju!" — Kngel: "Zlvlo snsr- še nikdar |iotre»»o'vall. trga sva-h i ai m i" — Mpies: "Naš molk v rila Ameriški) «rialis'i »s niao udeležili notfeni* a|aiminske mi-nifestacije za čikaškimi anarhiji, das i je bila že cels vrsta teh mstilfestacij. Prepustili se itklk vaUv ih> k*r •* d«»bco prilega današnjim, a* domii bJjiim raasuraai v A«*rlkl, j« ponstiskujeaM» , • • Duše vid, omahljivec. Gorečnik, fanatiki 4 Vrelokrv, drugi fanatik. Trpeč, živ mrlič. Hvitana, sanjarka. Bbdrogled, trezen mislec. Požar išče: Breg velike reke. V ozadju pusta ravnina s cesto, ki drži v hribe, pokrite z goščavo. Onkraj reke krasna ocenerija, izgubljajoča se v nejasnih obrisih. Trije moški različne starosti in postave in mlada ¡Upuka sede, oziroma leže na bregu in se razgovarjajo. i . * - Duševid: Dovolj je pri« kanja. Bodimo na jasnem: Ali smo vsi zato, da pridemo reko na drugo stran, kjer je boljši kraj in kjer se nam obeta lepša bodočnost? Ostali štirje: Smo. . I >uše v Id: Dobro. V tem smo edini. Cilj nam je skupen. Zdaj pa je vprašanje: Kako pridemo čez vodo?—Mislimo dobro in govorimo stvarno. Manj teorij, manj predsodkov in 1 več poznavanja fnktov je treba. (iorečsik: Moja teorija je, da prebredemo vodo. Vi ste jo izmerili, pa pravite, d» nam seže čez glavo; premerili ste tudi daljavo in trdite, da bi ne mogli držati sape toliko časa, da Vašim kalkulacijam verjamem Biatrogied: Vaš vozel je res čudovit. Dov^te mi, ^ v *m pom*' gam s skromnim nasvetom. Ali vam ni še nič prišlo na jnisel plavanje? Vseli pat SS »pogleda. , Duševid; Plavanje? Kaj je to? Biatrogied: To je tako. (Demonstrira z rokami.) VreJokrv (naglo): Humbug! le davno smo zavrgli utopije. K hm! Trpeč: Prenaporno delo, prijatelj, trudapolno delo. Človek si utrudi mišice in živci trpe. To nWobro. Biatrogied: A tako? Kaj pa čoln? Vaeh pet * Co-o-o-o-oln ? Biatrogied: Da, čoln. To je večja škatlja iz lesa ali bičevja in zasmoljena, da ne pušča vode. Vsedete se noter, primete za veslo, pa vas ponese na drugo stran reke. Lahku reč. V desetih minutah ste čez. Gorečnik (ga gleda sumljivo): Kdo pa ste vi? Vrelokrv: To diši po starinah. Ali naj gremo nazaj v stari vek? Duševld: Ideja ni preslaba z materialističnega stališča. Zgodovina nas uči, da se gotove periode ponavljajo; razlika je le da se ponavljajo v drugi obliki z ozirom na sodobne razmere. Kdo more trditi, da se ne bi tudi čoln prilagodil našim modernim potrebam? Trpeč: Ah, tesati čoln—plesti Čoln—smoliti čoln in nazadnje še veslati, to so težave, tovariši! Fizični napori, napetost mišic, razburjanje živcev. Ali se izplača? Kaj praviš, Svi-tana? Svitana (gleda zaljubljeno v reko): Nič ne bom rekla. To so vaše stvarj. Jaz fei najrajša poletela na krilih vetrčka preko te divne vodne mase. . . , i Gorečnik: Nehaj, nehaj s svojimi plitvimi argumenti, ki diše po kompromisih, kakor berač po česnu. Ali bomo zdaj hodili po krivih potih nazadnjakov, ki tešejo in smoli jo čolne? Odgovori! Vrelokrv: Nazadnjakov, naših tiranov, ki so nas vse življenje priklepali na skale v gorah, da smo šele danes po trudapol-nih potih prišli do reke?—Dol s čolni! Duševid (se naglo ozre): Kje je čoln?— se ob robovih ledenih pojavijo ribe, črno zlato Zadrugarji, kajpada, ne 6 samo z lovom na kaviar in njega prodaje. Ali podlaKa hovemu gospodarskemu in , ničnemu razvoju je vendar viar, ki ga kopljejo i* valov v valovih reke Volge, mat' naje. I Ribe odpravljajo ribjemu stu. Ta organizacija jim u daje traktorje in drugi grad] materijah Prej propadajoč« rastejo, se dvigajo in blago nje se zasidruje. V vasi Olsa na primer, izkr je parnik po cele ure mlati, stroje in žage za kolhoz Kal« kov. . Nad vasjo, glej, preži L prahu začinjen s slanim morskii zrakom. Napoveduje vihar in a let rib. Čolnov v tem slučaju mogoče zasidrati. Kajti, če bi J sam vihar ne odtrgal in odi Bet, bi jih odtrgal in odn.sel har rib. Zato so čolni potep ni na suho. In videti je ta vr čolnov, kakor potegnjena, na, črna veriga. Velik parnik plove tam iz ka. Prinaša nov vonj in njim ozračje in veter. Nafta, govori ta vonj in ue i tika nosov. S parnika se sliši klavir, nf akordi ruske pesmi: "Volga, Volga, mat' rodntji Volga, j-uskaja reka .. ." Zena zdravnikova igra in r je. Na parniku je uredila amt latorij, zdaj igra in poje sebi drugim, ki jo slišijo, v radost.. čolnu dno in puatimo vesla na bregu. Trpeč: Oh. zakaj toliko dela in truda s vrtanjem lukenj in s izbi julijem dna. zakaj? Nepotrebno zapravljanje energije, kajne, Svitana? Svilami: Zdi se mi. da sanjam, oj sanjam . . . I hišo id: ImposibiUtem, strašne so tvoje žrtve I—Tukaj ae ločijo naša trn jeva |n»ta. Zdravo, tovariši! lana je mnenja, da bi Inslili do izvirka in prišli |a» suhem Gorečnik: Tako pu ue gr». Glasovali ša nismo. Inteligentni smo na drugo stran. Ali Inuiš morda ti kakšno immetno au gt st|Jo? Hlstroglcd: llm, |«*t vas je, ua&tel ai pa le štiri ideje. Duševid: Da; moj* mabokoat *e se nt tslUa-ilit, kaj bi btk» pravzaprav najbolje. Glasoval |ia Is »m za najpametnejši pred l«»g GorWntk (migne proti Du * vidni: On samo zabavlja čet druge, sam i*a ue da niti fip' od sebe. a zidamo. V r «'loki v: On razdira, kar «b salotmki anarhist. Trpee: Tovariš tujee. kaj jr ia glavoM? In kuj za trudni noge? Glavobol j« kuk< k^jna. M<»r«la je predtioba deim» k rs« »je Kaj ae ti zd», SviUita? Hvitana: Ne vem; to prcpUmam vam. Oj. kako čarobna Je ta vodna gbulina pre*t nami! Grehota Iii bila, če jo akalimo. iu nekoliko parlamentarizma Je še v naših srcih. Tudi demokratiiiin je. Brez foynalnoati giaeovanja ostanejo zaključki le na jeziku in papirju. Trpeč: Naj Imi, čeprav Je tudi govorjenje ali dviganje roke še nc|aitreben napor. Ali boš glasovala. Svitana? Hvitana; Jaz sem nevtralna. Glasovala ne ls>m. Gorečnik : Dobro. Jaz sem za čoln k veijemu i devetimi luknjami. Vrekikrv: Jat pa pod pogojem, da se isbije dno. > Po domače bi mu rekli Trpeč: Jas sem sploh proti čolnu in proti vsema. Duševid: Umaknem svojo konceaijo U dobrih, tehničnih razlogov in sem ra čoln v celoti In popolnosti, kakršen je. (¿•rev-aik: Soglasja in večine ni. Kaj bo sdaj? Trpe« Nič ne bo. Na bregu ostanemo < «mu hi ae ubijali? , \ »si«- bo enkrat konec in tedaj istjdemo na drugo stran brez truda in akrhi. Takšna je slika kraja po vi. Poslovna in vesela kakor kakšnem velesejmu. In v resni ci je tu nekakšno zbirališč vseh, ki žive od črnega zlat» -kaviarja. Med težkimi koraki ribičev,! gnetejo z ogromnimi svojimi rti nimi škornji mehek sneg, ne meša veseli sn#h kmečkih klet. V mešanici glasov «e «liii, jasni vokali ruske besede in moJkla, grgrajoča narečja azijit skih govoric Reka Volga je čude* teh krs jev, kakor je reka Nil čudež ivo je krajine. Kaspiško morje je zakladnici v kateri so nakupičeni prastal zakladi, čakajoči na nove ljul na njih korajžo in podjetno* na njih stroje in na mogfxneH ustvarjajočega duha. Pozdravljeno Kaspiikn mof in Volga reka in vsi, ki ste a njenih bregovih.—Svoboda. Petdesetletnica haf marketske bombi v Chicagu flMsJJevanj« « * »trwi) u te prireditve — anarhij £ Ii naj danes padem«, za .»"^ nazaj? Ali naj danes *pr*ji^ mo padle anarhiste za vali S ples, Parson« in prišla in nikdar ne £ volucija v Ameriki pn<*■ pak ne takšna, kskšn« m\ imeti s na rh isti in kskr*i» če jo zadnja Ha ^^ drugI romantični rev»!*«**- Ameriška rts'o\*ii* kadar bo delsv^. -InU rev« r"1: * - IU Mi ------ ' /• JU P^j v glavah delavfry * do znali, ksj Hočejo/» Virt.HJ ono. ksr Nava ladja sa prevažanje bojnih letal, ki je Mla nedavno spn-mmm v aMtrje v Newport News«. Va. Amerišks priti po demokrst^n. P« smaffo večine' Tri stvari Ivana Cankarja (Iz Zbranih spisov, XI. zvezek.) brezverci -Vero nam jemljejo!' nt ¿JiÄsr r tzko«.« a sem lažji, se mi rdi'—Ko sem šel mimo Vodni-1 mi je bilo tako čudno, kakor d, bi odskakoval z obema noga- ma; če bi te težke suknje ne imel-Bog vedi, kaj bi se bilo zgodilo! Žena. Poglej malo, otiplji se malo! „ _ Stefč. Pametna je ta beseda in zares se bom otipal! fitefe se otiplje, zakriči in omedli. Ko se vzdrami, se na-gioni z obema rokama na mizo ter se milo razjoka. Stefe. O ti prokleti Kristan, o ti prekanjeni kujon! Po tihotapsko me je zalotil in jo je vzel! Žena. ??? Stefe. Vero, ljuba žena, vero! -Saj je res, da že ni bila več veliko prida, da je bila že zabrisana, zameglela in posvalkana kakor liberalni program, ampak nekaj je le treba, da ima človek^ v suknji, če je urednik "Slovenca" in Kregarjev kortešl Žena. Se enkrat poglej in se k enkrat otiplji! Stefe. Kaj bom gledal in tipal! Vsaka reč ima svoj kot, tako tudi vera. Na, tukajle sem jo nosil, to prijetno staro Verico, zdaj i«i sama glej in tiplji! •Žena. Jaz pa ti bom nekaj povedala, Stefč, in dobro prerpi-■ftt mojo besedo! Res je Kristan velik pogan in res je prekanjen kujon, ampak že brada ga razodeva, da ga še ni zapustilo vsako usmiljenje: xtof>i k njem a t —Stefe ne reče nič, obleče sukajo in se napoti h Kristanu. II. Kristan. Naprej! Stefe stopi molče v izbo, razprostrt* robec na tla, poklekne ter povzdigne roke. Kristan. ??? Stefe. Vero! Kristan (pokaže na koš, ki je vrha napolnjen z zmečkanim papirjem), Tamle bo! Stefe plane h košu, seže vanj 1 rokama do komolcev. Kristan (se ozre iznad rame). ™tale tam bo Kregarjeva; še ct'dna je, če jo marate. Stefe, Kako bi jo jemal, je zatajena: iz kota v kot pttetF deteta ePtr!— Kristan. On jo je samo par tednov zastavil pri koncem maja pride |>o Tamle j»< 1'ovAetova. Stefe. Saj se nič ne vidi— prazen papir je in ves povaljan! Kristan. Veliko je že izkusil »n >kim korakom lika; ampak moja dobra volja caserma pa stoji signor Man- ll»tlnl mlrBli"- težRim korakom- izvira odtod, da že par mesecev dich in kliče s stentorskim gla- ne berem slovenskih časopisov. «>m: "Slovenia fara da se-ev- Kadar pride zlohotni natakar s viva Itibanccio! papirnim kupom pod pazduho »tvo je navdušeno, celo v stain me povabi: "Slovenische rem mestu; tam leži v črni luk-Blaetter gefaellig?" — iztegnem nji družina brezposelnega delav- obe dve roki ter ga zavrnem « umira ,ttk«te: ftml>ttl< ogorčen: "Poberi se, izkušnja- v Poslednjem trenutku se vzdig- vec, izpred mojih o£i!"-Tako "e oče, nag okostnlk, in vzdig-i . ... __ ui no rnkor "PredllO umriemo. hranim čas, dobro voljo in čisto |ne vest. In profitiram še nekaj drugega. Ko sem zaklenil ušesa vsakdanjim novicam iz Udmata in Barja, sem v mirnem razpoloženju pogledal na svojo ljubeznivo domovino—in glejte: roko: "Predno umrjemo otroci, še enkrat: Zivio, Rybai\ živio, Mandič!" Družina zapoje "Slovenec sem" ter umrje v sladki zavesti, da ji napiše "F,di-nost" genljiv nekrolog Ampak prišla je k meni še tretja nadloga in mi je razode- imela je čisto drugačen obraz! la, da je govoril doktor Krek Kar je bilo majhno, se je raz- proti — podraženju živil. Svo- blinilo, kakor kup blata pod jim volilcem? Ne, tobačnim de- škornjem; in kar se mi je zdelo lavcem! Zdaj hodim po Dunaju nekoč veliko, je zlezlo nenadoma tako popolnoma vase, da vi sodrugi, da bi videli moj žalostni obraz! — in premišlju- dim komaj še sled . . . Kako jem brez nehanja: ali je bil go-mogočno se je bila v maju raz- vornik hinavec, «li so bili poslu-mahnila ljubljanska svobodomi- Salci blagoslovljeni butci*? Vse selnost! Zdaj se oziram zastonj, «e mi zdi, da je oboje resnica; ne vidim je, še sam Dijogen bi toda ker v svoji pohlevnosti ne je ne našel Umrla je; njen duh maram reševati na svojo roko (kolikor ga je imela) hodi zdaj nobenega vprašanja, vas pro po Dunaju z molkom v roki;| »¡m. da mi pišete tudi o tem . ko se za meni; njo.— zadnjikrat sem ga videl v nede ljo, ko se je napotH a procesijo v Marijacelje . . . Popolnoma narobe pa je stvar s klerikalnim demokratizmom In s klerikalno svobodomiselnostjo! Ko sem bil v domovini, sem mislil, da teh reči nikjer ni naprodaj, temveč da sta Lueger in Ebenhoch v primeri s SušteršiČem in Krekom prava aposteljna svobode, Z najlepšim pozdravom. Ivan Chnknr. sem vprašal soseda: "Kdo je ta spoštljivi in debeli| gospod?" in socialna enakopravnost. Ko Je španski narod prt d štiri-ml leti osvojil državo in uroslii- Sosed se je zasmejal in Je od-U|| Hvoj stoletni sen, je v valu govoril: razumljivega navdušenja marši- III. "LEPA NAftA DOMOVINA Zadnjič sem videl na cesti oddelek infanteristov; marširali ao proti kolodvoru. De/, je HI curkoma; škornji so se jim udi- rali globoko v razmočeno blato, enakoatHn br¡t¡tv¿ro°kíatkíllkl }* ik.roPil0 do. k"le,V bi'° vidna neprevidnost, o neprevid na kratkovidnost! Vstal je na Dunaju doktor Krek, in komaj je izpregovoril mogočno besedo, je bil do pike podoben Robespier-ru! Falot, Robespierre, opeharil si pobožne kamniške kjnete za mandut! Oblekel si talar, okoli vrata kolar—sakrament, to je bila ideja! Ob prihodnjih volitvah se obrijem in storim kakor on! . . . No, Robespierre je govoril, poleg njega pa se je muzalo jjetnajstero gospodov; celo Gostinčar, ki ni razumel, se je muzal. Zakaj reč jc bila taka: Robespierre je dobro vedel, da Ludvik šestnajsti še živi in da bo še dolgo živel. Ce bi bila nevarnost za življenje njegovo, bi ne bil govoril Rol>espierre, temveč—ftukl je ... Se bolj po domače povedano: dokler demo-kratizem ni nevaren in dokler pa je Šukljeto-1 kaj nese stranki in prijateljem —slava demokratizmu! za spomin.— nist m videl, zato f"1 i" spravil lena! a a ^ena Kri tanova stopi v izbo. " Kristan. Kj* t» \era'> 7 " ( ' se ne motim, je v Vr/. '»'ajL Cankarjev« Krotike. ,iUl- Sem z njo! "krisTan vzame iz knjige skrl>-n'( «vit jntpir in yn jiokaže na-«Hvonia SteWtu. Stefe zardi pajec v usta. • ' ^ i tako čudnega in !'•» i »a še v svojem >; ni videl! •laz tudi ne.—Kako < tov o vero, da je ni? " im pomedla? ih> veš, da ¡%i nino-111 lil /. njo? Kiji da je vera in da Ki/.gaj! • roki nad glfi^'t ' '.'»ne menil Na-i 1 na tvojo |r»('an>) 'M* moja kri! več zgodaj, morda že de vetu ura dopoldne; ali dan je bil pustemu mraku podoben, ves siv In mrzel. Vojaki niso marširali sami; ob Obeh straneh kolone so korakala—trop, trop, trop —moški, ženske, otroci. Lilo je od njih, kakor da bi cunje izžemal, blato je škropilo otrokom do pasu In do obraza. Oglasil ae je krik ženske, zaihtel je otrok—ali dež je lil dalje, blato je škropilo dalje, kolona je stopala dalje, trop, trop, trop . . , Videl sem vojaka, visokega, močnega moža; njegov hrbet je bil narahlo sključen, tisti hrbet, ki je nosil že devetkrat težje tovore nego je vojaški tor-nister. Njegove roke so bile črne io težke; bil je morda ko-! vač. Polog njega je stopala s slopjem. In u tak ne feefr. t*'"!""!'!!» tivljcriju Krihtari pa je H St Al. .i tistim mirnim, težkim korakom, širali!" kakor je hodil zjutraj ob sedmih v tvornico; morda je celo pozabil, da ima torniater na hrbtu. Z obema rokama pa se ga je oklepal pod pazduho star, suho-ten človek, ki se je trudil, da bi stopal po vojaško. Govoril je litro iu veselo in neprestano mu je teklo iz oči po obehdveh licih. Saj tudi jaz, Jan, pred tridesetimi leti ... o, krepki fantje smo bili . . . vriskali smo, pravim . . . tudi jaz, glej, Jan ... o Jan moj, Jane, Ja-njek!" • Kakor da bi z nožem udaril, tako je planil krik' iz njegovih ust. "OČe . . . saj/boste dobili na dan oaominšestdeaet vinarjev in povrhu še Ali oče ga Je pogledal z očmi. ki so bile vso, zakrvavele. '"Jan . . Videl sem Rojaka, zelo čokatega, plečatega možapoznalo se mu je na opaljenem obrazu, da je vajen splnca in burje in vrfega hudega. Monja je bil iz okolico, kmečki sin. Kraj njega je stopiHajiostarna ženska z zgrbljenjm, prstenim obrazom; tudi njeni* oblaka, do pasu blatna, fti pisana ruta na glavi je razodevala kmetico. "Zdaj pa Je.£as, mati; vrnite se domov, pa zbogom!" Molčala je in je strmela vanj, kakor da ga vidi prvo in poslednjo uro. Z rute ji je lila dežnl-ca na obraz ii^ rja lase, ki so se spri jemali na čelu. "Vrnite se, mati, daleč vam je do doma . . . saj boste dobili na dun po oseminšestdeset vinarjev . . . Njena ozka brada je vztrejie-tala pod zgrbljenimi ustnicami in jaz nisem vedel, če Je bila dežnica aH če so bile solze, kar je teklo brez nehanja preko ve-lih lic ter kapalo na prsa , . . Videl sem jo še enkrat, pred kolodvorom. Tam so bili zastražl-If ograjo, braniti spremljevalcem pot. In stali so vsi ob ograji, dolg špalir, moški, Ženske, otroci. Preko prostranega dvorlfcča je marširala kolona ,. . I rop. trop, trop . . . Pisana ruta kmetice se je nenadoma vzdignila irruid ApaMrja — koščene, stare roke so se s čudno močjo oklenile ograje, vzdignile so telo. "JoJ Wenll . . Kolona je izginila za sivim po- "Troje hiš ima v mestu in tu- kaj pozabil in oprtiatil — le na di zunaj mesta lep kos domovi-Lvojo stoletno zahtevo po raxla-ne; sinovi pa so mu preakrblja-Ltitvi fevdalnih velepos^stev iu ni tako varno, da ne bodo mar- njih razdelitvi med kmečki na- rod ni mogel nikoli pozabiti. "Pa je rekel: vse za domo- p^j so na to osnovno potrebo vino!" Išpanskega naroda pozabljali vo- "Saj ni mislil svojega bo-|dii«|jt španskih levičarskih strank, ki so sicer vedno nagla-šali potrebo temeljitih preosnov na vseh področjih š|>anskega eko mislil s v o j e| „omskega in socialnega življenja. obenem pa vse preveč «sila gali njih praktično izvedbo. II tiate,LtKino *a nadaljnji razvoj vsega M-1 notranjega političnega in social gastva!" "Pa je rekel: kri za domovi no!" — "Saj ni krvi! . . Pojdem in povprašam ki so marširali skozi blato; ste, ki so nosili tornistre, ter neRft z|vljeiija Španske je bilo njih spremljevalce: "Kje je vaša domovina?" Pa bodo odgovorili povrstl: ravno dejstvo, da niso takoj in radikalno Izvedli agrarna refor me. To odlašanje je begalo ljud "Lani jo nemška zemlja pilalstvo in krepilo reakcijo. Bdeit mojo kri, tirjala moj davek; le- glavnih problemov Španije — toa pije in tlrja avstrijska zem- kaker v ostalem tudi Italija — Ija; čez leto dni morda bom Je v razlastitvi in razdelitvi ve-»lužil Ameriki. Moja pot gre leposestev, 16,00(1 fevdalnih dru-tjn, kamor ukazujejo tisti, kiItln in nekaj oerkvenih ekonomij imajo domovino In oblast, Od poseduje 80% španske Mumije, fabrlke do fabrlke, iz rudnika v milijoni španskih kmetov pa žl-rudnik, s polja v mesto, od de- votarljo na ostalih 20%, Vsi ti do Žele do dežele; ln nikoli neLkrajnoati pauperizlrani kmetje vprašajo: kje je tvoja domovi- kričijo po zemlji, Jo hočejo za-na? Vprašajo le: koliko ja ie L, da bi mogli na njej ^ivrti vredno tvoje delo, koliko je 6e v tvojih Žilah krvi? In kadar nI več krvi, ukažejo: pojdi I Pojdi in Išči si domovine, poišči si jo kraj ceste, v Jarku! Ali kadar se jim zahoče, mi obesilo tomister na hrliet In velevajo: Kar je storila francoaka revolucija pred poldrugim atoletjem, Jo bilo potrebno atoriti sedaj v Španiji: dati zemljo kmetom. Ce bi se bilo to zgodilo takoj, bi bile ljudstvu i prihran jen«« vse bridke izkušnje zadnjih let, vsi Hiti, umri za našo domovino!|juuuAkl upori in vse neštete )r-Zakaj njih je domovina In njih jtvoi onemogočena bi bila zlasti Je dbla*t! Jaz sejem ln fanjem, opaznost, da se mlada španska branim hišo In polje; ali nr so- republika zruftl pod udarci zdru-tov ni moja in ne žetev, ne hiša, žene reakcije. Prihod Gll Rotile-ne polje. Ti si vprašal, ti nam sa na vlado je omogočila pred povej: kje je naša domovina?" vsem neodločnost In storilnost Tako bodo odgovortil vsi tisi i, levičarskih pokrelov. ki so marširali po blatni cesti. Stvar Je v redu, pa zajnijmo: "Lepa naša domovina . . • Jaz, bratje, pa vem za dom >-vino in mi vsi jo slutimo. Kur so nam šiloma vzeli, za kar so naš ogoljufali in opeharili, bomo dobili (Kivrnjeiio in |ioplača-no s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj ln prihodnost; ta domovina Je vredna rmjžlaht-nejše krvi in najbeljAega življe. nja Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrusla naša domovina: vsa la lepa zemlja z vsem svojim neizmernim laigastvom. Tedaj bodo le še grenak In grd sjiomln te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasm«h pravici , , . Drugačno melodijo bo dobila pesem o "lepi naši domovini"!— t T, lil kaj? Ni Vere ) aem "Und der Demo« abf.dut, wenn er unaerti Willen tut!" Dotlej namreč, dokler se ka že "demos" v |K»dobi |>etstotci nlh farovžev . . . Vse bi bilo dobro z menoj In lepi) bi M vel v tej Aumeči dunaj-j ski puščavi, če bi ne bilo Ifudi.l ki prihajajo iz domovin«, in celo| takih, ki bero slovensko čunopi- j lae. Prinašajo mi novice, ki «>| morda stare, moida malova/ne, ¡ampak zame puftčavnika vin-¡darlc novico. Tako jo prišel zadf.jič riovek, j ki mi je povedal, tla je "gospodarska stranka" plačala svojs eeho ter ae napotila iz llnblian-ske knvarne v Ribnico. Prestrašil sem se kakor malokdaj v življenju. Pa če se ne vrne ve< Pa če de Izgubi na potu? fn sem izpraseval. koder sem hodil: ¡"AH hi» Je že vrnila? Ali se ji nI nič zgodilo?" Zakaj moje srce I je blago in vsega usmiljenja ? ljudstvo Je pričakovalo od svojih voditeljev dujauj, ker jih ni bilo, Je ustvarilo |»olagoma samo neko novo stanje: kmetje so v pričakovanju zakona o agrarni reformi zasedli ns svojo roko zemljo in Jo na svoj račun obdelovali. Vladna intervencija nI mogla tu ničesar opraviti, volja kmetov je bila močnejša. Ce je pa vlada grozila z reformo ustave, z obnovitvijo prejšnjega realm*, J« imela takoj proti sebi tudi vse delavstvo. Znani silni u-|>or v Asturlji pred dvema le-loma, tekom katerega je psdlo 2 delavcev in jih Je bilo ua da-settisoče zaprtih, Je nastal zgolj kot reakcija na namero vlade, da ukine novo usta v». Delavci In krnel je so tedaj instinkta no čutiti, da morajo rami braniti u sivarjeno «tanje, da oču« slo pri-liorjene s\ob točnem v naprej določenem programu. Ljudska fronta bo trajala, dokler bodo levičarski republikanci držali svojo obljubo. Mi socialisti bojno z vsemi močmi sodelovali pri realizaciji programa, kakor smo ga sprejeli s paktom, , s katorim je bil ustvarjen ljudski blok. Toda ta program se mora izvesti brc« vsakega odlašanja. Sedaj po amnestiji moramo najprej onemogočiti kakršenkoli izgon malih poljedelcev z zemlje, ki jo obdeluje io. Sploh moril biti rešen culotni agrarni problem m to brez obotavljanja pod krinko proučevanja. Onih 80,000 amnestirancev ne sme v nobenem slučaju ostati brezposelnih . . . Stran že enkrat z mezdami, ob katerih ni živeti no umreti, Delavskim masam se mora zasigurati življenjski minimum. NaAi kmetje se ne smejo več prehranjevati le s tem, da trgajo vsako noč nekaj oliv z oljk svojih gos|M)darjvv." Nova vlada španske republike se bo morala torej podvizati s politiko radikalnih socialnih reform, s politiko delavskih in kmečkih Interesov, s politiko rušenja tisočletnih privilegijev španskega fevdalizma, du rt šl sebe ln bodočnost španskega naroda. Značilna za mišljenje nailh konzervativnih in katoliških krogov je okolnost, da obžalujejo pade? Gll Hoblniovu vlade, da govore o preganjanju katoliške cerkve in vere, o komunistični diktaturi Itd,, medtem ko gre v španskem primeru v resnici le sa boj proti fevdalizmu ln plemiškim prodpruvicnm, Gll Robles je bil eks|M>nont veleposestniška, bankarstva In monarhije. Kako stvarne In skromne so zahteve španskega ljudstva, je razvidno že iz gornjih besed voditelja španskih socialistov. Cu se tem krogom zdi krivično, da se zagotovi delavcem življenjski minimum In kmetom zemlja, čemu potem govorice iu pišejo, da lic nasprotujejo opravičenim siaial-nlm potrebam In pravicam dflov- " nlh množic? Saj smo agrsrno reformo izvedli celo v Jugoslaviji, pa se nI zato Triglav pogrez-nil, Kako ti daj tolmačiti ta divji bes proti sedanji Španiji, katere politika no jemlje vere ljudstvu, marveč Jemlje le uadoblast in gospodarske predpruvicu finančni plutokraclji, p'omiškim veleposestnikom iu pijavkam španskega naroda? Naivno vprašanje! Špansko delavstvo, ki je rešilo republiko, ni udeleženo v novi španski vladi, ki jo pa |iodpi-ra, Kavno to daje novi vladi |m>-sebno moč In pomen, to jI tudi o-mogoča uresničenje socialnih zahtev ljudstva. Kar so levičarske vlade zamudile I. UMI,, morajo nadoknaditi sedal, zlasti bodo morale takoj rešiti agrarno vprašanje, da zagotovi* sebi salno privrženost kmetov, V dobi, ko zmaguje povsod reakcija, Je španski narod z nepo-kolebljivo vero In nezlomljivo voljo vrnil Španiji svobodo in demokracijo, Tu je Igrala odločilno vlogo pri izkušena zavest španskega delavstva, ki se je celo stoletja krčevito berilo za o-svoboditev svoje zemlje, za socialni iu kulturni )'ropar, d vs in tolik « p »Ulično zre-IrslJoVeiifi dvakrat/ v teku petih li l svojo domovino pred ur o-zečim navalom združenih reakcionarnih sli, In Jo povrniti vedno znova kultu svobode in ciljem socialne pravični sil. »u, k rtMmirn HUka kaže +wpt»> belglj-fclh vojaki» na manetrlf. v «eje nsrIHte !Se»čl|e. Ječi iMaVstvo Italije, Nemčije in A v at rije |hmI Jarmom diktature, v čnsu, ko zajema svit rnvnodulnoat do riajsve-IlejAlh Idealov atoli tja. Je podvig španukega ljudstva, ki Je vzlk v s« ni napakam polpretekle dobe ostalo zvesto načelom španske Slljo to pi;t resao, \ republike In njene demokrarlje, komentarja, ki ga Je objfcv^. vtbf 1 dja ápariakih iwaialiatov Largo ( «balb ro v listu "KI Socialista svetri zi/led in čvrsta pobuda vsem, ki verujejo v IxeWrioat miru In svobode, tih. v Svobodi, —- P R O S V ET A ----- Dolina meseca ROMAN fl,|-,| JACK LONDON-- I'mU««II DEVETNAJSTO iPOGLAVJE Ko se je pripeljala Kospa Mortimer jeva e katalogi semen in knjigami o poljedelstvu, je itaAIa Saxorio vao zarito v knjige, katere ji je bil Edmund poeodil. Saxon ji je vae razka-zala in ona je bila nad vaern navdušena, zlasti tudi nad zakupno pogodi» in predkupno pra- VÎ "In zdaj," je rekla, "kaj nam je storiti? Se-diU, oba. To je vojni «vet, in jaz aem edini človek na avetu, ki vama more povedati, kuko in kaj. Vaaj morala bi biti. Kdor je preuredil in popisal veliko mestno knjižnico, je pač menda zmoten, da spravi vaju dva mlada človeka kratkim potom v tek.. Nu, kje naj začnemo?" Oddahnila ae Je nekoliko In pomiallla. "Najprej : Madronjevčev ranč je izvrstna kupčija. Jaz vem, kaj je zemlja, vem, kaj je Ii I Kita t in vem, kaj je podnebje, Madronjevčev rani je zlata jama. V tem travniku je bogastvo. Kako ga bosta obdelala, vama povem lM/zneje. Skratka, zemlja je tu. A kaj boeta delala z njo? Preživljala se? Da. Z zelenjavo? Seveda. A kaj bo*ta počela z njo, kadar zraste? Prodajala jo bo bosta. Kam? — Po-aluéajte me. Storita tako, kakor sem jaz storila. Izločita prekupčevalca. Prodajajta kupcu v roke. Zbobnajta hI sama svoj tr«. Ali venta, kaj aem videla skozi oknô voza, ko aem ae peljala po dolini, komaj nekaj milj odtod? Hotele, vrelce, letovišča, zimovlšča — prebivalstvo, usta, trg. Kako zalagajo ta trg? Zaman aem ae ozirala po zelenjavnlklh. — Billy, zaprezite avoj voz in/bodite takoj po kosilu pripravljeni, da popeljete Saxono in mene na izprehod. Za vae ostalo se ne menita. Naj oatane, kakor je. Kaj bi se vama mudilo v kraj, ki niti njegovega naslova ne vesta. Danes popoldne bomo izkušall dobiti naslov. Po-tem -bomo vedeli, koliko je ura." A Saxon ju nI spremila. Preveč posla Je bilo doma ; treba je bilo poanailö bilo, ki je bHa tako dolgo zapuščena, in pripraviti gospe Mortimerjevi prenoči We. In čas večerje je bil zdavnaj minil, ko sta ae goepu Mortimerjeva In Hilly vrnila. "Srečna, arečna otroku!" je izprcgovorlla, kakor hitro je atopila skoti vrata. "Dolina ae šele drami iz apanja. Vajin trg je tu. Niti enega konkurenta ni v vsej dolini. Ti hoteli so ne ml videli te na prvi pogled novi —- Callente, BoytAke topltee, KI Veram» In val; kar jih je cd) železniški progi. Tudi v OU n Kllenu so trPh je majhni hoteM, tik zraven vaju. Oh, z vsemi lastnfkl in ravnatelji sem te govorila." "Čudovita je," je ve* očaran rekel Billy. *o!je. Vidva jim bosta dajala enako dobro zelenjavo «po isti ceni; prizadevala hI 4>o»ta, da jim Imnta dajala celo boljšo, bolj sveto zelenjavo; in no pozabita, da jo lahko dajeta tudi cenujo. ker bosta imela krajšo pot. "Tu ni govora o komedijah z enodnevnimi jajrt, niti z meggnmi In zavarki; a na avoj! (jKtlici imata nič koliko proatora, da lahko sa-«lita zelenjavo. Jutri zjutraj vama pokažem, kako si napravita kurnike in kurje ograde. Kazen tega bi lahko redila kopune za trg v San Franciacu. Začela boata seveda v majhnem. Od kraja bo to aamo atranaki zaslužek. Povedala vama *bom, kar je treba, in vama poslala tudi knjig o tem. Glavno je, da rabita pamet. Delo prepuščaj ta dragim. Tega ai morata biti popolnoma v s vesti. Zaalutek tiatih, ki nadzorujejo druge, Je zmerom večji od delavskih plač. In pa knjige morata voditi. Vedeti morata, kako stojita. Vedeti morata, kaj ae obnaša, kaj se ne obnaia in kaj donaša največ dobička. Vajine oJct v redu in v pripravljeno«! i ra vse težave. Kdo je Ml pofplh, ki ne je vozil * na mu. še nisva izvedela. Mrko je podel v kaMni in zavit v volnen črni plašč atrmel skozi okence \ desni lini. Zdel m- mi |r |nlo-ben črnemu vranu, ki * • mu mi |w»ti omagala krila Na bledem \ obrazu se mu je zuriaala .življcn-xka utrujenost. Trna brada mu je bita lazmrtena in izdaialH zanikrnost vzh< Aiije in Afrike. To bo upor proti "civilizaciji". (Ne dvomim. da ga lmdo tako imenovali /adene Franeo»*, An-glete, Nemce ali Italijane). Ali I* U» to res le upor divjih, kolo-niajinih narodov proti civilizaciji, in ne tudi upor Fvrope? Tudi E-1 v ropa se z vaako vojno upre ci- iliiHnjl, svoji tisočletni kulturi dvema Itelima pikama. Port Said ¡n civilizai iji, ki jo je tako »ktb-.___ ____ _____________„ ... ŽM Damieta. Leteli amo čez u-'iu» potila in je A« dan< - jH.no^na'mogoč. Pilot me je opozarjal, da nanjo. Z uničevanjem narodov v (olonijah, ki ho bili doalej zvesti sužnji, ae bo pričela velika vojna, Iti He bo imenovala pogin E-vrope. Kajti, o tem nI dvoma, da jo ubijanje |m> načrtu in s tako popolnim orožjem navedlo vojaš bila potrebna." "Ne. Potrebna? Vojna ni nikdar potrebna,, nobena. Več je škode od vojn, kakor od vseh | človeških neumnosti. Ker vojna ni neumnost, vojna je navadno zlo, navaden, nizkoten zločin." Tudi ta Angležev odgovor mi je bil zelo všeč. Ne da bi čakal na vtis pri družbi, sem naglo vprašal: "Zakaj pa se je le morala pričeti ta vojna Italije z Abesinljo. Ali ne kot neumnost." "Kot neumno« Italije? Italije In Anglije! Ce že hočete, da tako rečemo. A to pot je bila bolj vzrok neumnost italijanskega naroda. Ta bo vso vojno plačal. Do pet milijard lir Je te doslej računa. In našega nič manj", je zamahnil tja v srak, kakor da se ne splača več govoriti. "Torej je lo neumnost!" sem nagajivo vzkliknil, kakor samo zase. "Da. Vi me še ne razumete", je mirno odvrtlil. ne da bi ae o-krcnil, in dodal — "Zapravljati denar, sposojeni denar, ni zame neumnost, to nI več "fair" (ni dostojno). Pogovoriti bi se bilo treba i nami." "Torej mislite, da bi bili razgovori med Italijo in Anglijo lahko preprečili to vojno?" "Seveda. To mislim. To je pribito." "En sam reegovor. sporazum ?" Je nejeverno vprašal pilot Še enkrat. "Da. sporazumno." "In bi preprečili vojno! Klanje, uničevanje ljudi in bla-ga bi mogli ljudje preprečiti, mi je šinilo v glavo! pa ne preprečijo. Cemu potem spk»h llve ljudje v glavnih mestih, čemu šive diplomati. Angleži so «e razgov arjali spet z Egipčani in jih niaem razumel V teh hipih pa aem se spomni slik iz mojih francoskih časnikov o abesinsld vojni. Stopil aem h kiosku in si dokupil še nekaj angleških in laških Ustov. Ko sem razgrnil vte pred seboj, mi trola mokrote je poleg tobaka najbolj važen činitelj. To ao u-gotovljene preiskave, Na ta način je mogoče izdelovati enotne cigarete, kontrolirati gorenje in določati kakovost dima. Ce je preveč mokrote, cigareta pravilno ne gori in ni o-kuana. Ce je premalo mokrote, je dim suh, kar vpliva na slinavke kadilca. Pri Lucky Strike je uveljavljen procea natančnega merjenja mokrote tekom izdelave. Iz delovale! Lucky Strike ao bili v tem oziru prvi, toda šli so še dalje. Luckies izdelujejo v atro-kovnjaško prezračenih tovarnah. Kontrola mokrote je samo eno zmed izboljšanj, ki napravlja Luckies za lahko kajo bogatega polno-zrelega tobaka. Ta temeljna izboljšanja vključujejo uporabo srednjih listov najboljšega tobaka, preiskavo tobačnih uzorcev pred nakupom, primerno staranje, strokovnjaško mešanje, višje segrevanje ter enotnost izdelka. In Luckies so manj kislobne. Preiskava je dognala, da imajo druge vrste cigaret od 5ft do 100 odstotkov več kislob-nostl kot pa Lucky Strikes. ■—(Adv.) 7 ISO JUGOSLAVIJ DNI DO BRZI VLAK OB BRKMEN IN EUROPA V BRl MERHAVEN ZAJAMČI UDOBNO POTOVANJE LJUBLJANE Ali potujete a priljubljenimi eksprcsnlaii paraild C O LUMBu e HANSA ~ DEUTSCHLAX HAMBURG ~ NEWY0M Izborne lelezniikc zveze od Cherbourga. Brcam Hamburga. Zm »oj»nIW rpr.l.JU Iskalsafs HAMBURG - AMERICAN L» NORTH GERMAN LLOT W. RANDOLPH ST., CHICAGO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Ckicago, III. — "Trinerjevo grenko eiae Jemljem, kadarkoli trpim aa It-lodčaih aH prebavnih nevednostih ia lahko ga iskreno priporočam vsako* mer " — M rs Saaanna Psvtus. Niksrte delati potekaš o* s kakim dragim od-eajehtim sredstvom. Jemljite Trinrr-|ev« grenko vino. ki je tekom eedniih 44 let ishssslo), da Je aaibel) aaaealii-ve tdrevilo proti zaprtja, plinom, slabem« tek«, glavobola, nemirnemu spanja ia podobnim teisvam. Pri vseh lekarnarjih TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Those Company. Chicago le. redne konvennje so lahko aarečl sa Hot , tri. štiri all pet Članov la ene drollne k eal saren^. Po eklepa «teje eden. dva. »... «... ... —....---- M i** Proeveta etane sa vae enako, za člane ali eeČlaae MW sasae " alao. Ker pa člaal še plačajo pri sseamenta $1.10 sa ¡¡»-J-ftteje k naročnini. Tere| sedaj nI vzroka, reči. de |e Mel I""™ ». N. P. J. Llet Proeveta Je veia laatalna la getove Je f veaw erw ki bi rad čltal list vaak dan. Cena lista Proeveta |e: Za Zdrut. drlave ia Kanado 14.00 Ckere la Cbleage |e I tedaik ia................ « M t tedalka In...............S.«e I tednike In............... t.40 4 tednike la...............1*0 I tednikov In.............. nič Za Evropo Je............. TipolaHe spodnji kupon, priloiite potrebno Drder v pleme ia al naročite Proeveta. llet. Id Jo Pojaanlte:- Vselej kakor hitro kaUri Uh članov preneha bM • II če ao preseli pro# od.dmftine in bo zahteval eam fvejn« moral tisti član iz dottfne dniiine. ki Je tako skupno «»rocj» ^ Prosvete, to takoj nesnaniti upravniitvu lista, h« obenem a P« vsoto lista Proeveta. Ako tega ae store, tedaj mora datum sa to vsoto naročniku. Za Cleero 1 tednik la .. I tedalka le.. I tednike la.. 4 tednike ia.. I tednikov la. ........ie.ee Seaarls PROSVETA. 8NPJ, 2457 S«,. U nadele Ave^ Ckieage. PHUimo podil lam naročnino sa 1M Preeveto vesie I " I) Ime NaeWe drod^s M-H Ustavita tedaik la ga pripišite k meji drafttn*! 9 ......................................... o............................................a o............................................A „ ........................................a mm e- • ••||llM«|MUUMOW «•••«I