£♦_ 65 Poitnlna ooračunjena (C. C. eoa la posta) Iff Tvcln m nalPk. 1& mar« 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 39 caii Letnik LIH U* izhiia vsaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mcMC L ^ S mesec« L 22.—. cel° ^ L 75— ▼ ino.eni.Wo me^^ L 6 50 vet. R- 30 si. — Oglasnin. za 1 mm proetors iirokosti 1 '/^SfŽJ^^V^A*rgovike in obrtne oglase L 1.—» za osmrt-. . V/?'JL 150, oglase denarnih zavodov L 2*—» filvf, fc**"'^ ^ jAJKJ [ PT^L Jjg'im prvi strani L 2— ^ _ -^r A » ___ EDINOST Uredništvo in upravniitvoi Trst (3). ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinn«U. Poduredniitvo v G o r i e i t ulica Giosufe Carducci it. 7, L n. — Telet it 327. Glavni tr odgovorni urednik: prof. Filip Peric* Tflistorrmno Kino je danes na pohodu, jprbdrl je že popolnoma., nadomestil je revnim drago gledišče, kar je z vidika, da kino zaostaja za glediščem, slabo, z vidika pa, da je malo boljše od »lic, ilofcj o. «Nadomestil» je gledišč" tudi tam, kjer ga ni bilo: na vasi, v trgu.% O kinu se ne razpravlja več na način, kot se je nekdaj. Odpadlo je vprašanje, če je sploh uvaxevanja vreden, ker nujno ga moramo u važe vati. Kdor bi hotel iti v ljudstvo preko njega, bi grešil. Danes obstoje že močne tilmske družbe, govorimo že o filmski industriji. Prejšnje razpravljanje sta nadomestila novo vprašanje in nova vojska za dober lilm in proti siabemu. Kot se vsaka št v ar, ki obeta dobiček, izkorišča, tako se je izkoriščal in se Še izkorišča film. So možje tako trde vesti, da se jim ne smili rod, delavski in kmetski predvsem, ki, sledeč golemu instinktu, drvi v kine s slabimi pred-Btavami. Mesto da bi film, in on ima najlepšo priliko, utrjeval kar je dobrega, in pobijal slabo, dela obratno: sloni na slabem. Nerazsoden Človek, ki ga žene le želja po uživanju, sprejema laž in grdo za resnico in lepo. To so slabi filmi, katerih produkcija se je zlasti po vojni silno razcvela. Razdivjan, kot se je človek vrnil iz vojne, se ni mogel hitro umiriti. In rad se je pestil dražiti po filmu. Toda sčasoma se mu je vseeno zabolelo miru in pokoja, pa tudi duša mu je poželela kaj lepega in vzvišenega. Tedaj se je pojavilo vsepovsod novo življenje in tudi v iilmski industriji je sledil majhen preobrat. Poleg tega so se organizirale še posebne propagandne družbe za pobijanje slabih filmov, zlasti tam, kjer ni že vlada za to poskrbela. Ponekod so dandanes posebni odseki raznih organizacij, ki se ne bavijo z drugim kot z nadziranjem filmske produkcije in propagando proti slabim filmom in za dobre. To svoje delo vršijo tudi s tem, da skušajo počasi organizacije same producirati take filme, ki bi po njih načelih bili dobri. Glede izbire med dobrim in slabim je zlasti v malih mestih in trgih slabo. Tu je največja možnost slabega vpliva kina na ljudi. V take kraje navadno dobri filmi le redko zaidejo, ker so dragi. Zraven tega je tam en sam kino, in človek, če že hoče v kino, mora prav v tistega, naj bo potem film slab ali dober. V mestih je več kinov, poleg tega je gledišče, knjižnica in drugo, da lahko človek izbira. Če ti tu ne dopade, greš drugam. Po trgih imajo navadno v lasti kino-dvorane še taki ljudje, ki jim je morala in dobrobit ljudstva malo mar. Vse to kaže, koliko potuhe ima slab film povsod. Pa je še nekaj, in to je morda liajglavnejše. Tudi Če bi n. xpr. kinolastnik hotel dobrih filmov, jih ne dobi, ker mu jih družba ne da. Zato so francoski katoličani rekli: «Vrzimo na trg mnogo dobrih filmov in zmagali bomo,* pa so začeli s produkcijo. Izined današnjih .filmskih družb je ona z imenom «Zdru-ženi filmski igralci« še najboljši porok, da boš videl dobro stvar, tudi z umetniškega stališča, če pojdeš gledat njen film Nadela si je lepo nalogo proizvajati dobre in samo dobre filme. In kolikor zamoremo soditi njeno produkcijo do danes _ obstoja šele nekaj let — je tej svoji nalogi zadostila, če že ne v izvedbi, vsaj v namenu. Tu mislimo namreč na par njenih filmov (med katere spada tudi Tolstojeva filmirana drama «Moč teme*), ki so po snovi dobri in lepi, pa so po izvedbi, po podajanju te snovi, slabi. Ta družba je poleg že omenjene drame «MoČ teme» filmi-rala tudi Tolstojev roman «Vstajenje*. In priznati je treba, da je ta film v veliki meri dober. G; ?šili bi, če bi trdili, da je isto kot roman. Nemogoče je podati roman v sceni, pa bodi, da je scena oder ali film. Tudi so poskušali »'ecimo Dostojevskega roman «Bratje Kaifemazovi» dati na odru, pa so slabo uspeli. . Film je isto. V sceni lahko da več od odra, pa da v besedi manj. Toda pomislimo, koliko je dandanes ljudi, ki si ne vza^ mejo časa in ga tudi nimajo, da bi roman brali. Predolg je. In moderna nervoznost ne ljubi dolgosti. Kratko ima rada. Hipni užitki, pa teh vse polno. Slabo je to, pa je tako. In pomisli-,mo Še dalje, koliko je ljudi, ki bi romana nikdar ne brali, film pa so šli gledat! Torej nekaj je filmiranje romana vseeno koristilo. V »Vstajenju« je bilo zlasti scenično dokaj dobro poskrbljeno. Film se je snima 1 v Holywoodu v meriki, v mestu filmov. Zgradili so cele stavbe in celo več stavb, da so zamogli dati v Ameriki vsaj malo onega, kar je v Rusiji. Razne scene so naštudirali po ruskih načrtih in slikali. Le Sibirija nikakor ni mogla postati Sibiriia. Ta je samo ena. Amerikanske prerije, Četudi zasnežene, je ne bodo nikdar mogle nadomestiti. Kostumi pa so bili lepi. Tudi pristni. Posebno lepa je spomlad, ko je Katuška Maslova Še na posestvu tete Nehljudova. Krasna je naravnost scena v ječi. Katuško igra Španka Dolores del Rio, Nehljudova pa Spanec Rod la Roque, oba visoko vred-nočena filmska igralca. Vendar pa je ravno v tem morda majhen poerešek. Naj bo Dolores Še tako dobra igralka, in izkazala se je za tako v tem filmu, vendar je vedno njena duhovna globina le Španska, južnjaška. In isto tudi Rod. Slovanske duSe ne bosta ujela, pa najs stojita še tako visoko. Trebalo bi Slovanov in še tu le severnjakov, da bi dobro podali stvar. Rekli smo: film ni isto k^tt spis. Vendar bolje kot nič. Kino je danes širom sveta razširjena, najcenejša umetnost. Treba je vzgajati duh ljudi za dobre filme. Tolstojevo ime slovi danes tudi v filmski produkciji. L V. Dtaoje ministrstva za kopatiie Poročilo državnega podtajnika on. Bottai-a Seja poslanske zbornice RIM, 15. Po otvoritvenih formalnostih je povzel na današnji seji takoj besedo predsednik poslanske zbornice on. Caser-tano, ki se je s toplimi besedami spominjal danes zjutraj umrlega poslanca Galleazzija, poudarjajoč njegove velike vrline in zasluge za domovino in fašizem. V imenu vlade se je pridružil k so žal j u zbornice minister Belluzzo, ki je istotako v vzvišenih besedah poveličeval vrline pokojnika. Po tem žainem obredu je sporočil predsednik zbornici, da je prejel od predsednika vlade obvestilo o spremembah, ki so bile izvedene s sprejetjem ostavke grofa Suarda in imenovanjem on. Bianchija za državnega podtajnika ministrstva za notranje zadeve. Nadalje je še naznanil, da je vložil pravosodni minister predsedništvu zbornice prošnjo bellunskega državnega pravdni-ka za dovoljenje, da se uvede proti Cvetku Polesanu in Benjaminu Turrinu kazensko postopanje radi sramotenja poslanske zbornice. Po odobritvi več sprememb raznih ukazov v zakone, je prešla zbornica k nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva za korporacije, v katero sta posegla kot poslednja govornika poslanca on. Leicht in on. Mar-chi. Poslanec Leicht je v svojem govoru naglašal, da je proračun ministrstva za korporacije kljub skromnosti eden izmed najvažnejših, temu ministrstvu je namreč poverjena velika naloga, da izvede fašistovske zakone, med katerimi se posebno odlikuje listina dela, ki predstavlja temelj cele korporacijske zgradbe. Govornik je izrazil željo, da bi konfederacija poljedelcev potom sklepanja pogodb vzbudila v kmetskih slojih večje zanimanje za organizacijo in da bi bil v ministrstvu za korporacije Čim prej ustanovljen korporacijski svet in posebni odbor, ki naj bi proučeval veliki pojav brezposelnosti v vsem njegovem obsegu. Poslanec je opozoril vlado na položaj alpskih krajev, ki preživljajo navzlic znatnim in takojšnjim podporam vlade težko krizo. Poslanec Marchi je ugotovil, da se je nova korporativna u-redba s svojimi posebnimi organi in ustanovami že popolnoma uveljavila v Življenju države,'kajti včlanjenje vseh proizvajalcev v sindikalne organizacije se lahko smatra po pravni in praktični ustanovitvi velikih konfederacij, udruženj in sindikatov za dovršeno. Poslanec je izvajal, da tvori krono vsega tega dela delovna ustava, ki tako Čudovito tolmači stremljenja delavskih množic. Vse to o-gromno organizacijsko delo je samo potrebna predpriprava za uvedbo korporativne uredbe, ki bo imela za posledico popolno fstovetnost fašistovske in korpo-; ativne države. Predsednik zbornice je proglasil nato razpravo o proračunu ministrstva za korporacije za zaključeno ter je podelil besedo državnemu podtajniku on. Bottaiu. SMnice organizacije Državni podtajnik je pričel pojasnjevati najprej poslovanje novega ministrstva, ki šteie komaj 65 uradnikov. Navedel je nekatere številke, ki pričajo o lepem razvoju sindikalnega gibanja. Konfederacija fašistov-skih sindikatov šteje 2,809.641 članov, organizacije delodajalcev pa 885.968 članov. V celoti je v Italiji organiziranih v Uf druženjih delodajalcev in delojemalcev 3,740.809 oseb. V osta^ lem pa fa.šizem ne polaga velike važnosti na kvantiteto, ampak mnogo večjo na kvaliteto svojih ljudi. Število priznanih sindikalnih organizacij delojemalcev znaša 513, delodajalcev pa 246. Celotni znesek obveznih sindikalnih zneskov je zna&al v letu 1927. 150,870.000 lir. Ta denar se je izdal za razne fonde in izdatke ministrstva ter razdeli! med konfederacije in pokrajinska udruženja. Sindikalni prispevki delavcev so mnogo nižji, nego so bili ▼ socialističnih organizacijah. Najvažnejša stran korporacij-skega gibanja, je nadaljeval on. Bottai, pa predstavljajo nedvomno neprestani stiki in sodelovanje med posameznimi razrednimi in kategorijskimi u-druženji. Te stike in sodelovanje vodi ministrstvo in je bilo spričo njih mogoče mimo urediti mnogo mezdnih sporov in skleniti celo vrsto delovnih pogodb. Precej pereče je 5e vedno vprašanje sindikalnih voditeljev, katerih Število presega 10 tisoč in ga bo treba zmanjšati. Sicer pa je rešitev tega vprašanja tesno spojena z rešitvijo vprašanja novega vodilnega o-sobja, ki ga je treba pripraviti potom vzgoje značajev, morale in sloga. Danes namreč sindikalni voditelj ni več navaden agitator, ampak je pravi voditelj, kar mu nalaga docela druge odgovornosti. Danes ni treba več agitirati, marveč uvajati disciplino, vzgajati, izbirati in spopolnjevati. Temu v dokaz zadostuje navesti, je dejal državni podtajnik, samo nekatere izmed teh novih odgovornosti: določanje mezd na podlagi produkcijskih sposobnosti, normalnih živ-ljenskih potreb in pridnosti de^ lavca; izvajanje zakonov za zaščito delavcev; spoštovanje delovne ustave; skupne delovne pogodbe itd. Tu je hvaležno polje, na katerem se bo lahko uveljavila doraščajoča mlačna če se bo za to zadostno princa- I vila. { Eno izmed velikih in neizogib* nih pomanjkljivosti, je zaključil državni podtajnik, je bal nezadostna pripravljenost voditeljev, a to velja le za manjftino, ogromna* veČina namreč* je s svojim marljivim in razumnim delom dokazala, da dobro razume svojo nalogo. Po častit kah in odobravanju je predsednik on. Casertano zaključil sejo. Na svoji jutrišnji seji bo pričela zbornica z razpravo o reformi nacionalnega predstavništva. Do sedaj k tej razpravi ni priglašen še noben govornik. Nocojšnja «Tribuna* predvideva, da bo otvoril razpravo poročevalec on. Mara-viglia, za njim pa bo govoril načelnik vlade. Politični krogi pa zatrjujejo, da bosta na jutrišnji seji govorila poslanec on. Mara^ viglia in pravosodni minister on. Rocco. » , --- • On. Galleazzi umrl — RIM, 15. Ob 3.15 zjutraj je u-mrl v bolnišnici on. Galleazzi, generalni tajnik nacionalnega sindikata inženirjev. Seja osrednjega medslndikal-ne&a odbora RIM, 15. Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča, da se je danes dopoldne sestal v palači Chigi osrednji medsindikal-ni odbor. Sejo je vodil tajnik stranke on. Turati. Nov načelnik kabineta v notranjem ministrstvu RIM, 15. Načelnik vlade je imenoval comm. Avgusta Iraci-ja načelnikom kabineta notranjega ministrstva. Doslej je bil oomm. Iraci prefekt v Vidmu. Odplačevanje dolgov RIM, 15. Amortizacijska blagajna je včeraj — točno ob zapadlosti — izplačala Angleški banki dva milijona funtov šter-lingov kot peti obrok za poravnavo italijanskega vojnega dolga napram Angliji. Proces proti pomasnčem anarhista L noče t ti j a MASSA, 15. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je vršila obravnava proti šest obtožencem, obdolženim, da so pomagali anarhistu Luccettiju, kateri je, kakor znano, izvršil 11. septembra 1926. atentat proti načelniku vlade on. Mussoli-niju. Dogodek, ki je dal povod za ta proces, se je izvršil leta 1925. Anarhist Luccelti je bil tedaj napadel in ranil nekatere fašiste iz Avenze. Njegovi somišljeniki Angel Crudeli, Avgust Menconi in Roland Vatteroni, vsi trije iz Avenze, ter Franc Pardi iz Carrare so mu tedaj pomagali pri begu v Francijo. Ko se je čez eno leto Luccetti skrivaj povrnil v I ».ali jo, mu je v svojem stanovanju dala zavetja učiteljica Marija Bibbi iz Car-rarel Pri njej se je skrival v mesecu juliju 1926, predno je izvršil zločin v Rimu. Obenem z Bibbi j evo se je moral zagovarjati pred sodniki tudi njen brat Karel. Po daljši razpravi je sodišče izreklo naslednjo razsodbo: Angel Crudeli je bil oproščen, ker je bJižnji sorodnik Luccettija in ga ni mogoče kaznovati, če je sorodniku pomagal; Avgust Marconi je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov; Karel Bibbi pa zato, ker ni izvršil zločina. Bolland Vatteroni in Franc Pardi sta bila obsojena na sedem mesecev ječe, učiteljica Marija Bibbi pa na šest mesecev. M ilaljaiiliii «oM ? Pariza Zagoneten političen umov PARIZ, 15. Neznan človek je včeraj ob belem dnevu umoril 36-letnega Italijana Angela Sa-vorellija, ko se je nahajal v stanovanju svojega prijatelja Ser-racchiolija. Neznancu, ki je pozvonil, je Savorelli odprl vrata. Napadalec je tedaj trikrat u-strelil proti njemu iz samokresa in Savorelli se je mrtev zgrudil na tla. Atentator, ki je imel pomagača, je pobegnil na boulevard in izginil med množico. Čeprav je policijska oblast uvedla strogo preiskavo, ni bilo do sedaj mogoče izslediti napadalcev. Vse kaže, da gre za političen umor. Savorelli se je bil namreč priselil na Francosko pred enim letom. Vstopil je v protifašistov-ske kroge in bil nekaj časa celo tajnik Karla Bazzija ter sotrud-nik protifašistovskega lista «Dovere». Pozneje pa se je u-maknil iz te družbe in prišlo je najbrž do hudih sporov med njim in njegovimi dotedanjimi prijatelji, zakaj glasilo takozvane «protifašistovske koncentracije«, «Liberta», ga je pred nedavnim ostro napadlo, očitajoč mu, da je agent provokater. < « * Rusija in Nemčija Važna seja ministrskega sveta v Berlinu BERLIN, 15. Ministrski svet je imel danes važno sejo, na kateri je, pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Strese-manna, razpravljal tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih: o nekaterih nemško-poljskih obmejnih zadevah in o trgovinskih pogajanjih ter o vprašanju od-nošajev z Rusijo. Dr. Stresemann je obširno poročal o aretaciji nemških inženirjev v donskem okrožju. Še tekom današnjega dne bo najbrž imel daljši razgovor z ruskim poslanikom v Berlinu in bo odločno zahteval, da se aretirani nemški državljani nemudoma izpuste na svobodo. Nem-ško-ruska trgovinska pogajanja ostanejo med tem še nadalje prekinjena.* Delovanje nemškega državnega zbora BERLIN, 15. Državni zborr jo danes v drugem branju odobril pro-rsrthm (ministrstva za državno brambo. Nezaupnico proti vojnemu ministru Gronenju, jo državni zbor odklonil. Minister Groner je v daljSem govoru odgovarjal raznim poslancem, ki so se bili f ,TnsiH tekom razprave, nakar je tbila seja zaključena. Jutri bo d«, zoov začel razpravo o proračunu ministrstva za pošte.* Titulescu podal ostavko na mesto romunskega delegata pri Družbi narodov ŽENEVA, 15. Romunski zunanji minister Titulescu je podal ostavko na mesto, ki ga je kot zastopnik Romunije zavzemal pri Družbi narodov. Vest o njegovi ostavki v ženevskih di-plomatičnih krogih ni napravila globokega vtisa, ker so že nekaj dni pričakovali, da se bo tako zgodilo. Sefa jugoslovanskega demokratskega poslanskega kluba BEOGRAD, 15.Nocoj se je vršila seja demokratskega poslanskega kluba, ki je določil kandidata za podpredsedniško mesto narodne skupščine v osebi posl. Agatonoviča. Seji je predsedoval podpredsednik kluba Radovič, ker je predsednik Da-vidovič bolan. O tem sklepu je bil takoj obveščen predsednik skupščine dr. Peric, ki bo stavil na jutrišnji seji skupščine tozadeven predlog. Proučevanje novega j u gosi o venskega vseučiliškega zakona BEOGRAD, 15. Tekom današnjega dne je zborovala v prosvetnem ministrstvu komisija vseučiliških profesorjev, ki ima določiti definitivno besedilo zakona o univerzah. Tekom dopoldneva in popoldneva je sprejela komisija celo vrsto Členov tega zakona. Po načrtu zakona o u-niverzah bo v bodoče v Beogradu šest, v Zagrebu sedem, v Ljubljani pa pet fakultet. Novi romunski poslanik v Beogradu BEOGRAD, 15. Danes je izročil novi romunski poslanik Fi-lodor kralju svoje poverilne listine. Mosto Split najelo posojilo 50 milijonov dinarjev BEGGRAD, 15. Državna hipotekama banka je dovolila splitski mestni občini investicijsko posojilo v znesku 50 milijonov dinarjev proti 25-letni amortizaciji. Izplačilo posojila bo urejeno tako, da bo dobil Split letos 20, prihodnje leto 15, leta 1930. pa poslednjih 15 milijonov dinarjev. V dolini reke Santa aura po poplavi NEW YORK, 15. Dolina reke Santa Clara je vsa opustošena; porušene so naselbine Piru, Santa Clara, Nowhallt Moorpark, veliko škodo so utrpele Santa Pacula, Ven-tura, Oinard, Camarillo, Saticojr. Človeških Žrtev jo okrog 450, morda 500. Mesto Los Angeles bo krilo stroške za njihov pogreb. Materialna Skoda se čemi na 80 milijonov dolarjev. Medtem je zapretila dolini reke Santa Clara nova nevarnost. Radi trupel, ki se razkrajajo na zraku in svetlobi, in radi velike vročine, ki je zavladala v Kaliforniji, so se pričele Siriti med ljudstvom kužne bolezni Več tisoč delavcev je zaposlenih prt rešilnem in obnovitvenem delu. Opustošeno ozemlje, kakih 10.000 oralov zemlje, nudi strašno sliko razdejanja. Nobene vesli o HFA-in In o njegovem letalu LONDON, 15. Skoro 50 ur ja že poteklo, odkar se je dvignil kap. Hinchliffe s svojo spremljevalko miss \lackay na letalu «Endeavour» z letališča Cran-vvell v Lincolnshireu, pa ga doslej še ni bilo opaziti ne z ameriške ne z evropske obale. Po 21 urah leta bi bil moral biti že nad Novo zemljo, progo 3700 km bi bil moral v tem času pre-leteti že dvakrat, a doslej je od včeraj zjulraj izgubljena vsaka sled za smelim letalcem. Po vsem evropskem in ameriškem svetu je zavladalo veliko razburjenje, ki se veča postopoma z vsako uro, z vsako vestjo, ki je seveda brezpomembna, saj ne pove ničesar o letalcu in njegovi spremljevalki. Vsi pai-niki, ki so na potu v Ameriko in v Evropo, so se stavili na razpolago, da se najde vsaj sled za letalcem, z Nove zemlje so se odpravila letala Hincliliffeu naproti, vse zaman. Zgodaj zjutraj so se razširile na Novi Zemlji nasprotujoče si vesti, da je bilo nad St. John som čuti brenčanje nekega letala; pa take vesti so se širile ob vsakem prekooceanskem poletu in so ostale — nepotrjene. Tudi te. Iskanje letala «Endeavour» postaja vedno bolj skrbno, ner* vozno. Iladio-postaje ujemajo vse vesti, vsak glas z oceana, a o letalcu nič, niti slutnje. Medtem pa se zbirajo ob brežinah Nove zemlje temne mase megle, strah in groza vseh letalcev, in še posebej prekooceanskih. LONDON, 15. Končno, po strašnih urah skrbi in bojazni: evo vest z Nove zemlje. Med 19. in 21. uro je letelo tam preko neko letalo. Novinarji v Ports-"mouthsu, Salemu, Lvnnu in drugih krajih v Ameriki so ga tudi opazili — ob 21.30 — in vsi so čisto prepričani, da je bil Hinchliffeov «Endeavour» in da je letel v smeri proti jugu. Ista vest tudi iz New Londona v Connecticutu, le pol ure kasneje. Še zadnja vest iz New-Yorka: Iz Filadelfije poročajo, da je pristalo tam blizu v parku Menio, na drugem bregu vele^ toka Delaware, torej na ozemlju države New Jersey, neko letalo, bržkone Hinchliffeov «Endea-vour». Ni sicer še točno znano mesto, kje je letalo pristalo, a po Menlou že krožijo policijski organi, da iztaknejo srečnega Ikara in njegovo spremljevalko. LONDON, 15. Do večera ni semkaj prispela še nobena vest o usodi letalca Hinchliffeja. V tukajšnjih krogih izražajo bojazen, da je drznega letalca doletela nesreča. Letalo je bilo preskrbljeno z bencinom za petdeset ur letanja, llinchliffe se je torej lahko vzdržal v zraku danes do 7. ure zvečer, če je motor brezhibno deloval.* NEW-YORK, 15. Ravnateljstvo letališča Mitchell pri Nevv-Yorku je izgubilo skoraj sleherno upanje, da bi mogel kapetan Hinchliffe doseči ameriško celino, vendar pa je odredilo, da mora t^ti en vojaški oddelek vso noč pripravljen na vsako eventuelnost. Do sedaj niso ne civilna ne vojaška letala Združenih držav pričela nikako akcijo za event. rešitev letalca, to pa radi pomanjkanja vesti glede smeri, v katero je krenil. Vest o prihodu letala v Menio Park je bila zasnovana na napačni podlagi. Tja je prispelo letalo Stinson, ki je docela podobno Hinchliffeovemu letalu. Pristalo je v bližini Hadleyja» filadelfskega letališča. V prvemf trenutku je vsa javnost menila, da je Hinchliffe res pristal v Menlou, posebno pa še, ker so nekateri listi poročali, da je nameraval Hinchliffe leteti do Filadelfije, da zivsluži nagrado 25 tisoč dolarjev, katero je določila filadelfska trgovinska zbornica za prvega letalca, ki bi preletel Atlantski ocean iz Evrope v Združene države. Kdo je Hinchliffe? Mar so jo kail čez noč pojavilo njegovo ime? Ne, Hinchliffe spada med najboljše letalce sveta in je zelo znrm v mednarodnih aeronavtičnih krogih. Tudi nad list je že pisal o njem, ko se je s slovitim amerikanskim milijonarjem Lavinom odpravil v letalu proti Indiji, da doseže nov rekord v daljnostnem poletu. Takrat ni dmel sreče; že na Dunaju ga je pritegnila nase muli zemljam % L U. V Trstu, dne 11 marca 1928. Hinchtiffe jo znan že iz vojne. Leta 1917 so mu Nemci na francoski fronti poškodovali letalci, da fe padel na tla, se težko ranil in l«£Tj±rU eno oko. Tekom vojrue je HinchJiffe obvladal devet sovražnih letal in dva balona. Poročen je z neko Nizozemko, ki ga je osrečila z enim otrokom. Ko je činite v svet vest, da je kapitan Hinchliffe od letel proti G>adu, so se tisoči in tisoči vpra-i: «AM se mu bo posrečilo? Ali mu bo sreča mila?« NI čudno, če •o se tako vpraševali, saj so že mnogi pfc*čali takšno drznost s »vojim življenjem. Prva dva ki sta se odpravila, da preleti ta Atlantaški ocean od .vzhoda proti zahodu, sta bila — kakor se bodo čitatelji še spomi-nfedi — Francoza Nungesser m ■Coli. Odletela sta iz Pariza in potem ni bilo od njiju nobenega gla-bu več. DrugI poizkus, da bi v nasprotnem smislu preletel Lind-bergbovo pc t. je rzvršil angleški polkovnik Minkin v družbi kapetana Hanrirltona in prineezinje Ld- wenstein - Wertheim SI. avgusta pr. leta, Jtiri mesece po prvem francoskem poskusu; vsi trije so utonili v valovili oceana. Kot tretja sta so odpravila z letališča Le Bourget pri Parizu letalca Givon In Corbu dne L septembra 1927, a vrnila sta se kmalu, ker niso bile vremenske prilike ugodne. Nič večji uspeh niso imeli nemška letalca Looee in Starke z letalom »Europa* in Mac Intosh ter Hinkler. Angleža, « letalom «Prmcezinja Xenia». Eksekudje v Keblki MEKSIKO, 15. Neki katolički duhovnik in pet drugih oseb, ki so bili obdolženi, da so se udeležili vstaje proti Callesu, so bili danes usmrćeni.* B razstava tiska BERLIN, 15. Na mednarodni razstavi tiska za 1. 1928 bo pruska vlada pripravila poseben oddelek, ki bo ilustriral odnošaje med drŽavo in tiskom v preteklosti in sedanjosti.* DNEVNE VESTI ZoHon o dajanju imen Uradni list cGazzetta Uficiale» od 13. t. m. objavlja zakon od 8. taarca 1928, št. 383, ki vsebuje določbe o dajanju imen pri naznanitvah rojstev. Cl. 1. določa da je prepovedano dajati imena pri otrokih neznanih staršev ludi priimke, ki bi bili smežni in sramotni ali bi žalili javni red, nacionalna ali verska čusiva, ali so zemljepisna imena krajev. Ravno tako je prepovedano dajati otrokom neznanih staršev taka imena. ali priimke, katera bi cikaia na neznan izvor dotičnih otroic. Prepovedano je dalje dajati takim otrokom priimke slavnih družin ali družin, ki so kakorkoli poznane v kraju, kjer sestavijo roj si ne liste. Če predlaga stranka kako ime, ki je po teh doloćLah prepovedano, izibere ime uradnik civilnega stanu. Prepovedano je dajati priimke kot »mena. Prestopki proti t-era določbam se ka'z.nuje;0 po 404. čl. civilnega zakonika. Rojstne listine, ki bodo sestavljene v nasprotju z gornjimi določbami, se popravijo uradno n^ zahtevo državnega pravdništva. Tozadevno postopanje določata 815. in 846. Čl. civ. proc. reda. Pri tem se zaslišijo tudi prizadete stranke in po možnosti se bo upoštevala njihova želja glede novega imena, ki ima nadomestiti nedovoljeno ime. Istotako se uradno popravijo potom pravkar omenjenega postopanja rojstne listine še živečih o-seb, tudi če so bile listine sestavljene pred tem zakonom in Če vsebujejo imena, katera žalijo javni red ali nacionalno ali versko Čustvo. Čl. 4. določa: Kr. vlada se pooblašča. da lahko tudi preko obstoječih zakonov izda določbe za disciplinacijo izdajanja prepisov listin civilnega stanu in sestavljanja nanje nanašajočih se potrdil. Novi zakon je stopil takoj v veljavo. t. j. 13. t. m. Za dkc pllncclo cen obutvi Med nacionalno trgovsko federacijo in nacionalno federacijo čevljarske industrije je bil pred kratkim sklenjen dogovor, s katerim naj se disciplinirajo cene oni obutvi, ki se najbolj porablja. Dogovor je bil sklenjen po no vodilih osrednjega medsindikalnega od-boaa. Po tem dogovoru bodo Čevljar-nlce, ki razpolagajo s potrebno tehnično opremo, izdelovale in iz-ročevale trgovcem dogovorjene tipe moških in ženskih čevljev po cenah, ki bodo enake v vsej drŽavi. Trgovci so se na drugi strani obvezali, da bodo imeli v svojih prodajalnicah po možnosti vedno primerno zalogo takih čevljev in da bodo izložili vzorce na vidnem mestu v svojih oknih z označbo ccn. Dogovor, od katerega se pričakujejo znatne koristi za konsu- mente. se ne nanaša le na cene, temveč tudi na kakovost blaga, ker je bilo sklenjeno, da bodo imeli čevlji na podplatih poseben žig z označbo imena čevljamice, ki jih je napravila. Le čevljamice, ki bodo pooblaščene od nacionalne federacije čevljarske obrti, bodo smele rabiti tak žig. Haraščnnie vlog po &raann?c?Ii Vloge po navadnih hranilnicah so v zadnjem Času v Italiji znatno narastle tako da je položaj v tem pogledu zelo dober. V januarju mesecu, glede kateregra so sedaj že znani podatki, so narastle omenjene vloge za nad £00 milijonov lir. Ta svota je tem znaffllnejša, če se pooKsli, da je bilo zaznamovati v januarju !. 1927. padec za 70 milijonov lir v primeri s prejšnjimi meseci. V dobi enega leta, in sicer od I. februarja 1927. do 31. januarja 1928., so narastle vloge po hranilnicah za eno mil ardo in 420 milijonov ali za 11%. V letu pred pravkar omenjenim, t. j. od 1. februarja 1926. do 31. januarja 1927., pa so bile narastle vloge le za 10 milijonov lir. Vse vloge te vrste so znašale pred voj-no, in sicer 31. decembra 1913. leta, 2730 milijonov lir. Danes znašajo 14.310 milijonov, kar pomeni, da so narastle od tedaj za II.580 milijonov ali za 420%.' če se upošteva razlika v vrednosti lire, ki je nastopila od tedaj, ter spremeni gornja celotna svota v zlate lire, predstavljajo vse sedanje vloge po navadnih hranilnicah vrednost 3.920 milijonov lir v zlatu, t. j. za kakih 1700 milijonov. Brezplačen pouk v modernih jezikih. Pod pokroviteljstvom druStva «Omnia Scientia» začne prof. Ren 6 Enenkel v soboto, 17. t. m., z brezplačnim poučevanjem modernih jezikov v večernih tečajih. Učil bo francoščino in španščino. Vpisovanje k tečajem od 15. do 20. ure v ul. Bat tisti 7, III. n. Rojstva, smrti In poroke t Trst« dne 14. marca 1928. Rojeni: 15; mrtvi: 13; poroke: noena Iz tržaškega življenja Požar v mizarski delavnici Včeraj predpoldne okoli 11. ure je nekdo obvestil postajo mestnih gasilcev, da je v hiši v ulici Ales-sandno Manzorn št. 15 izbruhnil nevaren požar. Gasilci so z vso naglico pohiteli na lice mesta*, kjer so ugotovili, da gori v mizarski delavnici tvrdke Luis & Cava-lieri v pritličju poslopja. Radi o-bilice lahko gorljivega materijala se je bil ogenj naglo Siril in je 3te o-grožal tik ležeče skladišče pohištva. Vendar pa se je gasilcem posrečilo omejiti požar in ga po dveurnem napornem dehi rtoflg pogasiti Požar je povzročil v hUi, v kateri stanuje mnogo dniftn, velik strah in zmedo. V bojazni, da hi se požar utegnil razširiti na celo poelopje, so ljudje hiteli redevati iz stanovanj svojo imovino. Sele gasilci so jih prepričali, da ne preti poslopju nikake nevernosti, nakar je bil vzpostavljen mir. O vzrokih požara ni znano nič gotovega. Neki delavec, ki Je tedaj v delavnici kuhal klej, je povedal, da je med delom zapazil, kako je v bližnjem kotu, kjer je btk> na-kupičeno oblanje, nenadoma, buk-nil kvišku plamen. Ker je ini mož tedaj onm v delavnici in ni imel vode pri rokah, ni mogel pogasiti ognja, ki se je širil z bliskovito naglico. Skoda,- ki jo (je povzročil požar, ni Se ugotovljena, a je brez dvoma precejšnja, ker je bilo mučenega precej pohištva. Grda prigoda 11 tlr|oTn1ke» Včeraj okoli poldneva so ljudje našli na stopnicah hiše št. 20 v ulici Giorgio Galatti nezavestno mlado žensko. Nekdo od navzočnih je poskrbel, da je prihitel na lice me-erta zdravnik rešilne postaje, kateremu se je kmalu posrečilo obuditi mladenko, ki ni imela nobene vidne poškodbe, k zavesti. Ko je priSIa k sebi, je mladenka — 20-letna iztirjevalka računov Lina Pinskiu stanujoča v ulici Torri-cellii št. 7 — vsa prepadena ugotovila, da ji je zmanjkala usnjata listnica, v kateri je imela spravljen znesek okoli 9000 lir, ki ga je izterjala pri raznih tvrdkah. Oči-vidno ji je medtem, ko je ležala nezavestna na stopnicah, — obšla jo je namreč hipna slabost — nekdo izmaknil listnico. O dogodku jo bila obveSčena policija, ki je uvedla tozadevno preiskavo. Zasačeaa zlikovca. Predpreteklo noč okoli 2. ure sta dva orožnika, ki sta vršila nadzorov al no službo v ulici S. Miche-le, začula čuden ropot,, kakor da b< nekdo drgnil po kakem kovina-stem predmetu. Orožnika sta se potihoma približala mestu, odkoder se je razlegal ropot, in ko sta dospela v bližino hiše št 14, sta zapazila dva moška, ki sta rezala jekleni zastor pred vratmi tamošnje trgovine. Ko sta možakarja za-pa'zula orožnika sta takoj opustila «delo» in skušala zbežati. Toda bilo je prepozno, kajti proti njima sta bila že naperjena dva revolverja, ki sta ju nemo svarila, da bi bil vsak poskus upora zaman. Zatos ta se udala v svojo usodo in se pustila brez vsakega odpora vkleniti. Orožnika ta pobrala razno vlomilsko orodje, ki sta ga ptička spustila na tla pred trgovino, nato sta odvedla aretiran ca na orožnfško postajo v ulici P. Be-senghi. Tam sta bila zlikovca — 28-letni Fran Jasbitz in 30-letni Fran Fragiacomo, oba brez stalnega bivališča — zaslišana, včeraj zjutraj pa sta -bila odvedena v zapor v uMci Coroneo. Nezgode pri delu. Med delom v neki mehanični mizarski delavnici v ulici Apiari je 20-let na delavka Marjeta Brun-dula, stanujoča v Rojanu - Scala Santa št. 361, včeraj predpoldne prišla po nesreči z desno roko med zobasta kolesa električnega obh-ča, ki so ji hudo razmesarila kazalec. Dobila je prvo pomoč v mestni bolnišnici, nakar je bila prepuščena domači negi. Zdraviti se bo morala kake tri tedne. Vesti z_Goriškega Goriške mestne vesti llcmsipnar dr. Josip Ličen je v sredo popoldne nevarno zbolel. Zadela ga je kap po nekem razburljivem ra?zgovoru. Blagemu bolniku želimo skorajšnjega o-zdravl jenja. Gozdna Zek> težka nesreča se je zgodila včeraj v trnovskem gozdu v bližini «Erjavcev», ki je skupina hiš, katere spadajo pod Trnovo pri Gorici. Na nekega Jožefa Plesničaj-ja, starega 41 let, se je pri delu podrlo drevo ter mu prebilo črepinjo. Zeleni krit ga je prepeljal v goriško bo loj Anico, kjer se ranjenec nnhft ja v preccg težkem stanju. * Goriška porota Včeraj zjutraj se je pričelo v Gorici izredno zasedanje goriške porote. VrSola se je porotna razprava proti Evgeniju Droieniku, staremu 26 let, iz Rogaške Slatine v Jugoslaviji. Obtožen je Ml ropa. Točno ob devetih vstopijo v dvorano predsednik cav. uff. Ferri, drž. pravdnik cav. uff. Tripani, zapisnikar Abruzzese ter obtožencev zagovornik dr. Paglilla. Takoj nato veli predsednik, naj se pripelje obtoženec Drofenik. V spremstvu enega orožnika ga zaprejo v železno kletko. Obtoženec je srednje postave, oblečen dovolj dostojno ter ni videti posebno razburjen. Le tu pa tam zablodi njegovo svetlikajoče se oko po porotni dvorani med zbrane porotnike, nato dalje v avlo, kjer se je zbralo še precej radovednega občinstva. — Predsednik porotnega sodišča prečita opravičila odsotnih porotnikov, jih presodi in nato opravičljive opraviči, dva porotnika pa kaznuje vsakega na 500 lir globe, ker se nista javila. Ko s temi konča, se obrne do obtoženca, da potrdi svoje osebne podatke, ki jih je navedel. Obtoženec prikima z glavo in potrdi. Predsednik nato razloži porotnikom, za kaj gre v pričujoči razpravi, in pravi, kot stoji v obtožnici. da je Evgen Drofenik, od neznanega očeta m matere Marije Drofenik, rojen v Trstu in stanujoč v itagaSki Slatini, neporočen ter brez vsake domovine, zaprt že od 1. julija 1927. v goriških ječah, obtožen, da se je 10. januarja leta 1927. v Brestovici na Krasu spTazil skozi okno v hišo Frančiške Fer-folja iz Breetovice, pobral večjo vsoto denarja in veliko vrednostnih predmetov v skupni vrednosti 2000 lir, bil nato od imenovane Frančiške zasačen nakar ji je grozil z dvema samokresoma, da mora molčati. To se je zgodilo okrog poldne. Ropar je nato zbežal s kolesom, ki pa tudi ni bilo njegovo, a ga je moral pustiti sredi ceste, ker so mu ljudje v tamošnji okolici zagradi li pot. Zbežal je nato preko hriba proti Tržiču. Več mesecev nato pa so Drofenika, ki> je v Opatjemselu izvršil tatvino v škodo nekega Franca Ferletiča, prijeli in tam je tudi priznal zločin, storjen napram Ferfolji, tajil pa je, da bi ji bil grozil s samokresom. Ko je predsednik porotnikom razložil zadevo, glede katere naj bi se sodilo, so ti prisegli. Kaj pravi obtoženec. Preds.: «Drofenik, ste bili že kidaj kaznovani ?» Obtoženec odločno: «Nikdar, gospod predsednik!« Preds.: «Se mi zdi, da imate kratek spomini Tukaj vidim, da ste bil že osemkrat kaznovan!« Obt.: cKako je to mogoče, gospod predsednik?« «Da, na tržaškem sodišču radi tatvine in podobnega, od vojaškega sodišča v Trstu radi dezertaci-je, od vojaSkega sodišča v Bol ogni radi tatvine. In v zadnjem času v Gorici, radi tatvine v Opatjemselu, na 2 leti.« •Kako je mogoče, kot vojak, če sem pa vojaščino odslužil v Jugoslaviji?« Dri. pravdnik razloži zadevo, Oefl da je sprva vprašal za kazenski Ust v inozemstvo, od koder je priftei odgovor, da obtoženec ni bil ie kaznovan; ker pa je bil obtoženec rojen v Trstu in iz dokumentov ni razvidno, da bi kdaj prosil za tuje državljanstvo, je on pobrskal tudi pri sodnijski oblasti v Trstu, ki pa fe sporočila, da je bil Drofenik že osemkrat kaznovan. Preds.: «No, .povejte, kako ste kradel T Brestovici!« Obt.: *Prišel sem brez dela iz Trsta. Že dva dni nisem bil jedel. Denarja nisem imel, da bi si kaj kupil, zato sem se odločil... in kradel.« •Kolo, ki ste ga imeli s seboj, je bilo vaše?« «Ne — posodil md ga je neki prijatelj)* *Ko ste se splazili v httbo, kaj ste pobrali?« •Vzel sem 560 lir denaitfo, pobral več prstanov, verižic, rokavice in samokres!« cDa, samokree!« Obtoženec pripoveduje nato^, da je — ko je zapazil Ferfoljo — zlezel spet »kozli okno iz sobe na vrt. V eni roki je nosil pokradene stvari, v eni pa samokres. Pri srttoku skozi okno, je moral pač držati roke nekoliko naprej, na ta način pa si je Ferfolja mislila, da je nameril nanjo samokres, in se je u-strašila. Pa ni imel namena groziti ji, rekel je samo, naj molči. Preda.: «Ona pa pravic da je ■zahtevala od vas nazaj ukradene stvari. Vi pa da ste ji odgovoril: »Mesto tega, ti bom dal dva strela iz samokresa.« Trdi tudi, da ste nosili dva samokresa. Ali je res to?« «Nič ni res, gospod predsednik!« «In takrat, ko ste bili v Opatjemselu, ste tudi zato kradli, ker ste bili lačni?« «Tudi takrat sem bil brez dela!« «Kad ar ste torej brez dela, kra-dete. Pa ste tak orjak, da bi lahko delali!« Priče. Prva pride Frančiška FerfoljaH roj. Pahor, stara 25 let, iz Bresto-vice. Pripoveduje, da je usodnega dne opoldne le za hip šla k neki svoji sosedi, da bi ijo vprašala, Če ji je prinesla iz Tržiča naročena zdravila. Ko se je črez nekaj minut vrnila domov, je zapazila skozi odprto okno v sobi tujega človeka. Tako si je predstavljala, kaj je moralo to pomeniti. Zato je hitro skušala zapreti vrata. Tat pa je to takoj zapazil in še v tistem hipu skočil skozi okno na vrt. Ona je pričela vpiti in zahtevala, naj ji vrne ukradene reči. On pa ji je nastavil en samokres na čelo, drugega pa niže ter ji velel, naj moIČL Nato jo stekel proč, toda vedno je še meril nazaj s samokresom v njo. Ona se je zelo prestrašila, zlasti, ker je imela v naročju o-troka. Tat je nato zagrabil za kolo in zbežal. Nato pa se je pričel za njim krv. Preds.: «Drofenik trdi, da je u-kradel v vaši sobi samokres in da je nosil samo enega* Kaj pravite k temu?« Feriolja, ki edina izmed prič govori slovensko: «tV naši hriši nismo imeli nikdar samokresa, imamo pa dve pužki 1 Da je nosil dvoje samokresov, pa se prav dobro spominjam!« »Kaj vam je ropar vse odnesel ?» «507 lir. zlato uro in verižiro, eno zlato ovratnico in eno srebrno, tri zlate prstane, zlate uhane, en par usnjatih rokavic in žepno e-lektrično svetiljko.« Predsednik je nato poklical Ferfoljo k kletki, v kateri je tičal obtoženec — ter ji rekel, naj v pričo njega izreče, da ni mogel ukrasti samokresa v njih hiši, ker ga niso imeli. -meljitega popravila prav kmalu. Po mestu imamo velike «hrluzge» in blato. Včasih je dala občinska uprava takoj odkidati sneg, ako je zapadel. Danes pa tega ni več. Umestno pa bi bilo, da se snaženje cest zopet uredi. DAROVI Mesto cvetja na krsto blagopo-kojnega g. Jurija Cerne daruje obitelj F. K. L 5U za Sol. društvo. Pokojniku blag spomin, darovalcu iskrena hvala! POSLANO) IZJAVA Podpisana izjavljam, da obžalujem, da sem z besedami in trditvami, ki sem jih napisala v pismu na g. Andreja Čok. železničarja iz Lonjerja. sedaj v Milanu, tega poslednjega razža^ lila, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni. (3M) Trst-Lonjer, 14. marca 1928. Marija gkrinjar, Lonjer št. 122. Za članke pod tem naslovom odkla-nia uredništvo vsal;o oH£.-»\ornost MALI RS p » Er* L' g g I 1 PRODA se posestvo, primerno za. reio dveh - treh krav, s hi'i, gospodarji*itn poslopjem in nekaj njivami. Poizve sc na Kneži No. 125, posta Podraelec. 291 DNE 12. t. m. se je zgubil na cesti med Sežano in Kobdiljem avtomobilski dinamo. Kdor ga dobi, naj naznani Jankotu Švageli, Šanjel na Kra