290
Kako s konji ravnati.
„Po malem na delo, po malem v hlev", to je glavno pravilo zastran konj z ozirom na pričetek in konec kakšnega opravila ž njimi. To hoče reči: začni voziti mirno ter ne zahtevaj, da bi žival morala hipoma in precej ob začetku delati in bežati na vso moč, ampa& začni po malem in zahtevaj potem polagoma čedalje več. Ako časi prenehaš in privoščiš živali počitka, pro-vzročiš, da mišice in sopila popolnoma in vztrajno delujejo. Jedaako oduehavaj, miri žival in priganjaj jo čedalje manj, predno dospeš domov in konja v hlev postaviš. Po težkem delu, po hitri vožnji konja oagloma v hlev postaviti, to mu nič ne koristi, mišic nič ne pomiri, ampak stori, da postanejo trde. Zaduhli, nezdravi zrak, kakeršen je navadno po hlevih, pa škoduje plučem, ki so močno razburjena, in koži, ki se jako poti.
Če hočeš s konji daleč in hitro voziti, ne polagaj veliko, ne krmi preveč malo poprej, predno odpotuješ, ampak preteče naj vsaj eno ali pol ure, da prebavi konj použito hrano. Prebavljanje je delo, za katero je živali časa treba ravno tako, kakor za vsako drugo opravilo. Kdor ne ravna tako, zahteva od živali dvojno delo, ob enem, vožnjo in prebavljanje, ra nobeno se ue vrši pravilno, zdravo in prav. Prebavljanje postane nepopolno, hrana se ne ukoristi tako, kakor bi se morala, mnogo redilnih snovi se potrati, konj ne more vseh sil za vožnjo napeti,   ker ni do sita nakrmljen.    Najbolje kaže  konja
trikrat krmiti: zjutraj, opoludne in zvečer, in sicer zvečer se naj polaga največ, po noči pa nič, takrat naj truplo počiva, in prebavila naj delujejo, da jih nič ne moti.
Naglo z delom menjavati, to škoduje konjem močno. Ako so na primer konji ves teden morali težko vleči, voziti, pri čemer so le po malem hodili, škoduje jim močno, če jih potem v nedeljo zaprežemo ter se hitro peljamo v mesto ali na izprehod. Dobra konjska oprava je veliko vredoa, za polovico dela, ker v njej koaj vse svoje sile rabi. Kadar oprava ne leži prav, ali se pod njo nabira prah in nesnaga, nastanejo, zlasti po leti, tako zvani otiski, kateri žival jako bolijo. Tako zbolevši Konji rede se slabo, ne morejo pri delu rabiti vseh svojih sil, ker prizanašajo bolestnim stranem svojega života. Slaba oprava stane gospodarja zaradi marsikaterih izgub pri živalih in delu veliko več, nego bi stala nova in boljša oprava.
Kadar začnemo voziti, naj vsi konji ob enem, jed-nakomerno in mirno potegnejo. Zaletavanje enega konja oškoduje opravo, pogubi konje v kratkem času ter ne pomaga nič k srečni vožnji, ampak jo le ovira. Navadno je voznik kriv slabi navadi, da se konji nepravilno zaletavajo, napenjajo in mučijo, ne da bi vsi jednako-merno in mirno vlekli. Pameten voznik bode to vselej lahko dosegel, ako s konji lepo ravna. Surovost vse izpridi, vsaj malokedaj pomaga.
Kedar so konji vsled težkega dela ali naglega dirjanja razgreti in mokri, ne smemo pripustiti, da bi morali stati, na hladnem vetru ali prepihu, na primer na cesti pred krčmo, sicer jih v kratkem času pokvarimo, časi zaradi tega konj tudi naglo pogine na cesti, vsaj mnogo bolezni dobivajo konji na ta način. Ako si prisiljen vročega konja postaviti v hlev, pretri konju kožo s slamo, da se hitreje posuši, potem pa ga pokrij z lehko odejo, če je le mogoče, pa ne postavljaj vročega kooja v hlev, ampak daj mu izprehoditi se in oddahniti si po malem. Koliko celo varčni gospodarji v tem oziru greše, kar bi sebi in živalim na korist lahko opuščali !