H PROSVETA CLMttO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ Chicago, III., petek, 15. junija (June 15), 1934. Uredniki in uprarnUkl prNtavi: M67 8. LawadaW An, Office of Publlttttott M67 South Uwadale Am Telephone, Ro«kw*U 490« lU> at Po-^fte. •fCwerw of Mink a. un. komentarji -cialai pror»»-T ÍjShI knuharj« M goosevelt je in-in javnost, da ¡¿„i program za Ure«, ki bo fle to givembru in snide se ^ 7jegov socialn' pro- U v glavnem grad-jj — slehrni človek driavah mora imeti kovanje! - in za-delavcev proti brez-ter »plodno zavarovalo pokojnino, n, da te socialne re potrebne za Ameriko, t ne pozna nobene so-idaje, vendar zakaj .elt čakati dve leti pjdejo najubožnejši slo- Ito? . Jj i«no, drugo pa je: ali bo jgkonodaja te vrste kaj ,li bo dosegla svoj na-Ijo vlada prišije na ban-| ameriški privatni kapi Hjinje omenjenih veli-^ mora vlada imeti o-gtalne fonde, drugače I Mirti le na papirju. j itrani pa vidimo dej-irUda k vedno "oživlja" it privatne finance in i posojili težkih mili j o-mranjenimi privatniki, da jih otaja. Vse kanciranje se pa vrši z lajem milijonov in milijo se dolgovi in - vlada ¿e danes noče kbelega kapitala, da bi ril malo ¿peha v ofbliki brkov. favljamo socialno za-iv korist revnim delav-latrijah in na farmah, Idravljamo je, če si uli reveži sami finan-bde socialnega zavaro-fcerekoli vrste! Oe hoče P®*no izvajati socialno ij«, mora najprej soci-btdit, da bo lahko kon-tkonomski krvotok delto hodila k privatnim > po posojila, «lina pot; vsa druga Sov novo — pri kari jo. • • » L Mencken, general ■fonih cinikov v Ame-»Na, da je treba vse •»"h* izročiti krvni-tojem, da jih obesijo. P* v reviji Panora-llooieveltov "možgan-'v «noti, če misli, da ■»■Posli! vse brez posel-»»«stroške vlade. Med takih, ki noče-■'»Ploh niso sposobni za take un«i» lu rr'čanke * » bil a \hi>n fcr,*ki ča*t ameri- Alh.r '' KT2*' Aooept&noe for mailing at special rate of __. —--'—-- hi v=, 01 pogU— Prcvdod for tn -ction 11Q8, Act of Oct. 3, 1917, authority on Juna 14, 1911. Subscription $6.00 Yaarlj ^TK V.~NUMBER 117 TERORIZIRAHJE DELAVCEV PRI REIRTOI STEEL 'Kdor je za atavko, bo ob delo" 00 bossi povedali delavcem Enega ao ugrabili in pretepli 116 pa takoj odslovili Weirton, W. Va. — (FP) — Weirton Steel kompanija je bila med prvimi jeklarskimi družba ml, ki je avetu naznanila, da ao se njeni delavci izrekli v ogromni večini proti jeklarski stavki Ni pa povedala, pod kakšnimi o-kolščinami ao "odglasovali" proti stavki, niti ne, da jih je odslovila 116 takoj, ko ao bossom povedali, da ao za stavko. Niti ni družbina vest povedala, da je "nekdo" ugrabil Petra Grego**, ko je šel ob 12:15 po ]>olnočl z dela. Pete ni namreč svojemu bossu Charleau Eddyju pravilno odgovoril, ko ga je vprašal, če bo delal v slučaju stavke. Ko mu je rekel, da ne bo delal, ga je Eddy informiral: "Ne boé dolgo v tem kraju". Vračajoč se z dela, ga je počakala skupina pobojnikov. Nekdo ga je vsekal po glavi, nakar ao ga spravili v čakajoči avto in odpeljali 15 milj iz mesta, kjer so ga pustili v nezavesti na samoti. Okrog šeste ure zjutraj je prišel k sebi in àel do nekega farmarja, ki ga je odpeljal na policijo v Weirtonu. Policija, ki je bila pomnožena za 200 mož za slučaj stavke, ni podvzela nobenega koraka proti ugrabiteljem. Tudi ga ne bo, ker je mesto, ki šteje 28,000 prebivalcev, popolnoma v rokah jeklarske družbe. Mesto ni niti in-korporirano, nima ne župana in lahko družba počne, kar hoče, ker je absoluten gospodar in "postava". Tudi če bi meato imelo župana, bi ne bilo nič bolje, V bližnjem Holliday's Cowu, ki šteje 4000 prebivalcev, je župan toliko olajšal družbi sitnosti, da kar sam deputizira pretepače za slučaj stavke. Vsakemu delavcu so bossi zastavili to-le vprašanje pri "volitvah" o stavki: "V slučaju 'troubla', ali boš delal ali pustil delo?" Kdor je odgovoril, da bo delal, je bil zabeležen, da je glasoval proti stavki in za kompa-nijsko unijo. "In če si odgovoril, da ne boš delal, so ti takoj povedali, da je to tvoj zadnji dan dela pri Weirton Steel", pravijo delavci. Pri nepristranskem hi tajnem glasovanju bi bil izid baš obraten. Za stavko je družba dobro pripravljena. Najela je več sto izrednih "policajev"—pretepačev in poboj nikov. S streh njenih tovarn že sedaj svetijo močni žarometi, ki ponoči iščejo plazečih se senc po okolici mesta in velike jeklarne. Dva diktatorja v gozdu bajonetov v Benetkah Hitler priletel v Italijo na tridnevni "prijateljski" sestanek Benetke, Italija, 14. jun.—Be-nito Mussolini in Adolf Hitler »ta se danes sestala v vili Pisani zunaj mesta. Hitler je prišel iz Nemčije po zraku in s seboj je pripeljal svojega zunanjega ministra Neuratha ter cel kup po-bočnikov. To je njegov prvi korak na tuja tla, odkar si je s po-močjo nacijev prisvojil vlado v Nemčiji. Mussolini ima s seboj svojega podministra zunanjih zadev Suvicha. Konferenca ima trajati tri dni, toda velik del tega časa bodo porabili s ceremonijami in gostijami. Program razgovora dveh diktatorjev j* stroga tajnost. Benetke so zdaj oborožen tabor; mesto je polno fašističnih miličnikov, karabinjerjev in tajne policije. Iz Nemčije je prišla cela armada nacijskih špijonov, ki morajo paziti, da se "Fuehrer-ju" ne zgodi nič žalega. Nihče ne sme blizu vile Pisani, ki je obkoljena z debelimi obroči pušk in bajonetov. Tudi Časnikarjem je prepovedan vstop. STAVKA PRISTA-RlSCRIH DELAV CEV NA ZAPAH Bivši unijaki voditelj organizi-ral skehsko unijo. Stavka je àe vedno stoodstotna 0 i banje macodonsUh vstašev uničeno Finančni nolom Nemčije! Nemčija razglaaila fteatmeaečni moratorij na vae dolgove, tudi na Daweaove in Youngóve obveznice Berlin, 14. jun.—Nemška državna banka je danes razglasila šestmesečni moratorij na vse dolgove v inozemstvu, uključiv-ši Davvesove in Youngove obveznice, katerih večino ao poku pili Američani. Niti enega pfe-niga glavnice ne obresti ne bo plačanega nikomur od 1. julija do 31. decembra 1934. Bolgarski diktator odredil raio-roženje macedonake organizacije IMRO Sofija, 14. jun.—Macedonske-ga komitaškega gibanja v Bolgariji je konec. Bolgarski diktator Georgijev je odredil, da ae enkrat za vselej zatre macedon-ska revolucionarna ¿gganizacija IMRO in njena moč popolnoma uniči. Prebivalcem v hribih juž-nozapadnega dela Bolgarije, kjer je bilo središče komitašev, je naloženo, da ne smejo več plačati ne beliča davka makedonskim glavarjem; dalje je vlada odredila, da morajo komitaši oddati , vse strelno orožje. Razorožitev se je izvršila zadnje dni večjidel mimo, le v vasi Beliti je župan Krum Stankov streljal na žandarje, nakar so ga ubili. Vsi vplivni voditelji macedon-skih komitašev so morali zapustiti macedonske hribe in se izseliti v vzhodno Bolgarijo. Bolgarski diktator je tudi razpustil vse politične stranke; vsa-(o strankarsko gibanje je prepovedano. Ustavljeni s obili tudi časopisi, ki so glasila političnih strank. Listi, ki hočejo nadalje izhajati, morajo prositi za dovoljenje, ki pa ga ne bodo dobili, Če ne opuste prejšnjega političnega program. Samo v Sofiji je 21 časopisov prizadetih. Rum unija odslovila ruskega ca riatičnega "poslanika" BukareAta, 14. jun. — Peter Kozje v, ki je zadnjih 15 let bival v ruskem poslaništvu in "zastopal" carja, se mora zdaj izseliti. Rumunska vlada mu je včeraj ukazala, naj naredi prostor poslaniku sovjetske vlade. San Franciaco. — (FP)—Največja pristaniščna stavka na za-padni obali je še vedno solidna in efektivna skoraj stoodstotno. Pristanišče v Seattlu je zaprto, prav tako v Portlandu. V San Franciscu, ki je glavno torišče stavke in strategije, se je družbam posrečilo dobiti o-krog 500 skebov, ki delajo pod varstvom pinkertoncev in f>00 policajev, kar pa nima na plovbo nobenega efekta, ker so na stavki tudi mornarji in moštvo na pilotskih ladjah. V San Fedru in I/os Angeleau ae sem pa tam premakne kakšna ladja v pristanišču, vendar |>a je stavka tudi v teh dveh mestih efektivna; sicer ne tako ko v severnejših pristaniščih, vendar so pa openšaparji v obeh mestih v skrbeh, da li se ne bodo končno morali podati. Samo v zalivu San Francisca je natovorjenega blaga v vrednosti do 130 milijonov dolarjev. To blago je na počivajočih ladjah ali v skladiščih. 63 parni-kov je na "počitnicah" v tukajšnjem pristanišču že od začetka stavke, nad mesec dni. Stavko so pričele čutiti tudi druge industrije. Sladkorne tovarne zapirajo vrata radi pomanjkanja sirovin. Tudi delo pri gradnji mostov bo v kratkem prenehalo, ker nimajo železa—je na ladjah. S skebarijo poskuša svojo srečo ¿udi L. J. Holman, bivši dis-triktni predsednik unije priata-niščnih delavcev. Njega je članstvo bacnilo iz organizacije, ker je blokiral neko stavko. Sedaj je organiziral skebsko unijo ter se ponudil pomolskim in paro-plovnim družbam, da je njegova unija pripravljena sprejeti njih pogoje, to je pričeti z delorni, sporna vprašanja pa prepustiti arbitraži. Ker ima pa komaj f>00 članov, po izjavi stav kar je v, Holman tudi pri delodajalcih ni prišel daleč — vrste stavkarjev so namreč preveč Čvrste. Holman je bil U« dni aretiran, ker je streljal na stavkarje. 1311 pa je izpuščen. C!e bi bil radi sličnega prestopka aretiran kak stavkar, bi bil gotovo obtožen poskušnega umora, Holman pa je obtožen le napada. Za končanje stavke posreduje v Imenu zvezne vlade delavski podtajnik McGrady. Odkar so stavkarji zavrgli kompromis-no |M>nudbo, ker je izključeval» glavne zahteve stavkarjev—zaprto delavnico in zvišanje plač se je McGrady koncentriral nu drug kompromis. Njegov novi načrt določa, da pristanišča jh>-sredovalnice ea delo prevzame zvezna vlada, delavci in |M>djet. nlki pa naj imajo v njih |h» enega zastopnika. Pod jetniki so temu načrtu na klonjeni, ne pa delavci, od ka (Dalje na 2. »treni.) Kongres dobil načrt industrijskih odborov RooNcvelt zahteva oblast, da lahko prinill sporne stranke k spravi in jih kaznuje, ¿e se ne Irado pokorile. Na podlagi novega zakona bo vlada odredila in vodila volitve delavskih zastopnikov za kolektivno pogajanje.—Zborovanje jeklarskih delavcev v Pittgburghu Smešna povest e japonskem podkonzulu na Kitajskem Izginoli podkonzul, ki je povzročil japonski ultimat in prihod bojnega brodovju pred ftang-haj, je itglnll v samomorilnem namenu ftanghaj, 14. jun.—Za las je manjkalo, da ni izbruhnila nova vojna med Japonsko in Kitajsko — kitajska vlada je it» dobila tridnevni ultimat in ja-ponake bojne ladje so že namerile topove na tukajšnje obmorsko kitajsko meato Sanghaj . zaradi japonskega podkonzula K ura mota v Nanklngu, ki je zadnjo soboto misteriozno izginil. Japonci so takoj zagnali krik, da so ga Kitajci ugrabili ln nekam odvedli. Kitajska policija je iskala podkonzula po vsem mestu in okolici, toda brez uspeha ln kitajski vladi je že postalo vroče, ko je japonska vlada zadnji torek poslala ultimat, da mora biti konzularni uradnik najden nepoškodovan v treh dneh, ako ne, naj se Kitajska pripravi na posledice. Včeraj so pa našli podkonzulu kakih 12 milj od Nankinga, Ves izstradan je priAel k. nekemu kmetu in ga prosil vode in jedi. Ko so ga nasitili, je Kuramoto povedal, da je sklenil izvršiti samomor. Njegova vlada ga ni promovirala v višjo službo kakor je pričakoval, zato je zaključil, da umre gladu. OdAel je lv. mesta in cele tri dni je li»žal na nekem zapuiščenem pokopališču. Prazen želodec ga je pa le prisilil, da se je premislil in začel je iskati jedi. Ja|H>nske oblasti — katerih Je najbrž aram — so zdaj podkonzula zaprle, kitajski listi pa zbijajo šale na japonski račun. Zopetni napad na odvetnika Civll Ubertien Brawnley, Cul.—Te dni je tukaj zopet prišlo do napada na zastopnika American C ?| vi I IJ-berties unije. Žrtev je bil sedaj K me* t I te fig, odvetnik unije, ki je 1)11 napaden na železniški postaji. Nekdo ga je vsekal po čtt-lu, da ga je oblik kri, in izginil v gnjeei. "To naj ti ho svarilo, da se več ne pokažeš v. dolini (Imperial)," mu je zabrusil v obraz, ko ga je vsekal. Kksekutiva 4 TI vil IJbertlc* se je že večkrat obrnila na zveznega justičnega tajnika z zahtevo, naj skrbi /j» varnost njenih zastopnikov v lmj>erljaki dolini ter •njjraira zvezno injunkcljo. ('ijKrnirig* se dozdaj še ni ganil. »» v m ' Prate-* ' * , * .... * i ♦ \ » t i / ... t« Pufertnon 'iS4 * njim zadnje ča-Poder-j* )*• mis* J**, da mu ■ia r,n j| JUgr,,!,.. BeraAka plača arkanaaAkih uči teljev ' >.r' Mena, Ark.—Povprečna letna plača belopolt ni h učiteljev In u-čiteljic znaša v Arkanaasu le *«r»23, zamorskih pa $291, poroča raziskovalni oddelek C/om-monwealth delavske šole. Nad tisoč šol je v tem šolskem letu ostalo zaprtih. Suša na "rednjew In nevernew /apadu. nekoliko naWil npečeiM, črnijo. "i .«* , M # t / ^ . J^rnê ^ 2l*ina /Mina« išče paAr in airada. I>r/ /Adnje dni je IMttsburgh, Pa., 15. jun. — Dvesto delegatov unije jeklarskih in železarskih delavcev bo danes glasovalo o vprašanju stavke. Splošno mnenje na konvenciji je, da je stavka neizogibna, kujti novi zakon, ki ga pripravlja kongres, pušča vprašanje priznanja jeklarske unije nerešeno. Danes govori na konvenciji William Green, predsednik Ameriške delavske fedracije, ki je tudi proti novemu zakonu. Na konvenciji prevladuje progresivni element. Kari J. Fonbeck, vodja progresivnega elementa, je izjavil sinoči, da edino osebna Ktaatevel-tova intervencija, ki zajamči jeklarski uniji priznanje, more odvrniti stavko. Waahington, I). ( ., 11. jun.— Kongres je sinoči dobil načrt novega zakona, na podlagi katerega ibo vlada braaObilrno reševala spore med delavci In delodajalci. Kooscvelt zahteva, da kongres sprejme ta načrt še ta teden, da bo on lahko diktiral mir v jeklarski industriji in preprečil generalno stavko jeklarskih delavcev. K(M>seveltov načrt je predelan Wagnerjev načrt, ki daje predsedniku oblast, da imenuje vladne odiaire v vseh industrijah za izravnavanje mezdnih in drugih sporov med delavci in delodajakd. Odbori ao odgovorni predsedniku in on je glavni razsodnik v vseh sporih. Stranka, ki se ne pokori odloku tega odbora, !h) kaznovana največ a $1000 globe ali zaporom enega leta ali z obojim. Predsednik bo Imel po tem zakonu vso oblast, da en forai ra delavske paragrafe zakona NIHA. Kjerkoli nastane s|M»r zaradi legalnega delavskega predstavništva za kolektivno pogajanje, da» odbor odredil in vodil volitve delavcev, da si proato-voljno izvolijo svoje predstavnike. Ves načrt Je t » f I predložen v formi resolucije kongresu. Republikanska opozicija je takoj izjavila, da nasprotuje temu «*>-veznemu sistemu reševanja industrijskih sporov In bo storila vse, kar la» mogla, da zadrži ali prepreči njegovo sprejetje, r Načrt daje delavcem pravico, da lahko Izvolijo kogar hočejo, svojo delavsko unijo ali kompa-nijako ali katerokoli oaebo, da jih zastopa pri pogajanjih. IMttsburgh, Pa., 14 Jun. delegatje organizacije Jeklarskih in železarskih delavcev Iz vseh krajev Amerike so se aešll danes pred poldne v dvorani Klk'a Templa, da izpregovore zadnjo besedo v konfliktu z baroni j*k* la. Ogromna večina delegatov Ima naročila od svojih unij, da ne smejo Sprejeti nvaiu»aE f; LA» ILO I* nasoos* roneo«« jbonotk - - .. . _______x - ni ■ p ■■ -i-j—--—" i» 'iiwp ■»■ 1 — Glasovi iz naselbin Zanimiv* HeležJie tat raznih krajev Or|M •r »4 Kilwil H»«»»"t w, ik* «•»•••, „H >» «»I» ti" - »KW M-. - »-» »wat«» I»«*' ii-u-d Htaf« nur*«. —" (MKrtM W* V" dotuvoru |l«fc»j>M •• •• «rdtt« A4»rr0.ln* ral »rrlpta will n.rf b. rr*'»<•«« yrr.m«n( M«nu- •ük ti»t»ro ; v*«, kar l'KOHVKTA MAMO M l^.^.l» A». . < «•»■•••■ KBmbea or tur. FKi'faATF.n parna Domač drobiž Usmrtil ne je z električnim tokom Chicago.—Anton Aničič, 9136 Hurley ave., je bil v sredo zve čer jezen na fantaline, ki so pred njegovim stanovanjem i-grali togo. Igrali so zato, ker je bila ha A lam ulična električna žarnica, katera jim je dala dovolj luči. I>a ustavi igro. je Aničlč vzel kladivo in splezal na stdber ter razbil žarnico. Pri ttm delu je pa prišel v dotiko z golo žico in padel mrtev na tla. tfbll ga je električni tok. Star je bil 51 let. Smrt port avtom Pueblo, Colo.—Dne 3. t. m. sta se dva mlada rojaka, Anton J. Gerfiič in John Zobec, peljala v avtu in se prevrnila na ovinku. Geršič je bil na mestu mrtev, Zobec je pa umrl drugi dan. Prvi je bil star 33 let in zapušča ženo, majhnega otroka in mater, Zobec je pa bil star 27 let in samec. Oba sta bila rojena v A-meriki. Novi grobovi Canon City, Colo.-—Tu je u-nirl Prank Ferkul, star fti> let in doma iz Lašč. Zapušča ženo, sina in hčer. McGregor, Minn.—Tu je zadnje dni umrl Frank Jakše, star 78 let in doma iz UrŠnega sela pri Toplicah. Zapušča dva sinova, drugega sina v Kanadi in hčer v Clcvelandu. Nova izdaja Adamičevega "Dl-nit mita" New York. — Prva knjiga Louisa Adamiča "Dynamite" izide v dveh tednih v novi, prede lani in povečani izdaji. Ona bo nižja kakor je bila prvi knjigi Poroka Kuclid, O.—Tu sta se poročila VVillism lledetiko in Anna Bel-fuss, ki sta takoj po poroki odpotovala v Californijo. Ženin, ki je bil rojen v Park Cityju, Utah, je član društva št. 450 SNPJ. liilo srečno! S T A V K A PRISTAN ISONIH DKI.AVCKV NA KAPAMI Vesti iz Waukegana Waukegan. IIL—M i s I i m in upam, da boste priobčili moj dopis v Prosveti. Saj je to šele moj drugi dopis z» Pro«veto, članica Slovenske narodne podporne jed note in naročnica Pro-svete pa sem že 15 let. Nič dobrega ne morem izročati. Suša je velika, ker ni dežja. Delavske razmere so na splošno slalie. Dela je sicer še nekaj, mezde so pa nizke. Iz starega kraja sem prejela pismo od brata Andreja Gruma Iz Rakitne, ki mi sporoča, d* mu je požar uničil hišo. Tukajšnji rojaki so se takoj odzvali a prispevki in nabrali vsoto $66.92. Nabiralci so bili Francis Krainc, Tony KržiČ in John Stebly, katerim se najiskreneje zahvaljujem, tako nabiralcem kot darovalcem. Anna Krainc (11). prislil nk a h (tkalnicah I se mea- UbertlO* ZtMftV* de obračunavajo mesečno in « znašajo od 4 do 30 angleških ši- akCMO M Homer 19 lingov mesečno. Polovica delavk | " , prejme povprečno mezdo 18 ši-1 Governer;a urgirá, naj en i orni ra Rojak išče sina Putnam, 111.—Sporočam jav-nnaii. da sem pred več leti zgu- . . •___l.i l.I .... —A Association. Ta ustanova poslu- lingov. Pogostoma so mezde v Je še danes pod istim imenom, obmorskih krajih nižje kakor v torej Slovenian, in je kot bizni- notranjosti dežele, ško podjetje znano med Ameri- Ker učinkovite zakonodaje o kanci |*reeej bolj kot na primer ureditvi delovnih pogojev ni, se "Lurška kapelica pri Mali Terc- malokdo briga za zdravje delavk, zlji**. Tovarniški prostori »o redoma Leta 1916 je bilo tukaj usta- prenapolnjeni, prezračevanje in novljeno samostojno podporno j raZAvetljava slabo. iVeddelavci društvo. Inkorporirano je bilo 3., ¡n preddelavke delavke strogo maja 1917 pod imenom Slove- nadzirajo, jih pretepajo in kaz-nlan Fraternal Independent Bc-jnujeJo z globami v znesku ene-nrficial Society. To društvo po- jra ali dveh dnevnih zaslužkov, ••»hije že 18 let in je znano tukaj ;ali celo z odpustom. Žene prina-vrem (tudi Američanom), ki se «ajo prav pogostoma dojence in z» take stvari zanimajo; Matija otrdke s seboj v tovarne. Do-nienda ni med njimi. j jence polože na tla, pod svojim (¿eta 1920 se je tukaj usta-1 delovnim prostorom ali pod stroj, novila Zadružna'prodajalna. In-1 pri katerem mati dela, dočim se kirporirana je bila pod imenom (/jVc in triletni otroci igrajo med Slovenian Cooperative Associa- stroji v tovarni. V nekaterih tion. Zadruga je poslovala osem let in kot bizniško podjetje je bila dobro znana Američanom v Johnstownu. Napredni in svobodomiselni rojaki ao Imeli pogum (Matija ga jim zanika),.da so dali na prodajalno velik na-biTsled za sinom, ki bi ga rad I'in Slovenian (ne "Greiner"). našel. Pred nekaj dnevi sem šel' Matija menda ni nikoli videl te-v Reorijo, III., da bi mi tamkaj- Ka napisa. šnji rojaki morda pomagali pri| Istega leta (1920) so 81oven-iskanju. Prosvetln naročnik mi ci iz Moxhama in Ix>rain Bora je svetoval, naj'napišem glede'zgradili Delavski dom in ga dali tega dopis. | inkorporirati z 'imenom Slove- Meseca marca 1915 sva bila s ninn Workers' Home. sinom zadnjič skupaj. To je bilo "iz tega jo razvidno, da je do- (Nadaljevanje ■ lt strani.) terih se pričakuje, da «a zavržejo. Oni zahtevajo popolno kontrolo nad temi posredovalnicami. ker bi h tem dobili zaprto delavnico. Po Mc(lradyjcvcm na črtu bi stroške posredovalnic nosile enako vse tri stranke. Temu načrtu je naklonjen tudi Joseph P. Kyan, predainlnik International Longshoremoti a-sociarije. Zadnjo besedo pa imajo člani, ki so Ryanu že večkrat prekrižali račune in ga cenzurirali. Morala med stav kurji je iz-borna. Na piketni straži ho vsi noč iii dan. v dveh šihtih po 12 ur. Tudi oskrbo v zvezi s prehrano no dobro nruMiiizirali Njih kuhinja v tem mestu skrbi vaak dan za 1500 stavkarjev. Nekateri dobivajo |Mal|Niro tudi* • hI mestnega relifa. Praske med njimi in |M»licijo so |»oir<»*tt<, vendar pa v zadnjih par tednih ni prišlo do več jetra s|M>p>tdn ko' na primer koncem m«'*eca nm)«,i ko je bilo ranjenih več meh na obeh straneh. v Chicagu. Od takrat sem večkrat poizvedoval po njem, pa ni nihče nič vedel o njegovem bivanju. Ves moj trud je bil zaman. Pred tremi leti je pa pisal domov, da je pri vojakih. Bil je na Japonskem in na - Filipinih. Potem ni spet nobenega glasu o njem. Kakor je omenil, je šel k vojakom leta '15. Tukrat sem odpotoval na jug in mi ni bilo znano, da je on šel k vojakom. Podpisani prosim rojake, ako vedo za sedanje bivanje mojega sina, Čigar ime je John Polance, da mi sjMiroče na naslov: John Polance, Putnam, III. Moj sin se je rodil leta 1894 in je prišel k meni iz stare domovine leta 1908. John Polance. Prepozno ste hc zbudili! Johnstown. Pa. — V Amcri- kanskem Slovencu sem čital do pis iz Johnstovvna, Pa., v katerem Matija Klučevšek na široko piše o tukajšnjih "Greiner jih" ter ji skuša predelati t Slovence. To sicer ni nič slabe ga, in Matija bo opravil dobro, koristno, narodno delo, ko bo odpravil "Greinerje", katerih je najti največ med njegovimi pristaši. Toda Matija je šel v svojem navdušenju predaleč ter zapisal med drugim tudi tole: "Dokler niso prišli k nam slovenski frančiškani, širša ameriška javnost sploh ni vedela, da sploh živi slovenski narod m.Ml njimi. Imeli smo seveda tako-zvane naprednjake jn svobodo-m ¡selce, niso pa Še toliko na pre. «lov ali, da bi vedeli oziroma niso imeli poguma. Zato je seveda treba tudi narodne zav|esti in javno imvcdati, da smo Slovenci". Sicer smo navajeni Matijevih klohasarij (pretiravanj), toda zgoraj citirano je pa vseeno le preveč debelo "zašpiljeno", Zdi ml tudi. da tega dopisnika A. Sr-nrptn^ča spomin, zato ne bo škodovalo, ako mu navedem par dokazov, da so se tukajšnji napredni Slovenci zavedali svoje narodnosti in to dosti preje, predno so si rimski kutarji napravili "gnezdo** v Johnstovvnu Leta 1915, torej pred 19 leti je napredna skupina tukaišnjil Slovencev ustanovila hrnnilftict in |M»sojilnico. lnkorporirana jr bila 9. marca 1915 pod imenom Slovenian Savings and I star pisnik A. S. prišel 15 do 20 let prepozno s svojimi nasveti, oziroma svojimi priporočili, da moramo javno povedati, da smo Slovenci, ne bi bilo treba, kajti dokazi so tukaj, da so se tukajšnji Slovenci zavedali svoje narodnosti tor javno naglašafj svoje ustanove s Slovenian že takrat, ko so razni fratri in patri, katerim se sedaj hoče dati kredit za to, še trgali hlače po klopeh v ljudskih šolah. John Langerholc, št. 82. Žensko dalo v kitajski tekstilni irimtriH Izrabljana kitajska žena , boljše upravljanih tovarnah je urejen poseben prostor za dojenje, kamor prinašajo sorodniki dojence. Cas za dojenje je pa odmerjen tako kratko, da dojen-ča ni mogoče nadojiti. Matere jemljejo večinoma tudi hrano v tovarno, ki si jo pogrevajo potem na parnih kotlih in strojih. Poizkušalo še je tudi izboljšati delovne pogoje delavk. Tako so nekatere tovarne uredile posebne jedilnice, druge dajejo brezplačno kuhan riž ali vroč čaj delavkam za kosilo. Stanovanjske razmere so vzhodnim razmeram primerno slabe. Večina delavk je tudi preslabo hranjenih. Pogostoma morajo že ob pol petih zjutraj vstajati, da skuhajo jed. Njih zajtrk je večinoma soljena zelenjava in nekaj riža; opoldan jedo riž s kosom osoljene ribe ali zelenjavo, kar jemljejo kar s seboj na delo. Po zaključku dela so navadno preveč utrujene, da bi si še enkrat kuhale večerjo, tako, da obstoja ta le iz kitajskega kruha, ki je podoben su-horju. Prehranjevalne razmere žen, ki opravljajo nočno delo, so v splošnem še neugodnejše. Mednarodni urad dela objavi še nadaljnja poročila o ženslTem delu na Kitajskem v svojem poročilu. Mednarodni urad dela poroča: V zadnjem Času je bilo v kitajskih časopisih objavljenih več člankov o delavskih razmerah žen v velikih industrijskih centrih, kakor Sanghaj, Tient-sin in Vusic, iz katerih se precej jasno zrcalijo dejanske delovne razmere žen v kitajski industriji. Po teh člankih traja v splošnem delovni čas najmanj deset ur. V svilni industriji v Sanghaj u znaša povprečno delavnik deset ur in v Vusicu 12 ur na dan (od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer) z enournim opoldanskim odmorom. V pavolni industriji v Sunghaju in v drugih industrijskih obratih traja delovni čas 12 ur; delavci morajo v splošnem priti četrt ure pred 6. uro v obrat. V nekaterih primerih nimajo niti časa, da bi sc ned kosilom odpočili, marveč mo rajo použiti svojo hrano kar med delom. Tudi v drugih industrijskih panogah traja delovni čas povprečno 12 ur. V sezonskih industrijah se giblje delovni čas v mrtvi sezoni med 4 in 7 urami in v najboljši sezoni Tin rmnl 12 in 15 ur na dan. Žene imajo pravico mesečno do Iveh dni dopusta. Mezde so v posameznih indu-trijah in poklicih izredno raz-(čno visoke. V svilni tkalnici v 'Unghaiu znašajo na dan 35 cen-u*' (okoli C Din) in v tobačni ndustriji do 90 centov. V Tient-inu so mezde slabejše. Spretna elavku utegne tam zaslužiti 70 r.krov na dan. Pov prečna dnev-n mezda znaša 50 centov. V zakon o civilnih Hvobodščinah v južnem Illinotau Springfield. III.—(FP) — Go-verner Horner, vsi člani državne zbornice in drugi funkcionarji v raznih jpkrajih »o od či-kaške postojanke Civil Liherties unije prejeli zahtevo, "naj pre-čitajo zakon o civilnih sv obod-ščinah ter prenehajo z motenjem svobode govora in zborovanja.",, , _ Od governerja Homerja unija tudi zahteva, da ta zakon en-forsira v okrajih, kjer Oblastem ni poznan, oziroma teptajo po njem ter smatrajo sebe nad zakoni. Ta zahteva izvira iz incidenta v Taylorvillu, kjer sta župan in podšerif preprečila javni shod s plinskimi bombami in a-retlrala Thomasa in Andersona, ter iz nasilja v Nokomisu, kjer je fašistična drhal pod vodstvom "postave" navalila na organizirane brezposelne ter jih pri demonstracijah nagnala na vse «tiri vetrove, 11 Članov pa aretirala. Za te aretirance je okrajni sodnik določil $87,000 varščine v gotovini! Izgnana sta bila iz Nokomisa tudi dva odvetnika' International Labor Defense. "Javni uradniki v teh mestih so se menda oprijeli ideje, da so nad ustavo države in dežele ter da lahko ignorirajo civilne svobodščine in pravico do svObode govora in zborovanja, ki je garantirana vsemu prebi valstvu, povsod, kjer se ne strinjajo z govornikom. Očividno so mnenja, da obstoje civilne svobodščine le za močne in vplivne, ne pa za nižje sloje," pravi Civil Liberties governer-ju Homerju. Kalifornijske oblasti ugrabil* 2W stavkarjev Preganjali ho jih iz okraja v o-kraj ko živino. Dvojna preiskava KOLIKO BESED GOVORIMO? ■ mi, ■MÍL • — -I'«d*rati4. Nacijski nož, ki j?a ka je bil najden na cesti p« Hitlerjevih pristašev z niki v New Jerseyju. ' Neki angleški statistik je izračunal, da ima angleščina več ko 400,000 besed. Toda ni ga človeka na zemeljski obli, ki bi vse te besede poznal. Najmanjše besedišče imajo angleški poljedelci ; statistik jim prizna samo 400 besed. Najtbrže to ne bo čisto držalo, vsekako bo prenizko. Ta cenitev je utegnila biti točna pred sto leti, dandanašnji pa bere angleški kmet časnike in posluša radio, tako da je njegov besedni zaklad najmanj štirikrat tolikšen, kakor ga je imel njegov ded. Kvalificirani delavci razpolagajo že z dosti obširnejšim besediščem : 5000 tjesed, pravi statistik. Duhovniki, odvetniki in zdravniki pa rabijo okoli 10,000 besed. Posebno medicinci vedo dosti besed, saj morajo poznati nič toliko latinskih izrazov: vedeti morajo latinska imena 433 mišic, 103 žil privodnic, 707 arterij, 500 pigmentov, 295 strupov, 109 različnih oteklin in bul, 700 načinov preiskovanja, več ko 200 bolezni in okoli 1030 različnih bacilov. Največji besednjak pa inia po «tatistikovl sodbi žumalist. Zakaj njegovo delo ga spravlja dan '4t dnem na vsa področja življenja, v vae poklice, v stike pride e vsemi plastmi prebivalstva, in zato je razumljivo, da je njegova besedna klaviatura najobsežnejša. Pa še med časnikarji ga ni, ki bi vedel več ko 20,000 besed. San Francisco.—(FP)—Okrog 200 poljedelskih delavcev/ in njih otrok je bilo ugrabljenih v Brentwoodu, kakih 50 milj vzhodno od San Francisca, ker so zahtevali večje plače pri obiranju in konzerviranju marelic. Ugrabile so jih okrajne oblasti in državna policija. Naj prvo so jih v Brentwoodu zaprli v staje, nakar so jih po par dneh izgnali iz okraja na sličen način ko po "divjem" za-padu gonijo živino s pašnika na pašnik. Kakor hitro je ta človeška 'čreda' prestopila okrajno mejo, so jih tirale naprej okrajne oblasti dotičnega okraja. In to pregajanje še ni končano, ker 'ndečkarjev' nikjer ne marajo. Krmijo jih tudi slično ko živino—če dobe kaj, je dobro, Če nič, pa tudi prav. Z njimi postopajo slično kakor so lansko leto proti poljedelskim delavcem pod vodstvom komunistične poljedelske unije. Ugrabljenci so člani ali pa pripadniki Cannery Workers unije, ki je včlanjena pri Ameriški de-layski federacjji. Kljub temu jih pa oblasti in delodajalci smatrajo za "rdečkarje". Trinajst vodilnih "rdečkar-jev" te unije je bilo aretiranih in pridržanih v zaporih mesteca Martineza. Med temi je tudi J. B. Nathan, organizator. Ostale so naložili na vozila ter jih v spremstvu 100 "možev postave" pričeli tirati iz enega kraja v drugega. Kamor so prišli, so jih pognali naprej. UNlaiinvtlev delavwkr fcde v Chicagu Chicago. — Rame unije in socialistična stranka snujejo ve. černo kolo sa delavstvo. Pričela ae bo ie v tem poletju |mmI vodstvom višješolske učiteljice Lillian Heratein Prvi tečaj bo |nnlii v govorništvo V«», le^aiev I* dpre Für V tračni. Tukajšnji centralni svet se je Obrnil na drži lavsko federacijo, katei ra, naj zadevo prei-ce in me legalne korake pro nasilju javnih oblasti. Preiskavo je odredil vi governer Merriam, k pa le aktivnosti državn je, katera bi se po zak rala brigati le za cestni po deželi. V tem i^r je sodelovalo 20 državi čajev. O Merriam u tu< jo, da namerava nastop farmarskim "vigilantom jeenikom, ki postopajo delskimi delavci po v», vi. Pa menda ne bo ker je Merriam rekel, < briga za piketne pravice je to "biznis krajevnih Socialna porrivoi in sosialna rrai Nič novega ne |m»vi pravimo, da je d'»br prav isto kakor p">rtvi Sistem družbe je r<»iiil zlo, bedo. To /I" ¡i"'1H Ijati z dobrodelnostjo tvovalnostjo, to j«* v '"j in isto, ker oboje gre p na račun tistih ki ima srca ali pa ><■ ho• I razumemo tako, ,lA 1 pravično le. ' j dele manjkajoča ra I jejo ta' ' ' ....... Nikakor F "r morali, d« " ¡dohra nHo bednim tem. krr -od svoiefs ko«a kr"h pinom | To bi b i»tot*K ' * i ki bi se tej 'AS" J*"*'4' lindem V?* pri^l**1 t itak P*"1"1 j.l al a Detnonatracije brerpiweHiih delavcev pred mc*tno hišo v New Vorku. Naj»»"" svake VI .•t m M bveU." A» J ik Il JURIJA- PROSVETÀ yesti iz Jugoslavije mt J jirim» porodi« la Jagoaâavi)«.) iüí0 kopali temelje za 1 in «o pri tem na- r¡ okohtn.B i" Motovili. <)a je u» «¿Mko4nj»K. Pre fnn" .. «n tfi ^TTwiifti zobmi. O- med tvornico Titanom in elek trarno na Duplici. Otrok je trgal cvetke prav ob robu prekopa in nesreča je hotela, da je zdrknil v globoko in deročo vodo, iz katere se ni mogel rešiti. Ker ni bilo nikogar blizu in tudi nihče ni sHftal njenih klicev na pomoč, je mala Ivanka, ki je átela šele pet let, utonila. Truplo je našel strojnik elektrarne ob grabljah. Smrtna neareca v mlinu. — Samski delavec Sandor Kilčan, star 30 let, doma iz Kriievcev, je bil zaposlen pri mlinarju Men-cigerju v Kraiči. (Nedavno proti večeru je šel po opravkih v mlin. da bi uravnal dinamo. Pri tem Èze ponen*— P» je transmisija zdrknila s ko-1 jja grobišča. V Ra- lesa in Ktičan jo je hotel name-*je bil okostnjak izki/pan stiti spet na kolo. Pomagal si je . 4-1 „/J nnv'OlfR Sokolske-| pri tem tudi z levo nogo. Zdajci pa ga je vrteče se kolo zgrabilo za nogo in v naslednjem trenutku ga je že z vso silo treščilo po tleh, kjer je obležal v mlaki krvi brez leve noge. Pa tudi sicer je po vsem telesu dobil hude poškodbe. Poklicali so zdravnika, ki je odredil, da so ponesrečenca nemudno prepeljali v murskoso-boško bolnišnico. Ves napor zdravnikov pa KUčanu ni mogel neèiti življenja, (ker i|r«ubil že preveč krvi. Siromak je naslednjega jutra umrl za hudimi poškodbami. Prostovoljna smrt mladeniča. — Nedaleč od Starega dvora pri Skofji Loki so naleteli trije delavci na obešenca, • ki ga niso spoznali. Nesrečnika so brž odvezali v upanju, da ga morda ée vrnejo k življenju, kar pa se jim ni posrečilo. Poizvedbe so kmalu dognale, da je šel v ¿prostovoljno «mrt priljubljeni Lojze C., mesarski pomočnik v Skofji Loki, star 32 let. Mladenič je moral preživljati hude notranje boje, da je storil ta obupni korak, ker je bil sicer vedno dobro razpoložen. V petek zvečer se je še mudil med svojimi prijatelji in šaljivo pripomnil, da ga bodo prav gotovo oni prej spremili na pokopališče kakor on nje. Pozno v noč se je Ivojze poslovil in se odpeljal s kolesom najprej baje na Trato ïn od tam nazaj v Škof j o Loko do gozdiča, kjer se je odločil za slovo od življenja. Kolo je prislonil na neki gaber, odložil je tudi dežni plašč, ovratnik in samoveznico. Vrv si je ovil trikrat okrog vratu. Truplo so prepeljali na Svetje pri Medvodah ,kjer so njegovi ljudje doma. Lojze je bil vnet igralec pri šahovskem klubu in priljubljen mladenič. Požar. — V noči na 19. maja je nastal ogenj v parmi posestnika Mihelaka Franca v Sikolah. Družina se je prebudila šele, ko je bilo že vse v plamenih. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje s kojarnico in živinskimi hlevi. Razen tega je ogenj uničil še o-strešje stanovanjskega -poslopja in v bližini stoječi svinjak Pernata Mihaela. I>e gasilcem iz Si-kol in Cirkovc se je zahvaliti, da ni s|>et prišlo do večje požarne nesreče. Nastanek požara pa je prav tako nepojasnjen kakor pri skoro vseh v tem okolišu nastalih požarih. Drzen vlom z velikim plenom v Ptuju.—Pri krojaškem moj-ti.V Stefon ! gtru Adamu Novaku seje poja- kéofcd M Vrhu' ki J® ! vil neki mlad moški, ki je iskal i <4 J'TV,>,^I k,,|,at- stanovanje, češ, da je dobil «luž- ¡ísrft j v-plika — skoro ^edno Z Našli .aloslnpin kraju ga je najbrž zapuatiU brezvestna iti*, ti. Otroka je prevzel začasno občinski sluga, za materjo pa poizvedujejo orožnikf. Razkrinkano tihotapstvo špirita. — Oblastva so prišla na sled tihotapski družbi, ki se je bavila s tihotapljenjem špirita iz savske v dravsko banovino. V zadevo je zapletenih več oseb iz ZANIMIVOSTI Madžarska je prepovedala iz- vin Žita.—Madžarski kmetijski minister je izdal uredbo o začas- ni prepovedi izvoza madžarskega žita. Uredba navaja, da je ta prepdved zaradi velike suše že nujno potrebna. Ce se lx»do vre- _........ menske razmere izboljšale in u- Ljubljane, odnosno iz ožje' ljub-' ,mnJ'e v ^'tošnjo žetev popravilo, Andraža Halo- bo kot ključavničarski pomoč- ^ ''"" i poizvedbe, »olnik. Ko je bil nekaj časa sam v l0(',/Mi\'n nifotovili. stanovanju, je izrabil priliko in Ibiloli, 'p' s,,m"mor ! vlomil v omaro, iz katere je od-bt n ^očll nesel dve zlati uri, več zlatih pr- 1 Vidu, in stanov, druge vrednostne pr<»d-mete in 800 Din gotovine. G. Novak ima škode za okoli 10,000 Din. Policija je ugotovila, da se je neznanec odbijal z vlakom proti Pragerskemu. Zato je takoj obvestila tamkajšnje orož- " i"' -v. \Miu. in pr-d svojim va L jy preiskavo. hiranju dreve- * ■ i.»i ■/ Dra- ttr, iNk» «v i*! t, b •■i Fiat e . íu. k »t I ' podiral v go-ie«r«-či j«, padlo zlomilo levo ! niâtvo. ¡«1. pr<'|M'] juti Ulrrfti 'gra armju ]>ok'g apne. ia O. «4 A. utonila Potrjena olmodba. — Dm* 0. marca sta bila obsojena zaradi umora viničarja Jožefa Divjaka z zastrupljeno potico njegova žena Kristina Divjak in nj«*n sokrivec Anton Kaii«er. Prva je doli. > bila 20 let. drugi pa do«mrtfi<» • o/.- ječo. Oba sta se pritožila proti kadi obftodbi. Stol sedmeric? pa j* pro- priziv zavrnil, k*r je bil vloten je en dan prepozno. Iz zaporov m« rlboroke jetnišnice so pr^fieljali oba za kaznilniAko obzidje. j Ra- i Brezsrčna mati. — Prt*d dnevi » V | so našli na Katici, občina Pesnili« < j ob Ptiklovfm ribniku okrog k nt mesecev staro mo*ko dete. Jjanske okolice, vendar jih je imelo od teh le pet neposredno zvezo z zagrebškimi jnjsredoval-ci. Od teh petih oseb sta dva ¡zu-čena šoferja, eden ima svoj tovorni avto, ostale tri osebe pn so po poklicu trgovci in gostilničarji. Ciganska vlomilska tolpa v Prekmurju. — £e večkrat so neznani storilci vlomili v vagone na murskosoboški železniški postaji ter odnesli razno blago. Zadnji večji vlom je bil izvršen pred meseci in kljub vsestranskemu prizadevanju orožništva ni bilo mogoče prijeti pravih storilcev. Pred dnevi so Železniški uslužbenci spet našli vlomljen vagon in pri natančnejšem pregledu so dognali, da manjkata dvq bali blaga, naslovljeni na Siftarjevo tvornico in na trgovca Aleksandra Trautmana. Tudi ta vlom je bil izvršen na podoben način kakor prejšnji. Tukajšnji orožniki so se z vso vne ♦ mo lotili zasledovanja, ki je tudi rodilo zaželjene uspehe. Sled je držala v cigansko naselbino v Borejcih. Usodnega večera so namreč nekateri ljudje opazili, kako je okoli postajnega poslopja postopal znan cigan, ki ima že številne vlome na vesti. Orož-ništvo se je napotilo v Borejce, da prime cigana, toda gnezdo je bilo prazno. Cigan je zaslutil, da so mu na sledu, in je zbežal, kar seveda Še bolj potrjuje sum, da je on pravi vlomilec. Oigani so huda "šiba božja" za naše kraje, saj imajo skoro vse vlome in večje tatvine na vesti. Oe bi se rešilo vprašanje ciganov v Prekmurju, bi se število vlomov in tatvin v naših krajih zmanjšalo najmanj za polovico. Roparoki napad na tihotapce. — Med goričkimi gozdovi stojijo vasi, ki silijo s svojimi njivami že v sosednjo državo. Pa je že tako ob mejah, da hodijo ljudje najrajši tja, kamor ne bi smeli brez dovoljenja, seveda redkokdaj s praznimi rokami. Ce bi tudi postavili na mejo betonski zid, gotovo .bi našli nekateri prehod tudi preko njega. Zgodi se pa le, da marsikaterega ujamejo varnostna oblastva, večkrat pa se ujamejo tudi sami. No, zadnjič je tako bilo v bližini Markovcev. Posestnik Kovač iz Štefanovcev, ki je tik naše meje na madžarski strani, je prišel z nekim svojim prijateljem na na-4o stran pri Markovcih. Namenila sta se, da pri nas nakupita žganje, ker je baje tu cenejše in boljše. Od različnih kmetov sta ga nakupila okrog deset litrov. Ker pa bi bil podnevi prehod čez mejo le preveč tvegan, sta čakala večera. Ko sta se v mraku napotila proti meji, sta se ustavila tik meje pri jx)sestniku K. v Markovcih, kjer sta prosila, naj jim dajo nekaj večjih steklenic, da bo tovor bolj pripraven. Kmet K. in njegov brat, ki je bil takrat po naključju navzočen, sta ustregla prošnji v toliko, da sta jima dala večje steklenice, toda tudi takšne, ki so bile precej nerodne oblike. Oba madžarska državljana sta nato odšla proti meji. Komaj pa sta bila oddaljena kakih dve sto korakov od hiše, sta .ju uatavila dva neznanca s klici: "Stoj" V strahu sta Kovač in njegov tovariš vrgla tovor na tla In zbežala proti Mar-kovcem, kjer sta potem prenočila. Drugega dne pa je šel Kovač nazaj do kra„'a, kjer Je bil napaden. Razločno so p« #e videle stopinje napadalcev, ki mo držale do hiše po*e«tnika K., kjer sta prejšnji večer prosila za steklenice. V^st o ropar«krtm napadu j«* | rl* šla rufuho tudi na« Podporni Jodnoti, Ink or*. 17. JonU« !l « ar*«vi IIUmU bo prepoved preklicana. Naša razdelitev časa izvira iz dobe starih Bablloncev. Priznati pa je treba, da j- zelo dobra, sicer bi jo bili že davno nadomestili r. novo. Računski razlogi so dali starim Babiloitcem povod, da so se odločili za dvanaj-stico. 12 se da deliti z 2, M, 4 in 6. Tako ima Ae zdaj dnevno dvakrat 12 ur in v letu 12 mesecev. ("ez 212 let bomo vsi norci.— Angleški učenjak Henry Larrlck je izračunal, da bo v teku treh stoletij vse človeštvo ponorelo. To ni samo gola najajved brez številk. Henry Larrlck navaja za svojo trditev te-le številke: leta 1859 je prišel en norec na vsakih 536 ljudi, letu 185>7 je bil na 312 ljudi en norec in leta 19M2 je bil že vsaki 144 človek norec. Ce pojde tako naprej, bo leta 1977 vsak stoti človek norec in čez 212 let bo vsa Evropa ponorela. Učakal je 207 let.-^Pod tem naslovom poroča neki veliki arv-gleški list o najstarejših prebivalcih na svetu, med katerimi o-menja tudi Jugoslovane. Takole piše: Najbrže še ni bil dosežen višek, kakršnega j«? dosegel jugoslovanski zakonski par Stojan in Jelka Dimitrijevič, ki sta pred kratkim praznovala stoletnico zakonskega življenja.'Štejeta vsak po 118 let. Zelo izreden primer je to, saj se pri stoletnikih navadno dogaja, da so bili po večkrat poročeni. Sloveči Zaro A-gha, ki je kakor znano 150 let star, je bil kar enajstkrat poročen. Živel je tudi n*ki Anglež, po imenu Daniel Maearthy, ki se je petič oženil, ko je štel 81 let ter imel dvajset otrok. U-mrl je star 112 let. Maearthy je kot stoletnik hodil redno na lov. Zdaj živi na Angleškem neki Richard Kerris, ki šteje nad sto let, a je še danes strasten lovec lisic. Grofica Katarina Desmon-dova je umrla stara 110 let ter je imela hčer, ko »e bila stara 65 let. Nezaslišano čudo pa je bilo to, da so ji malo pred smrtjo zrasli novi zobje. V župniji Sv. Lenarta v Shoreditchu na Angleškem imajo zabeleženo, da je bil Tomaž Carn 207 let star, ko je umrl, kar je gotovo višek dolgosti življenja v novejšem ča- <«37-1» 8o. Uwnrfal* Are., Cfcieaio, lil. _ Tol. Karkwo|. UM GLAVNI ODHOR S. N. P. J. UI'KAVNl ODSKK: V1NCKNT CA IN K A K, pr«Uoik... .2(157 S. Uwmlalr Ava., Chicago, III. PKKI) A. VIDER, gl. tajnik.........2657 S. Uwnrfal« Av?., Chicago, HI LAWRENCE CHADISIIKK, taj.bol.oddr.t!6fi7 S. Uwmlal* Aw., Chicago, III JOHN VOCR1CH, gl. bUgajttlk......2067 S. Uwmtala Ave., Chicago. Ill Ktl.IP CODI N A, upravitelj glasila... .2«67 S. Uwmiale Ave., Chicago, 111 JOHN MOLEK, urednik glaaila......lW 8. UwmlaU Ave., Chicago. Ill OD HORN IK I : FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......Ü1KI K. 74th St., Clavelaud, a JOHN K. LOKA K JR., drugi podpredsednik. .1U>H K. 170th St« Cleveland, O. C08P0I1AK8KI OlISKKs MATH PETROVIČU, predaadnlk...........Rt>5 K. UÜIh St., Cleveland. O. ANTHONY CVETKOVICII..............WH Sc nee* Ave., Brooklyn, fi. Y JOHN OLIP...................141» S. ProwiH-t Ave., Clarendon Hill«. Hl POROTNI OD6KK: JOHN (JORÄKK, prtHlitvdnik..............414 W. Ilay St., 8|»rlfltfloM, HL ANTON äULAR.................................. Boa «7, Am», Kaue, JOHN TRČKIJ..................................M«* M7, Btvahane, Pfc KRANK PODBOJ.................................Bo* «1, Tarkhtll, Pa. KHANK BARBICH..................10010 Parkgrove Ave., Cleveland, O NADZORNI ODSKK i FRANK KAITZ, .............................M> W. Jiltoh St., Chloago, III FRED ....................................« Central Park, Paru^tti JACOB AMBROZICH......................Herce St.. Kveletl Mina POZOR I— K*r«ai»a»4»nc« ■ «U*Ml*l •iMmlfcl. ki «••!•»• « s|. anil, m vrl« l«k«i«i vaa PISMA. hI m mmiil* m «I. fr^eihlke. Mi m rui*«f ne »tveaMaiKfe vaa UBNANNK m*lll«t»» In aivart. kl m U<*i« «I. mnr««n»a« mMi le <«Mt Mi *• MllllaJ« n» «I tainlàtw». j, | , , Vm imlti», llkaWa m Mln|tk« aWi-r». mJ aa m*Hia|a m bal. laJaUl»». Vaa >ii,«t v ,v,il a klaea]aUlil«l Mall, nal aa iHiOUaJa na hlaMjntélva. VSR PRITOŽHK «Ma Malatrania v «I. MIKMB udb.r« naj aa MlUiaJa Prvak tak« trMhadnikM miwrnm «ékara. VBI PMI ZI VI m «I p«,»lnl Maak aa naj m*IUala na Jahn Uarlka. ara4aa4nlka Mtek Mea a4a«ka. , vai DOPiai la itiil a»lai. aauianlla. a«laal. aarafnlM ta aplat taa, kar la t «t«ë • «laallMB i Minais. mJ aa m*IUa aa -PROaVBtO.M MIT a. U«a4ala Am« CMaa^ H. NOTKi orraamaaaara with Um saara»» (Mila* thaaM ha a«ira«m< m faliawai ( «niaiualaallaM far tha aaprvw« pràataMt ahaaM ha a44raaaa4 la hlai. All ranilMaaoaa af Manar an* Malaaaa aanaarnlag Ia4«aa ui aiaaahara atkar Ikaa M hanafit ahaalá ha aMraaaM la tha aacratary'a afflaa. Hallara af akk hMaflt ahaaltl ha iííimmí to Iha a«iialanl aarratory, Plnaaaial Maltara «Miar tha iarMIrlIaa af tha Iraaaarar * afftoa ahaaM ha lakaa af arllh klM. ( umalaliita ranraralng tha «ark *f Iha aiaaaliva haaN ahaaM aa aMraaaa4 la Praal ZalU. chairman af tha Dar! af aaM^vlaara. su. Skoro neverjetno, u učenjaki trdijo, da ni izključena človeška starost od 140 do 100 let. Da so v prejšnjih stoletjih ljudje živeli dalje časa kakor današnji pomehkuženi svet, je pa tako znano. Gora zasula 12 vasi. Iz Hong-konga |K>ročajo, da se je v Lu-šangu v pokrajini Kvautungu dogodila nenavadna nesreča. Gora Kaiman, ki se je vdrlu, je zasula 12 večjih naselbin. Hkratu je zasula tudi strugo reke in u-ničila več čolnov in ladij. Kcka je krenila v drugo smer, v dosedanji strugi pa je nastalo mno go vodopadov. Več sto oseb Je mrtvih. Sta viski je psovka.—Kuge ne Jean, bivši župan mesta Metza, je vrgel županu v neki kavarni najnovejšo psovko v obraz. Za-klical je proti njemu: "VI Stu-viskl!" Zupan je tožil bivšega župana zaradi taljenja časti in ta j<* bil tudi obsojen, k<«r se je sodišče postavilo na stališče, da Prestolni govor Angleški kralj Jurij 11. Je izvedel, da so nekega časnikarja aretirali. Zakaj ? Ker je hotel čimprej priobčiti prestol nI govor, pa si ga je kar na lepem izmislil. Kralj je o|>ozoril pravosodnega ministra na nadarjenega časnikarja in dejal: "Glejte, da gu ne la>sto preveč ¿aAili! Primerjal sem najina govora. Njegov je dosti boljii." e Umetnica v stradanju Je prišla v majhno škotsko mesto. Zaslužila je zelo malo. IV pa je dobila več sto ¿e-nitiiih ponudb tamkajšnjih samcev. * Pred sirfllAčem Hodnik: Obtoženec, ste slišali obtožnico? — Kar se lega tiče, gospod sodnik, izvolile vprašati mojega zagovornika, saj zato ga imam. Predno naročite kurjavo Si preskrbite dejstva glede cenene plinske kurjave! Itn dohaJtriHO, da lahko zdnj tmaka hihti zmore \Ain*A o kurjavo, jo bomo innlahraii na nvojr sfroškt... od nt ranil i jo bomo va «vojr Hirohke, ako ram tir bo affajalft. ako kurjavo, hoaU plavali *a ♦'ti >rpi< Tuifi dama — PogM. Kred. kako naš sosed vsak hip poljublja to danv». ki Je gotovo njegova žena. Ali bi ne mogil tudi ti tako storiti? — Kako M »i mogel kaj takega dovoliti, saj jo komaj poznam. ' MODRO j«*, ako gledamo v bodočnost, *«♦ pripravimo «a ximo, toda »*>d»t* algurnl, ai mm«l h« a« iMto <• e»'" OV«<« »• Malira^O. a*r«ahw« ~ a. m. M» hrtu. Hran* ia «Mar to »a H" »M rmmUf* |4lM M •• e« »•*••■ n« InllU k I«, hra*a fc uph* im«' Z 4,.m> » rtoAa p*4 Miami |wiH«< la ff i i Waal I, pl<«.«a« ^ (r^.l.11,1. NIČ NE INVESTIRATE da prrlakuaite plinsko kurjavo ft,nata la» la «a aa a», Matafcrall. M «a hi w«MiM(li »m ««Mi aa ti »m* ... IIa Mat*a. Aa >aM Mm ,4ai iaw», haOa»a a |tl»«a M M»» ImoNkIi na a*a|a .««•»ka «AairaMM |a na a*a|* H«.»l» aha na M M m a lato e*ra|Mtta ta larMna ,.»»a« TalalMtraH« «««(«a« aalMMto-mm i»Mi»A»ai araAa liAOka lem ko borte pieHtku*ali pi"» THE PEOPLES OAS LIOHT AND OOKE COMPANY Te e»a«4l»a ae aaaaM Kadi aa ki fa Mlaga a plia«»« eu II HIM WAV HI'. IMHI'ANV OF NOftTIIKM Jf WV*TV*S tHttHIt UAH AM» KIJWTKW IO%IPA!rigati, da se reč konča. Sprva sta se bili obe materi brez ovinkov strinjali, da se otrokoma ni treba poročiti. Ce je hotela Caharijeva muti kolikor moči dolgo prejemati sinovo mezdo, se je tudi Filomenina upirala misli, da bi se odrekla hčerini plači. Nič se ne mudi, poslednji je bilo celo ljubše, da obdrži otroka, dokler je bil en sam, a odkar je ta doraščal, jedel kruh, in ko je prišel še drugi, je uvidela, da je na škodi in je začela z vso silo delati na poroko kot ženu, ki noče dopla-čevati iz svojega. — Caharlja je odslužil vojake, je nadaljevala, nobenega zadržka ni več . . . Tak kdaj? — Počakajmo boljših časov, je odvrnila Maheujka v zadregi. To so sitne reči! Kakor da nista mogla počakati, da bosta poročena, pa naj bi potem tičala skupaj! . . . pri moji veri, veš, Katarino bi zadavila, če l>i izvedela, da je naredila takšno neumnost. lxla t o-, t rokom je bil Deronge telo do- gevih. V njegovi piaarni v vojašnici. Hotel je imeti odraslo hsjo, zs nekega prijetega na Francoskem, zoologa. Nu, moj posel je to, gospod, in od tega živim. Prinesel sem mu hajo. In moral sem mu obljubiti, da ne bom živi duši Črhnil o tem, zakaj pošiljanje tako nevarnih živali po pošti je strogo prepovedano, Deronge je pa hotel kačo poslati na Francosko pod nedolžno označbo "živih kameleonov". Spravil sem hajo v košaro in jo nesel Derongeu v vojašnico. Dvajset frankov mi je plačal za-njo. Gotovo si že uganil, gospod, kaj je stotnik napravil z živaljo. Stanoval je v akacijlskem gozdu blizu ribnika, v hišici, kjer zdaj živi angleški slikar. Daleč od drugih hiš in tik gostega gr mičja, ki sega tja do srede Dže-bel-Zebage. Tam je dosti kač, tudi nekaj ha j sem na tistem kraju že ijjel. Prav lahko bi bi lo mogoč^, da bi bile katero izmed njih privabile miši in pod gane in da je prišla v hišo. An gleški slikar je bil šele pred kratkim odkril neko avicenno pod preprogo v svoji sobi. Allah pošilja ljudem srečo in nihče ne ve, zakaj se zdaj odloči za črno, drugič za belo. Neka haja se je priplazila v posteljo madame Derongeve, toda žena še ni ležala v njej. Sedela je pri radiu v salonu, le mala Jeanne je bila legla v njeno posteljo. Mala je rada ležala pri materi. Tako jo je kača uklala . "/eže?, saj to je .. ." sem planil pokoncu. "Kizmet, doktor,» kizmet". Mehmet Sir je razširil roke kakor star prerok. 'Takrat sem drugo prišel k Derongeu. Pritekel je k meni, rjovel in vpil, preklinjal sebe in črno Gilberto In se zaklinjal, da bo — nu, kakor zdaj živi: v majhni garni-ziji v domovini v miru z ženo. Toda povedal ni, da je položi hajo v posteljo; vzlic temu je bilo dobro, da je imel opravka samo s starim Meh metom Sirom. Kdo drugi bi bil prišel pri njegovem zmešanem govorjenju na vse mogoče misli. Mehmet Sir pa se zna napraviti gluhega, jiko česa ne sme slišati. > Garnizijskega zdravnika ni bilo pri roki, že dva dni je bil v Biskri na neki konferenci. Nu, obljubil sem Derongeu, da bom otroka ozdravil". "Kaj razumeš o adravništvu, Mehmet? Ugris haje je skoraj brez izjeme smrtonosen, seruma proti njemu pa nimaš Mehmet Sir je odprl zaboj, spretno prijel Urejevo kačo za vrat in jo stisnil, da je odprla žrelo. Kakor opal sta srepela njena dva strupna zoba. "Vidiš, doktor, tod je smrt. Zadnji drobni mali zobčki so nedolžni. Z njimi kača samo zgrabi svoj plen, kadar ga požira". Vrgel je hajo v zaboj in vzel iz neke škatlje črn kamen, luk-njičavo gmoto, ki je spominjala na žgano rogovino. "Napravil sem svoj drugi o bisk pri Derongevih. Jeanne je imela na levi nogi dva majhna ugriza in nanju sem položil tale kačji kamen. Alah je hotel, da otrok ozdravi". "Slišal sem Že o teh kamnih. Toda da bi res pomagali—?' Skomignil je z rameni, toda na vprašanje ni odgovoril. "Potem sem šel še v tretje stotniku. Haja je bila v splošni zmedi ušla in nihče ni vedel kam. Štiri dni nato je prišel stotnik Deronge ves v strahu k meni; videli so hajo. kako je izginila tik hiše v mišjo luknjo. Pri Derongevih je bilo spet mir kakor nekoč. Smrt, ki je plavala nad otrokom, je bila močnejša od demona strasti, prošnja za preme stitev v domovino je bila že odšla v Pariz, in mademoiselle Gilberte ima drugega prijatelja. Le haja v hiši in na dvorišču, kjer se je rešena Jeanne igrala —le to je plavalo ko senca stare ga greha nad pokojem. Deronge me je rotil, naj žival ujamem Prišel sem s piščaljo in zapiska! melodijo kačjega čara "K, Mehmet. sdaj me pa vlečeš. Saj oba dobro veva "Da kače slabo slišijo, že res. Toda kupčija je kupčija, in ljudem je treba pustiti vero. da čarobne pesmi kače ukrote. Toda bor, ganljivo n«*en, žen. je pa ^ ^ l™^ ** dal. svojo jezo okusiti tudi Wl dolžnemu otročičku. l!if!rJ l podU>- _ . .. . — |WI "J"' J* moje izurjeno o- To Je trajalo kakih 8 dni, in i ko domnevalo najboljše skriva-tedaj sem bil prvič pri Dtron- lišče kač, ub zidu kraj kuhinje. Nov način piketiranja v bližini zabavišča NatlTanC Islandu pri New Yorku, ko je sodišče prepovedalo stavkov, že na otoku. n* kjer je tudi ponoči prijetno toplo. Čez kake pol ure je haja prišla in pograbil sem jo". Začel je računati na prstih. "Dobra kupčija je bila, haja dvajset, pomoč pri Jeanni sto, zopetno vjetje kače dvajset, in kačo sem vrhu tega še obdržal, zakaj Deronge je ni hotel niti videti več, in prav je bilo tako. Zakaj bila je prav tista haja, ki sem mu jo bil prodal. In če bi jo bil preiskal, bi bil videl, da sem ga pri prodaji os lep a ril in da mu nisem prodal polnovredne živali". "Kako?" ' # i. , Tedaj se je modri Mehmet Sir nasmehnil. "Ker mi je Alah dal, da znam brati v srcih ljudi. Ker sem pri priči vedel, čemu Deronge kačo potrebuje. In ker sem ji bil poprej oba strupna zoba izdrl". "Kaj pa je vaš podnajemnik?" "Izumitelj." "Kaj pa izumlja?" "Zmeraj nove izgovore, kadar je terjan za najemnino." KN JI6ES. H, p( Pri Proaveti otiroma Kn Matici SNPJ imamo na ** kaj dobrih knjig i„ fe naročiti, sedaj je ču « to. Ameriški Slovenci, alta« A**Mk* Slonic.; Eajedalei ............. Zakon Biofenetij« , Pater Mala vent ur» t kabarat«' Jiauaie Hivrina ...... ' Hrbtenica. I*ra ....... Mad brati, Ifra.......... Deaar in naročilo poiljit« M | PROSVETA 2667 a Lawsdalt A?« da ustre2em0 NEKAT Članom ki so želeli naročiti si po n ceni knjigo THE NATIVEl TURN, katero je spisal L. mič smo jih naročili še (SO deset knjig. Torej sedaj z vašim naroČilom predno ga poide. Z naročilom tudi Money Order I2.0Q knjiga stane z poštnino Naročnila pošljite na _ PROSVETA, 2657 S. U« Ave., Chicago, III -Godina, upravitelj. NAROČITE Si DNEVNIK PROSVETO Pa «klopa 1#. redna konvendje se lahko naroči na Ust Proavau L *«J« eden, dva, tri, štiri ali pet članov it «aa drniine k eni narafeial. Proeveta stane aa r«e enako, a« člane ali nečlane $6.0« sa «ne leta« dno. Ker pa člani le plačajo pri a«e«n«ta $1.20 ta tednik, a« ji. Hoj« k naročnini. Torej aeda) ni vtroka. reči, da je Ust pr«drar u S. N. P. J. List Proareta je vala lastnina in gotovo Je v vsaki dri« «lo, ki bi rad čttal list vaak dan. Cena listo Proareta Je: Z« Cieero hi Chleaf» J«..... 1 tednik in............... 1 tednika In.............. S tednike In............. 4 tednike in.............. 5 tednikov in.......... .99.99 Za Zdrni. države In Kaaado »4.00 1 ftnlk ia............... 4J0 S tednika In............... 8.6$ 9 tednike la............... 2.4« 4 tednike la............... 1.20 I tednikov In...............nič Za Evropo je.. Izpolnite apodnjl kupon, priložite potrebno vsoto denarja aH , Order v pismu ia «i naročite Proeveto, Ust, ki J« vala laataina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biU Oan j ill če se preseli proč od družine in bo zahteval aam svoj list toinik, noral tisti član it dotične družine, ki je tako skupno narodna na d| *roaveto, to takoj naznaniti upravniltvu liata, ki obenem doplsiatl I 'soto listu Proareta. Ako tega ne store, tod s j mora aprsvniitvo I iatum ta to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ. 2857 So. Lawndtle A v*. Chlcsco, IIL Priloženo poli I Jam naročnino ta liat Proeveto vsoto f I ) lSa.»»..t.MMHM«M...mM.»l.».»..H.............H...Mn.n...»Hl.»l.Čll dflliiTI tt^'"—• "--'-- - ...*.*...*.*................. ............................... ... Ustavite tednik In ga pripišite k moji naročnini od aledelih flaaer drniine: I). D 4) •aeeeeeeee«««e««««eeeee«««eeeeee«' ............................... A). ♦aaaoaeeee«««ee«seoi .Cl. druitfa It....... .ČL druitfa .....- .Cl. drufttra M.... čl. drežtva H— .Držav« Sov naročnik. »Star narednik........... TISKARNA S. N.P SFUUTCI1A VSA I ▼ tiskarsko obrt spadajoča de Tlsks vabila za veselice In shode, vlzitnice. to knjige, koledarje, letake itd. v «lovenskem. hrviU slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jenku m * VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI ▼«• pojasnila daj« «oš*" saljeke dale P™ PlAHe po Informacije aa aseU* S.N.P.J. PRINTER M674» Se. A f** 4H4