Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Številka 57.
JOLIET, ILLINOfb, »5. JUNIJA 1915
LETNIK XXIV,

Iz Bukovine sovražnik
popolnoma izgnan.
b reki Dniester blizu Zurawne v Galiciji se vršila velika bitka, po kateri so avstro-nemške čete prekoračile reko na več točkah. Tudi Rusi poročajo uspehe.
odločilno bitko ob Soči na Goriškem. Podmorski čolni strašijo.
naj, 10. jun. _ Generalni štab je naznanil:
račiV°Q°Vni poskusi Italijanov, preko-
ški 7 v bHžini Plave' Pri Gradi" V gradu' so bili krvavo odbiti, ben.? 1 Bovca i" na Karnskem gre-, . vzhodno od Ploekenskega pre-
boji nadaljujejo. Prišl \f,caineni delu tirolske meje je skem° t0PWŠkih bojev. V tomal-vra^-PredeIu so se izjalovili vsi so-2ni napadni poskusi."
Nadino
vojvoda Evgen v Ljubljani.
""N'ad10^ Tirolsko> čez Pari2, 10- iun-
°grskih°J-V0 Evgen> Poveljnik avstro je cet v vojskovanju z Italijani, Senera^V Lfubliano. Sprejeli so ga član; • nrad von Hoetzendorf in
I
Po?rirnj-eeoveSa štaba ter navdušeno
SVčete-
trajj10(1 nadvojvode v Ljubljano srna-nejše V fnam.enie' c,a se bodo najvaž-bile 0jjU ,e. v italijanskem vojskovanju tinu 1 Soči. Vojskovanje v Tren-eoredn' JUŽ?em Tirolskem bode dru-ski po 6 !ažnosti. Močni avstro-ogr-Ijano	oddelki prihajajo v Ljub-
2 r«ske fronte.
kovati, da Avstrijci zapuste Gradiško in Gorico v prihodnjih par dneh. Ko je Tržič v rokah Italijanov in tudi železnica jugovzhodno od Gradiške, je tamošnji avstrijski položaj v vedno večji nevarnosti vsako uro. Bombar-dovanje Gorice na dolgi streljaj se je že pričelo.
Avstrijci dobili bitko v zraku.
ob T
Ital]
'Jani zavzeli Rovered.
f^aške
10.
jun. — Dočim je Tržič
In besn7 ZaIiv" v rokah Italijanov sev.! Strašne b'tke ob vsej reki So-
man
eVe -—-v. uiusc UD vsej rcKi ou-
luel, do Kobarida, je kralja -E-
uela t .
«-Pvere, . entmska armada zavzela
ira(iniI J" obstreljuje Trident, po ne-
Te brbrz°javkah iz Berna. v'rov Zojavke, nepotrjene iz drugih bar,," "Sanjajo, da Itali,
in Beseno, ležeče med Roveredom in Tridentom.
' Da je ta uspeh Italijanov verjeten, kaže brzojavka iz Verone, ki pravi, da so Avstrijci opustili eno svojih najmočnejših trdnjavic ob cesti v Rovered, južno od Tridenta.
Gorica ogrožena.
Glede bojevanja v okrožju Soče pravi brzojavka iz Rima, da je po zavzetju Tržiča že tudi blizu zavzetje Gorice, glavnega mesta avstrijske pokrajine imenovane Goriško.
Ta brzojavka pravi, da je d^lje severno, v bojevanju ob Črnem vrhu, polk bersaglierov pregnal Avstrijce z neke skalne višine v spopadu z bajonetom. Sovražnik je bežal, zapustivši 100 trupel in 50 ranjencev iia vrhu hriba.
Opisujoč zmago pri Tržiču, pravi brzojavka:
"Zavzetje Tržiča po ljutem topniškem in pehotnem spopadu predstavlja največji uspeh na avstrijskem o-zemlju izza pričetka vojne.
O zavzetju Tržiča.
"Desno krilo italijanskih armad ob Soči je izvršilo končni' naskok na železniško središče od Ronkov, ko so italijanske baterije ustavile avstrijsko streljanje s topovi in razdejale betonske utrdbe ob predmestjih Tržiča. Avstrijska posadka se je iz obkopov v zunanjih trdnjavicah bojevala z veliko hrabrostjo več ur in med svojim umikanjem je razdejala postajo ob železnici, držeči v Trst." Kakor brzojavka pristavlja, je priča-
Berlin, 10. jun. — Poročevavec "National Zeitunge" je doposlal svojemu časopisu -sledeči spis razdejanja italijanske zrakoplovnice "Citta di Fer-rara" po avstrijskem pomorskem zrakoplovu "L-48", ko se je vračala od napada na Reko v jutro 8. junija:
"Poročila so bila prejeta rano v torek, da je sovražna zrakoplovnica od-plula čez morje. Zrakoplov 'L-48' je bil odposlan na preiskavo. Pilot (zra-koplovovodec) je bil pomorski poročnik Glasing, dočim je bil opazovatel.i pomorski kadet 'von Fritsch. Bržko so zagledali zrakoplovnico, se je zrakoplov začel dvigati in, pridobivši u-goden položaj, je začel streljati, uporabljajoč posebne izstrelke, namenjene v zažiganje balonov.
"Eden izmed izstrelkov je zažgal italijansko zrakoplovnico. Ovoj je zgorel in gondola je padla v morje. Neka avstrijska torpedovka je rešila dva častnika in pet mož, Wi so tvorili moštvo zrakoplovnice."
Uspeh srbskih zrakoplOvcev.
Pariz, 10. jun. — Havasova agencija za novice je prejela brzojavko od svojega poročevavca v Nišu, Srbija, ki pravi, da so davi zarana leteli trije avstrijski zrakoplovi čez Kragujevac, kjer je orožnica s tovarnami za orožje ^."^iii strelivo, in spustili tri bombe. Tri osebe so bile usmrčene in deset je bilo ranjenih. Srbski zrakoplovci so napadli sovražnika in eden avstrijskih zrakoplovov, zadet od srbskih krogel, je padel na avstrijsko ozemlje.
Italijani zavzeli Ploeken.
da'so Srbi zavzeli Tirano, mesto v Albaniji, in sedaj marširajo proti albanski luki Drač.
Albanski vstaši, pravi brzojavka, so proglasili ljudovlado (republiko).
Niš, Srbija, čez London, 11. jun. — Srbske čete so zasedle strategične postojanke v Albaniji. Vkorakale so v albansko mesto Elbassan, na prošnjo ljudstva, kakor naznanjajo srbski vladni uradniki, ki pravijo, da se Albanci bojijo Avstrijcev in Turkov.
Avstrijci potopili angleško križarko.
Inomost, 11. jun. — Avstrijski vojni urad naznanja, da je neki avstrijski podmorski čoln 30 milj od St. Jean M^,due ob jadranskih brežini pogreznil netco angleško križarko tipa "Liverpool".
"Liverpool" je lahka križarka. Leta 1905. je bilo zgrajenih pet vojnih ladij -tega tipa, namreč "Bristol", "Glou cester", "Newcastle" in "Glasgow". Zadnjeimenovana je v marcu nedaleč odjuan Fernandeza prisilila nemško križarko "Dresden" k samouničenju. Ta j. tip je 4,820 ton velik, 430 čevljev doli? in ima 376 glav močno moštvo.
Pocestne kare v Chicagu počivajo.
14,000 uslužbencev na pocestnih naduličnih železniških progah zastavkalo.
POGAJANJA BREZUSPEŠNA.
Policija pripravljena, ako stavkokazi povzročijo izgrede.
Chicago, 111., 14. jun. — Po izjalov-
uličnih progah v skupni dolgosti 1,200 milj. Vse pocestne in nadulične proge v mestnih mejah so prizadete, da, celo proge Chicago & Interurban Trac tion-družbe do Hammonda, East Chi-caga, Whitinga, Ind., in Kankakee, 111. Evanstonska proga in proge v zapadna predmestja izven mestnih mej ostanejo nemotene m tudi Elgin & Aurora električna proga, če ne bo poskušala, sprejemati ozir. izpuščati
ljenju posvetovanj v županovem uradu ™že.nce v mestnih mejah, razun na je bil danes opolnoči odrejen začetek končni postaji ob Fifth ave. m Van stavke na vseh progah pocestnih in
Buren str.
Pred odločilno bitko ob Soči.
Dunaj, 12. jun. — Danes uradno naznanjajo sledeče:
"Ob Soči je prišlo do posamnih top nišjiib in pehotnih bojev. Italijani so se&jiistanovili na vzhodnem bregu pri Tržiču in Kobaridu, toda oba kraja ležita: pred našo bojno linijo. Včeraj !,za. ranega jutra so se pojavile sovraž-nei-ete n^ vzhodnem bregu pri Plavi, a sfio jih kmalu zapodili nazaj.
Italijanske napade proti prelazom bliatt gore Paralda smo odbili in zasedli omenjeno goro sami.
■'Poskus Italijanov, nazaj pridobiti Montepiano, še je izjalovil.
"Sovražnik zbira počasi čete v mejnih i okrožjih Cortina d'Ampezzo, Fiera •di f'rimiero in Borgo."
Avstrijci odbijajo Italijane.
Efunaj, 13. jun. (Čez London.) — Geiieralni štab je danes naznanil:
"Ob Soči, posebno blizu Plave, se vrše- zadnja dneva težki boji.
"Dne 11. junija se je poskus neke brigade, ustanoviti se na vzhodnem bregtly končal z njenim umikom. Včeraj /zjutraj so Italijani zopet prekpra-čili^ieko,-a bili- ^opet pognani nazaj. Šele ko je bil sovražnik tamkaj zopet ojačen, se mu je posrečilo, obdržati svoje postojanke.
"Na drugih mejnih točkah se nadaljujejo topniški boji." ' .
naduličnih železnic.
Vsi poskusi, poravnati razporna vprašanja med družbami pocestnih in naduličnih železnic ter njihovimi u-službenci mirnim potom ali vsaj potom razsodišča, so se izjalovili, kakor je videti, in opolnoči je bilo pričakovati proglasitve štrajka. Resnična štrajkovna odredba je bila razposlana iz glavnega stana pocestnih in naduličnih železničarjev v Briggs Housu že včeraj popoludne ob 4. uri. Samo še popolnoma nepričakovana izpremem-ba stališča pocestnih železničarjev bi mogla ob enajsti uri preprečiti zausta-vo obratovanja na pocestnih in nad-
V Galiciji.


turner, poveljnik potopljene "lusitanije".
Voo Šk' Poff V? bi!a izstreljena v "Lusitanijo". Ko sta zadela, je neki Vil l' PotoD i Č0ln prižel na Površje in skoro takoj zopet izginil pod apita» vv p ,Lsta Povzročila edinole torpeda. Tako je za trdno izja-• 11 • Turner, poveljnik pogreznjenega parnika, naslikan tukaj.
London, 11. jun. — Italijanske čete so zavzele Ploeken na Koroškem blizu meje. Posest te točke je važna, ker ogroža avstrijske zveze.
Ploeken je petnajst milj južno od glavne velike ceste med Ljubljano in Inomostom.
Italijanske čete prodirajo čez Pre-delski prelaz, blizu zvezišča ljubljanske železnice v Trbižu, ki leži kakih šest milj na avstrijski strani italijanske meje.
Mnogo ranjencev v Vidmu.
Poročila iz Vidma pravijo, da prihajajo tjakaj vlaki ranjenih italijanskih vojakov.
Neka avstrijska zrakoplovnica je dospela po železnici v Ljubljano. Neki avstrijski zrakoplov je baje letel visoko nad prelazom Stelvio. Ker je prelaz sam visok 10,000 čevljev, je bil ta zrakoplov prejkone od 12,000 do 13,000 čevljev visoko nad morsko gladino.
Ljuto bojevanje se nadaljuje ob italijanski meji, zlasti ob reki Soči, kjer se Avstrijci najbolj trudijo, da zaustavijo prodiranje Italijanov.
Avstrijci zmagali ob Soči.
Brzojavka iz Kolonije.^Koeln) pravi, da je poročevavec lista "Koelnische Zeitung", prideljen avstrijskemu vojnemu glavnemu stanu na jugu, rekel, da je bila prva znamenita bitka v vojni z Italijo bojevana ob reki Soči, in da se je končala ugodno za Avstrijce
Italijani so napadli Gorico, Gradiško in Tržič, podpirajoč svoje prodiranje s topniškim streljanjem in sicer s topovi velikega in malega premera cevi Italijansko prodiranje, pravi poročevavec, je bilo zaustavljeno po avstrijskem streljanju na njihova krila.
O bitki pri Gorici.
Brzojavka iz Geneve pravi:
"Italijani so začeli svoj pohod proti Gorici v jutro 8. junija. Ko so se prvi oddelki približali mestu, je avstrijsko topništvo začelo streljati in težke mno žine pehote, ki so se zagnale naprej, so prisilile Italijane, da so se večkrat u-meknili.
"Italijansko topništvo, postavljeno vzhodno od mesta, je odprlo velike vrzeli v avstrijskih vrstah, ali do jutra 9. junija ni nobena stran pridobila odločilnega uspeha. Avstrijske izgube so od 2,000 do 10,000 mož."
Srbi v Albaniji.
London, 11. jun. — Brzojavka iz Rima na Exchange Telegraph Co. pravi,
Dunaj, 10. jun. — Generalni štab je danes naznanil:
"Ob gorenjem Dniestru ter v okrožju Dniestra in Pruta se boji nadaljuje jo. Naše čete so v severni smeri pridobile nadaljnjega ozemlja. Med ne prestanimi boji smo dospeli do Ober-tyna in višin, ležečih južno od Horo denke.
"Z armadnimi deli, ki se uspešno bojujejo na gališki zemlji, se je zdaj združila tudi bukovinska armadna sku pina, ki je včeraj prekoračila Prut in odbila močne ruske oddelke južno od Kocmana."
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 10. jun. — Nemški vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo o voj skovanju z Rusi:
"Jugovzhodno od Szawel so se Rusi močno upirali včeraj našemu prodira nju. V zadnjih dveh dneh smo ujeli 2,250 mož in zaplenili dve strojni puški "Sovražnik je spravil na bojišče po možnih čet proti našim obkrožajočim četam vzhodno od Dubyse. Vsled te grožnje je bilo naše krilo umaknjeno proti liniji Bjesagola-Zoginje.
•Južno od Njemena smo ujeli 3,020 Rusov izza dne 6. junija. Zaplenili smo tudi dvanajst strojnih pušk
"Sveže ruske čete so prodirale iz okrožja Mikolajowa in Rohatyna juž no in jugovzhodno od Lvova. Njihov napad je bil odbit po delih armade pod generalom von Linsingenom na liniji pri Litymi, severovzhodno od Droho bycza in Zurawna, v predelu Dniestra Nemci se umikajo pred Rusi.
London, 10. jun. — Ruske pomožne čete so dospele na bojišča v baltiških pokrajinah in v Galiciji, in so zdaj na vrsti, da napadajo.
Po nemškem uradnem poročilu, pre jetem nocoj, je bil del nemške armade ob reki Dubysi v baltiških pokrajinah ogrožen po obkrožajočem kreta-nju ruskih čet in prisiljen k umiku, dasi pri Szawlah in ob Njemenu Nemci napredujejo, kakor poročajo, vkljub trdovratnemu ruskemu odporu.
Rusi močnejši v Galiciji.
Važnejša po mnenju tukajšnjih vojaških opazovavcev pa je očividna iz-prememba, ki se vrši na gališkem bojišču. Tukaj zopet po nemškem naznanilu Rusi prodirajo južno in jugovzhodno od Lvova ter tudi napadajo gen. Linsingenovo armado, ki je prekoračila Dniester blizu Zurawna. V vzhodni Galiciji in Bukovini pa
Policija.
Vpričo preteče stavke pocestnih in naduličnih železničarjev je policijski načelnik Charles C. Healy zbral vse kapitane iii poročnike svojega okrožja včeraj popoludne v svojem uradu v mestni hiši, da jim da potrebna navodila, po katerih se bo imela policija ravnati med stavko. Vsi policijski u-radniki, ki se nahajajo na dopustu in v reservi, se imajo pripraviti za službo. Od 4,800 policistov v mestu ne bo smel niti eden manjkati pri delu, ki nastane vsled stavke.
Ni izključeno, da bodo redarji v prvih petih dneh neprestano v službi.
Dniester za svojo obrambno linijo od rumunske meje do jugovzhoda od Pr-zemysla.
Ruska zmaga ob Dniestru.
London, 11. jun. — Angleški vojni opazovavci mislijo po zadnjih brzojavkah iz Rusije, da so bile avstro-nemške čete, ogrožajoče Lvov od jugovzhoda, zaustavljene v svojem prodiranju. Rusija, pravijo, je povrnila udarec, in sicer hud udar. Velike množine neruskih in avstrijskih čet, ki so izsilile prehod čez reko Dniester blizu Zurawne, so bile pognane nazaj s težkimi izgubami na moštvu in materialu, wq zadnjfijB aa^anilu ruskega voj-nega urada.
Tako je zazdaj Lvov videti varen, kajti nikjer drugje ob gališki frpnti nista nemška zaveznika napredovala zad nje dni, izvzemši seveda njuno južno prodiranje v Bukovino.
Vest je dospela včeraj, da se ruske pomožne čete pomikajo južno ob reki Dniester od Mikolajowa do Rohatyna, ali tukaj niso pričakovali, da bodo dosegle tako hitrih uspehov. Če je bila ta zmaga odločilna, je bila to prva prava zaustava po Rusih, odkar se je pričel nOvi avstro-nemški pohod skozi Galicijo.
Rusi ujeli 6,700 mož.
Petrograd, 11. jun. — Danes izdano uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana omenja ruski uspeh ob reki Dni-ster.
Po trdem boju so Rusi včeraj vzeli nasprotnikoma sedemnajst topov in devetinštirideset strojnih pušk ter uje-približno 6,700 častnikov in mož.
348 častnikov in 15,431 vojakov ter zaplenili 78 strojnih pušk in 17 topov, kakor poroča včeraj izdano rusko u-radno naznanilo. Dne 11. junija, pristavlja naznanilo, so avstro-nemške čete prekoračile Dniester na več točkah.
V bojevanju na severnem Ruskem in Poljskem so bili Nemci pognani nazaj severno od Szawel in so Rusi z naskokom vzeli več vasi blizu Burgad-Žokinov. Nemci so bili potisnjeni nazaj tudi ob miriampolski cesti in ob železnici iz Kovna v VVirballen.
Ujeli so tudi celo stotnijo pruskih gardnih strelcev.
Avstrijci utrpeli poraz.
Getneva, čez Pariz, 11. jun. — Brzojavka "Tribuni" iz Inomosta na Tirolskem pravi:
"Rusi so bombardovali avstrijske postojanke od Stanislavvowa do Bort-nika na levem bregu Dniestra. Pognali so Avstrijce čez reko in jih ujeli veliko število. Avstrijci so bili tudi prisiljeni umekniti se čez Dniester v Bukaszowicah. Rusi so zaustavili prodiranje avstrijske kolone na maršu proti Kolomeji. Spopad je bil srdit in izgube težke na obeli straneh."
Kolera na Dunaju.
Geneva, Švica, 10. jun. — Vest je dospela v Genevo potom Inomosta in Buchsa, Švica, ki potrjuje prejšnja poročila, da je kolera izbruhnila na Dunaju. Eno poročil navaja šestindvajset slučajev in drugo še^tinštirideset slučajev te bolezni v avstrijskem glavnem mestu. Več bolnikov je baje u-mrlo.
Rusi izgnani iz Bukovine.
Dunaj, 12. jun. — Današnje naznanilo vojnega glavnega stana se glasi:/
"Med Dniestrom in Prutom je armada generala Pflanzerja zopet naskočila več ,ruskih postojank in ujela 5,000 Rusb\). Naše čete, prodirajoče proti Czernelici, so prekoračile reko Dniester vzhodno od Horodenke.
"V Bukovini so bili Rusi prisiljeni opustiti svoje zadnje postojanke ob Prutu in se umekniti čez mejo. Južno od gorenjega Dniestra se bojevanje še vrši."
Rusi ujeli 16,000 mož.
Petrograd, 13. jun. — V bitki ob Dniestru pri Zurawni v Galiciji, ki je
Z zapadnega bojišča.
London, 10. jun. — Dvanajst ladij, med njimi dve britanski torpedovki in ena avstrijska torpedovka, je bilo pogreznjenih po podmorskih čolnih, po danes semkaj uospelih poročilih'... Avstrijska torpedovka je bila pogreznjena po italijanskem podmorskem čolnu v Tržaškem zalivu in vse moštvo je utonilo. Nadaljnje žrtve podmorskih čolnov.
London, 11. inn. — Nemški napadi na trgovinske ladje strašno pustos'jo, kakor poročajo od vseh stiat.. pernor, skega vojnega pasa. Uničujejo se la--dje zaveznikov in nevtralnikov enako po zeppeljnovcih in podmorskih čolnih. Danes je bilo pogreznjenih osem parnikov in ribiških ladij, namreč pet angleških, dve ruski in ena švedska.
Francozi pritiskajo Nemce.
London, 11. jun. — Francozi so danes ljuto napadli Nemce in pridobili znamenit uspeh v okraju. Hebuterne. Niso predrli nemške linije, ali potisnili so jo nazaj dve tretjini milje na fronti dolgi eno miljo in tretjino. To je bil višek neprestanega bojevanja več dni in noči.
V Dardanelah.
Berlin, 11: jun. — Danes semkaj iz Carigrada dospela brezžična brzojavka poroča, da je bojevanje pri Avi Burnu na poluotoku Gallipoli med nočjo 5.—6. junija stalo francoske in britanske čete več nego 2,000 mož na usmrčenih.
se Rusi umikajo med rekama Prut in trajala od 8. do 10. junija, so Rusi ujeli
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini -izplača denar c. k. pošta.
Pošljemo denar /tudi stalno naseljenim vojakom.	\ Najnižje Cene:
10 kron pošljemo za.........$ 1.70
25 " " " ......... 4.15
50 ." " "......... 8.20
100 " " " ......... 16.30
500 " " " ......... 81.00
1000 " " " ......... 160.75
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno.
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 15. JUNIJA 1915.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol le ta. $1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta____1.......$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
delavci pobiti, da jim končajo trpljenje.
— Razteg pocestne železnice. Z delom za razteg cestnoželezniške proge na Hickory streetu, pripadajoče Chicago & Joliet Electric Railway-družbi, se prične prihodnji teden, kakor je izjavil generalni manager J. R. Black-hall. Progo raztegnejo od sedanje končne postaje na Smith streetu vzhodno do Broadwaya in severno po Rroadwayu do Theilerjevega parka. Zboljšava bo stala1 nad $3.000. Tam okrog stanujejo Slovenci.
DOŽIVLJAJI SLOV. SODNIKA NA BOJNEM POLJU.
G. dr. Metod Dolenc, oficial preskr be pri poljski železnici, piše svojemu bratu gosp. ravnatelju Cirilu Dolencu
"Debela Berta". — Grobovi. — Med špijoni.
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest Jnd only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 14. jun. — K6 sta se pripetila dva smrtna slučaja v isti družini tekom zadnjega tedna vsled škrlatice, ki razsaja po Jolietu že več tednov, je dr. C. E. Crawford, državni vrhovni zdravstveni nadzornik, v soboto zvečer očrta! program za prihodnja dva tedna, po katerem upa korenito zatreti sedanjo epidemijo in mesto rešiti najhujše nalezljive bolezni, ki je razsajala tukaj izza mnogih let. Smrtna slučaja sta se pripetila v hiši Theodore Stei-nerja, 907 Oneida street, kjer sta podlegla škrlatici dva otroka. Da se preprečijo nadaljnja umrtja vsled škrlatice, se imajo kvarantinske odredbe izvajati kar najstrožje. Vsak prestopek bo ostro kaznovan po zakonu. Otroci nikakor ne smejo iz svojih domovanj. Šestnajst otrok je bilo aretiranih v zadnjih dveh dneh, ker so kršili kvarantino. Dosedaj so bili kršitelji kvarantinskega zakona samo po-svarjeni, zanaprej bodo njihovi starši ali varihi kaznovani z globo do $200 za vsak prestopek. Zatorej pazite, starši, da obdržite svoje otroke doms, dokler se škrlatica ne zatre!
—	Parada. Člani jolietskih podružnic Zapadne Katoliške Zveze (Western Catholic Union) bodo imeli pri-hodno nedeljo veliko pocestno parado s sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Več o tem prihodnjič.
—	"Razpis častne nagrade za igro iz našega življenja v Ameriki" je blagohotno objavil tudi Narodni Vestnik (Duluth, Mich.). In Glas Naroda celo dvakrat, le žal, da s preveč tiskarskimi pogreški, kar omenjamo le mimogrede.
—	Dež in mraz. Prvo poletno nevihto smo Imeli v noči od sobote na nedeljo, in včeraj zarana so bile poplavljene vse nižave v mestu in okolici. V soboto je bilo vroče, da je kazal toplomer nekaj stopinj čez 90. Malo pred polnočjo pa je pripihal hud piš, ki je prinesel dež in blisk in grom. Deževati je pričelo opolnoči in je več ur lilo kakor iz škafa. Na polju po okolici je nevihta napravila precej škode. Isto noč in včeraj je po nekaterih državah razsajal tornado.
—	Na tisoče ptic pevk zgorelo. Silno svetli žar plamenečih plinovih dimnikov v tovarni Illinois Steel-kompa-nije je te dni zaslepil na tisoče ptic pevk, selečih se iz svojih zimovišč na jugu, da so se zaletele rtaravnost v plamene in so popadale v tovarniško dvorišče mrtve ali tako osmojene, da niso mogle odleteti in so jih morali
—•Pet mesecev zaprt po nedolžnem. V soboto je bil izpuščen iz tukajšnje državne kaznilnice neki Anton Sara guss iz Chicage, ko je prebil pet mesecev v zaporu po nedolžnem. Svojčas je bil po krivem obsojen zaradi ropa ker je proti njemu krivo pričal neki njegov prejšnji prijatelj, da reši sebe in sedaj je ta "prijatelj" priznal svojo lastno krivdo in povzročil osvobodi tev po nedolžnem zaprtega imenovan ca. Oba sta Italijana.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Pesk Jos., Rezala John, Turk Frank.
Utica, 111., 7. jun. — Zadnje čase se je veliko pisalo po slovenskih časnikih od Slovenske Lige, tako da so rojaki dobro poučeni. Ker pa neče biti voj-ka v starem kraju končana, je umestno, da vsak čitatelj in čitateljica Am. Slovenca svoje misli razodene, ali so sedanje vojske pravične, ali so krivič ne?
Moje misli so sledeče: Čez vse in v največji obliki je krivična vojska Ita lije.
Dokaz: Četrta božja zapoved se glasi: Spoštuj očeta in mater i. t. d. Avstrijski cesar Franc Jožef je že star skoraj 85 let, Franc Jožef je takorekoč predsednik ali starešina vseh evropskih kraljev in cesarjev, torej bi se spodobilo proti njemu spoštovanje, ne pa vojskovanje. Laška vojska prott Avstriji je najbolj krivična. O le malo potrpi, ošabni polentar, ti že pride plačan dan, kajti Bog ne plačuje vsako soboto; božji mlini počasi meljejo, pa gotovo dobro zmeljejo. Visoki kralj polentarjev je navduševal vojake rekoč: Spominjajte se mojega starega očeta in hrabro se bojujte. Jaz se tudi spominjam onega starega krivični-ka, zato ga nekoliko opišem. On je tisti slavni junak, ki je leta 1871 katoliško Cerkev oropal njenih dežel. Pa pravijo: "Saj papež ne potrebuje dežel." Saj tudi grofi in baroni v starem kraju ne potrebujejo toliko po-estva, kolikor je njihova lastnina, in endar ga jim nikdo ne sme oropati. Torej tudi laški kralj ni imel pravice oropati Pija IX. in vso katoliško Cerkev, zato je bil izobčen iz sv. Cerkvfe. Pravili so ob smrti njegovi, da njego-življenje je bilo jako sramotno. Laški kralj, ki svojega starega očeta svojim vojakom za vzgled stavi, je sam s svojo osebo sramoten zgled svojim podanikom. Od njega sem či-tal, kako slabo se je zadržal pri sv. mana dan svoje poroke: roke je držal hrbtu med sv. opravilom, in med povzdigovanjem se mu je zevalo; pa še preden je bila sv. maša končana, je od dolgega časa cerkev zapustil in je šel na sveži zrak se hladit. Prav slab gled je dajal navzočim vernikom se drugače pa je lep zgled dajala kraljica Jelena, njegova soproga, rojena črnogorska princesinja. V Mestni ob potresu je bojda nesrečnikom z materino ljubeznijo rane obvezovala. Njo naj bi laški kralj vojakom v spomin klical, rekoč: Vojaki, spomnite se aše kraljice, in bodite pogumni, kakor je ona bila pri potresu v Mesini; morebiti pride v kratkem času ura, ko boste grozno tepeni od Avstrijcev; bodite junaki in obvezujte rane jeden drugemu, kakor je to storila vaša kraljica v Mesini. Zdaj se hočemo še nekoliko spomniti častitljivega in miroljubnega cesarja Franc Jožefa I. Bilo je leta 1871., takrat, ko je laški kralj oropal Pija IX. in katoliško cerkev njenih dežel. Takrat smo prosili avstrijskega cesarja za pomoč, naj vzame Lahu oropane dežele in naj jih vrne nazaj sv. Cerkvi. Bilo je na stotisoče naših podpisov, toda miroljubni via dar je odgovoril: Moja armada ni dovolj močna za vojsko. Takrat je bil star 41 let. Zdaj, ko si siromak skoraj 85 let star in te sovražniki obda-jejo okoli in okoli, zdaj pa more tvoja armada dovolj močna biti tudi za krivične Lahe. Ali pa ni to očitna kazen božja? Bog daj zmago pravični stvari, Tebi pa mir in pokoj na stare dni, saj si veliko na svetu pretrpel, upam, da si >e spokoril. Da bi le Zje-dinjene države he pričele vojske z Nemčijo! Če bi se pa pričela vojska proti nesrečni Meksiki, je pa želeti, da bi naša država Meksiko v svoje varstvo vzela. Kakor so nekdaj Turki na Kranjskem ropali in device do smrti onečaščali, tako bojda se zdaj godi v Meksiki, pa nobena vlada neče iirieti usmiljenja z nesrečnimi meksikanski-mi prebivalci, da bi se vendar konec storilo toliki hudobiji, Bog se usmili! Bog naj pomaga vsem žalost nesrečnim!
Dragi mi brat! Sedim na brezovem štoru v ruskem državnem gozdu. Ne daleč od tu — med gostim drevjem — skrit je naš veliki top — 30.5 cm; ime nujejo ga "debela Berta". Malo pred topom je opazovalni balon. Danes je "Berta" mirna, balon pa na tleh. Moje moštvo dela, pripravlja les, ki ga po peljemo z našo železnico v našo na vadno štacijo, jaz pa Ti pišem, kako smo tu, daleč od domovine, praznike preživeli. Nikdar si nisem mislil, da bi kdaj preživel Božič pa Veliko noč na tak način. Baš na božični sveti večer nas je privedla lokalna železnica na rusko mejo. Vozarili smo se že dva dni in dve noči in dobro je delo, da se enkrat zopet hodi peš. Najprej: išči si prenočišča. Na kolodvoru in okolici nič! Kolodvor za silo popravljen. Tisoč krogel ga je zadelo! V okolici — lijaki od velikih granat.. Krog in krog grobovi! Baš še zako-pujejo mrliče. Naše posebej, ruske posebej. V bližnji vasici, pol ure daleč po silno blatni poti, je vse zasedeno. Prijazni topničarski častnik mi pokaže — božično drevesce, ki ga o krašuje za svoje moštvo! Obljubil nam je, ko bo "slavnost" pri kraju, da nam naredi prostor vsaj za prvo noč... Povedal nam je za drug kraj, kjer se bo še kaj dobilo. Nastal je že trd mrak, ko smo se podali čez malo hostico nazaj na kolodvor. Hostica — vsa raz-streljena, s kosi šrapnelov posuta. Ob robu grobovi... Šli smo dalje... Kaj se sveti na hribu, — zopet na drugem hribu — daleč zadaj? Svetlobni signali so. Podčastnik, ki nas vodi, pravi, da se to večkrat vidi; špijoni se sporazumljajo... Tako! med špijoni smo! Na drugi strani kolodvora — se začne ruska zemlja, streljaj naprej ruska vasica z dacarsko hišico, še malo naprej stoji ruski carinski urad. Šipe fazbite, vrat ni, kar je gorljivega bilo, so še — požgali. Vse znak, da je tu ob tem kolodvoru pred tednom divjal najhujši boj, a Rus — je bil srečno premagan, pomaknil se je nazaj... Tu carinskem uradu smo se za tisti večer, dokler boljšega kvartirja ne dobimo, nastanili. Pod se pomete, nanese se slame, spalne vreče ven in — postelja je gotova! Seveda okna se zapažijo s slamo, namesto vrat pridejo
dne se peljemo nazaj, tam me že čaka telegram, hajd v bližnje mesto k ju-stičnemu referentu X. kora. Pozno zvečer sem prišel domov. Drugi dan, velika sobota, obdukcija v bolnici za legar. Vodil sem obdukcijo, pri tem spoznal prav prijaznega voditelja in organizatorja bolnice in pa nadzdrav-nika, dunajskega bakterijologa. Raz-kazala sta mi vse... Velezanimivo je dejstvo: Odkar je bilo moštvo cepljeno zoper legar (navadni, ne maroga-sti!), ni več mnogo slučajev, smrtnih pa nič! Voditelj — služil je svojčas v Ljubljani in se prav rad spominja na naše stolno mesto, posebno še ni rod-
tntm in I. C.
Kaj mu je najljubše.
Strijc: "No, Janezak, kaj ti je v šoli najbolj všeč?" Janezek: "Petje, strijc!" Strijc: "In zakaj ravno petje?" Janez.: "Zato, ker nimam posluha in sem petja oproščen?"
hitro zbite deske. K večerji! Za ma-gacinom kolodvora se kuha čaj. Vsak
dobi še nekaj sardink povrhu, kruli- še ima mož sam, ali za oficirje sluga. Provijantni oficir je razdelil smodke in cigarete, ki jih dobivamo od dekade do dekade. Malo sira, žganja smo imeli sami — humorja tudi dovolj — in večerja je bila končana.
Božično drevesce na stotnikovem grobu. — Najlepše božično darilo.
Nazajgrede se nam nudi prizor, da so nam solze stopile v oko. Za avstrijskim carinskim uradom je vrt, na njem so sveži grobovi. V vsakem jih je na kupe, do stotine. Pridni vojaki etapnega štacijskega poveljstva so o-krasili grobove. Eden grob, grob stotnika S., pa je imel — božično drevesce ... Lučice so migljale v noč... Med nami je bil bratranec tega stotnika, čmovojniški nadporočnik. To snidenje je bilo žalostno. Šli smo v naš stan. Lep božični večer, so ironično rekli eni, drugi pa so uganili, da lepšega božičnega darila ne bi mogli dobiti, nego — na Božič spati prvič v sovražnikovi deželi, na pridobljeni zemlji. Ti drugi so bili v večini. Kar je imel kdo provijanta ali pijače seboj, vse smo skupaj zložili in razvil se je navdušen večer do polnoči. Drugi dan pa se je začelo delo. Naš komandant nas je zbral in nam govoril prekrasno. Vsak je hitel na določeno mesto in v petih dneh je bilo 43 km železnice narejene, šesti dan smo že poslali našim vlak živil, streliva, oblek...
Od Božiča do Velike noči je pretekel čas uprav naglo, čeprav ali morda — ker enomerno. Pomaknili smo se v drug kraj. Tista prva železnica s konjskim prometom se je prenesla veliko severnejše, za Veliko noč se je že ugibalo, kdaj dobimo povelje, še naprej se pomakniti.
Velikanoč. _ Zločin in smrtna obsodba.
Na
velikonočni četrtek sedimo po večerji pri čaši čaja. Oficirska mena-ža je v šolski sobi, nekateri oficirji spe tudi tam. Ob desetih se čuje hrup v predsobi. Čujejo se povelja straže. Pride stražni poveljnik in poroča naj-poslušnejše, da so pripeljali enega vo-jaka-prostaka, ki je ustrelil neko žensko. Je že umrla! — Vse je bilo pripravljeno na kolikor toliko mirne, svečane praznike, sedaj pa to. Mene je določil naš komandant, oborstlajtnant kakor edinega sodnika izmed 66 častnikov in vojaških uradnikov, da se peljem slučaj preiskavat. Drugi dan — veliki petek — najinega dobrega očeta god! — hajd z enim odposlancem poveljstva in našim zdravnikom nd vozu čez hrib in dolino, 8 km daleč v tisto kjer kantonira moštvo dotičnega krdela! Imamo namreč 4500 mož in 3000 konj, torej si lahko misliš, da je moštvo po prav veliko vaseh raztreseno. Veliki petek je prešel na tak način, da sem po dolgem času zopet v svoji sodniški stroki posloval. Popol-
bino pl. Valenta — nas je po obdukcij povabil, da si ogledamo swiecone pri njegovem gospodarju, mestnem županu, enem izmed redkih krščanov židovskega mesta. Miza se je kar šibila raznih gnjat, klobas, potic, tort, šar-telnov, jajc, žganja, vina. Vse krasno ozaljšano, pripravljeno, da pride svečenik in blagoslovi. Tu je namreč izredno rodovitna zemlja in ljudstvo primeroma zelo bogato. Za tem mi je bakterijolog razkazal svojo delavnico. Spi med svojimi "reinkulturami" bacilov kužnih bolezni. Pomaga mu pri bakterijologičnih raziskavanjih sestra usmiljenka. Odšli smo nato zopet k justičnemu referentu. Vojna sodba je bila določena za — velikonočno nedeljo popoldne. No, drugi dan pride telegram, da bo vojna sodba šele v torek zjutraj. Torej — sep si takoj mislil — podaljšanje življenja čez praznike. Omembe vredno je, da so tudi gospodarji kmečke koče, v kateri spiva s provijantnim oficirjem, na Veliko noč nam swiecone prinesli, celo najina slugi sta dobila blagoslovljenih reči. Poljsko ljudstvo je tu še dokaj prijazno Avstrijcem. Vsaj vidijo, kaj se jim nudi! Ceste se popravljajo, potok regulira, posojajo se jim konji za oranje, brananje, plemenite žrebce pošiljajo k domačim, malim kobilam itd. V ponedeljek zjutraj je bila vsa vasica na nogah; jutro je, ki dovoljuje 'smigus t. j. polivanje z vodo. jVIladi ljudje obojega spola se približujejo skrivoma in kateri je ročnejši, polije zalezenega z malo vode. Smeha je potem, da je veselje. Tudi naši vojaki so se oprijeli hitro te navade in ob osmih si že videl vse polno politih bluz in hlač itd. V torek je bila nagla sodba. Da je morala končati z obsodbo radi težkega hudodelstva, je bilo po podatkih preiskave jasno. Vojak je bil Dunaj-čan, pravcati člen klape. Bil je štirikrat radi tatvine predkaznovan. Sodbo, ki mu je oznanila smrt na vislicah takoj, je sprejel na znanje, ne da bi z očesom trenil. Duhovnik ga je pol u-re pripravljal, spremljal do vislic, napravljenih v "dolini mrtvih"; menda so ji dali to ime, ker je pod židovskim pokopališčem in ker je v njej na stotine oglodanih okostij konj, padlih v vojski. Pod vislicami dal je duhovnik obsojencu odvezo grehov, obsojenec je poljubil ponudeni križ. Sedaj se mu zavesijo oči, v tem trenutku šele je na glas zajokal, pa le enkrat. Minuto pozneje je bila izvršena sicer trda, a pravična, za vzdržanje discipline nujno potrebna sodba. — Da pa bi bil pač vendar raje videl, ko bi na te praznike ne imel nobenega posla s hudodelcem, mi lahko verjameš! Pa ta nezgoda ni ostala sama. Zakon odigrajočih se serij je tudi tu obveljal. Dva dni za tem se je pripetila sicer manjša, pa zadosti neprijetna nezgoda, o kateri Ti ne morem pisati, peti dan pozneje pa zgori pod, v katerem sta spala dva voja-Ka. Eden se je rešil, drugi je zgorel. In zopet sem imel preiskavo. Upajmo, da bo sedaj mir pred nezgodami, pa tudi, da bodoče praznike — Binko-šti — preživimo svečano mirno. Kje bomo tedaj, Bog zna! Za danes sem Ti že zadosti načečkal, zato končam.
Srčne pozdrave in poljube na vas vse! Tvoj brat Metod.
JOSIP ZALAB
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048, N. W. 770.
-VELIKA PONUDBA'
Spred ni del Ntbo šk*tfjice vredea Je. » l4"!lf Celi knpon vrtdta i ceiti t
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E K North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU,
CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici. Virovitici, Zemunu i Senju.
Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000.
Nasvete in navodila pošljemo zastonj
C»!i kuponi >n sprednji drli ijcatljic imajo i»to Se jih lahko izmenja u jotoviao ali »red« ^»"j
(Ta pogodba ugasne 31. decembra I'1; .«; P Lorulard Co.. Inc.. New Yoik
Ako hočete streho popraviti po «aoal denar oglasite še pri
HOLPUCH ROOFING C1
COMPOSITION ; FELT and GRAYEL R00FErs
Asphalt Roofing Over Shingles-
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building-Corner Ottawa and VanBuren Str«etl JOLIET, ILLINOIS.
Druga nota Nemčiji.
Washington, D. C., 10. jun. — Predsednika VVilsona druga nota Nemčiji — nota, ki je povzročila odstop državnega tajnika Bryana, ker se je bal, da utegne pospešiti vojno — je bila objavljena nocoj po državnem uradu.
V tej noti predsednik poziva Nemčijo, naj da zagotovil, da se bo zanaprej v svojem vojskovanju s podmorskimi čolni proti trgovini ravnala po načelih mednarodnega zakona, zlasti po pravilih, ki zahtevajo od ladjelovca, da obišče in preišče zajeto ladjo ter spravi nebojevnike v varen kraj, predno jo uniči.
"Vlada Združenih Držav," pravi predsednik, "pač sme pričakovati, da cesarska nemška vlada sprejme odredbe, ki so potrebne, da se bodo ta načela udejstvovala z ozirom na zavarovanje ameriških življenj in ameriških ladij ter prosi zagotovil, da se to stori.'
Zapeka.
"Cenjeni: — Naznanjam Vam, da so Severove Jetrne krogljice zelo uspešne, ako se rabijo v slučajih opisanih v Vašem almanahu, kakor zapeke, otrplih jeter, žolčnice in napihovanja. Kadar bom še kdaj potreboval zdravil, bom rabil samo Scverova." — Tako nam je pisal g. F, Bargiel, Box 325, Flushing, Ohio o Severovih Jetrnih krogljicah (Severa'« Liver Pills). Se visuko priporočajo za zdravljenje raz. nih jetrnih neprilik, zapeke, medic glavoboli, omotice, zlatenico in žolčnice. Cena 25c v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tues. June.
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnic« «,000,000 kron. Prihranki 7M,0M kr»*
Glavni urad: TRST.
Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotorn, Ljubljani, Metkoviž«. Opatiji, šibeniku, Spljetu in Zadra.
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno*1* nostne papirje in daje informacije vseh vrst
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo*®0 in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Romunijo, Srbii* Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.

M^Sl
s »S W^1
Buchanan-Daley Co>
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, illinoi'
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NASO
TFXEF0NI 597 Square Deal Vsakemu
"in
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovile*. L 1893.
Anton Nemanich in ^i*1
lil
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. JoH«4'
ajve*^ *
Priporoča slavnemu občinstva »voj m vod, ki je e**9 08 ia mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki j« najlepis ▼ J*" tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posla« vsak čas ponoči m podnov*.	cfclcaf*
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite a« leMo®«*«-ML 3575 jin N. W. 344.
Naši hoiijnit in del« v« — Slovene'.
g

/Im™. •. /iS-:
Družba sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstan ovij ena 29. nov. 1914. Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL.
GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
»tin"11
1915 u
Estl'*
littd GO'
EBS
-les.
ing-treeti
GLAVNI ODBOR:
Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
Podpredsednik... .John N. Pasdertz, Joliet, 111.
Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111.
Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: . 1 Ajiton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
j	FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
• Stephen ICukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
m denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika.
1
rt-
10
l>odi m^j Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-D stu države Illinois s 8. udi obojega spola
16. d0 55 j sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od lZpT :;ta' °b Pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. /JQPolno v E SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana ^stinj v JSj°t0. takoj P° sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne IZpLix sPreJ'ete v gl. uradu.
ACUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: za p,?,?0,1110 ,izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za j no lzgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za iz!r° ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za	obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00;
za	ene noge nad členkom vsoto $100.00;
za	obeh nog nad členki vsoto $250.00;
2a izgub° na]>anj štirih Prst0v ali ce'e dlani ene roke vsoto $50.00; *a zlomi° najmanJ štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; k° delo. JCno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
6e Splača'^UJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enltratno	za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
operacijo na kili ali vtrganjem. POŠkoH •
Več razpis i""16 m °Peraciie se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem Plačat; d -Ž? tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-uP!ačiia ,, ° e ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
v * za operacije.
jih


\ i 3.
i
t
_ „ - deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki S- D. p tak°J ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in Članv- g tega Plačujejo Društva bolniško podporo. °2lrom n= 6 pIačaj° sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z
a Sot° zavarovalnine:
1 2
3	."■
4	"' 5.
6
7
8	"•
za $250.00:
Starost. •••■ 16—20 . •••• 20-25 . ■••• 25-30 .
30—35 . •••- 35-40 •••• 40-45 . 45-50 . 50-55 .
Pjaca vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
	Za $500.00:	
Razred.	Starost.	Asesment.
1 ......	... 16—20 ....	.....35c
2	... 20—25 ....	____ 40c
		45c
4......	... 30—35 ....	..... 50c
5 .......	... 35-40 ....	.....55c
6 ......	... 40—45 ....	.....63c
7 ......	... 45—50 ....	.....75c
IZ STARE DOMOVINE.
°2,čni
lit.' ^^ amerikanskih o-"o Qa res čakali na razde-C ^fera; :> nK'ga Božiča, ker ima. ^ ,em neki kalendarično
gospod
v?jak,
PlS;
oia
R«ska
°m- -p;
Pri dež. vladi.
velikonočna darila avstrij. ester Lloyd
ka "," nekeKa~,r' ,Uloycl" Priobčuje iz
^o HCdeče 'Naaka,.f Peh0t"ega čn„ *ive]j ve"'konočno nedeljo
-	i "1® " Slučai" po soln-
rihf' mu Je sIp r?6' rUSŽil P^amen-Za'i so L 'ed,I° '»nogo vojakov.
Prigi; ClSar 7°. ter nam dal> cigfa-nam	so Rusi z°Pet
n° SP*2 v"'' tCle- ki sm° j"2
- If Je" ter pojedli."
^ii^tj-m 6-maja 1915 čič	,, J gospodje ljubljan-
S Btejl duhovni*-86 2?lovice: Aha-
s,
t ,T'0rštnar Tatl '^"artu	Z"p,,i "Pravitelj
začasnem po-
ranc, kur . ofjo Lok°; H°-
Mja > ki ' na	Podbev-
be'iPore«Ua A P''' Sv" Pe^U v Lju-
dicah ZorkoV "gelbcrt- kaPla"
8er I.r z Prve ' ran.c- kaplan v Vo-„ Gole^cij, {I Polov.ce: Breitenber-
vTlV. dr.ji; Kl.opčič
:aPlanP an "a Vrh "i" ' Lebe« Jo-Va« k V križal, "lk,; Perč* Mihael Tržiču; Primar
Luki ^
S5n Su>;inekKS')Qr v
' h J'-'dr- • ■ - '
Rodič Fride-a.tenji vasi; Smolni-•senipetru na HVvriji! Sesl^'Pni "Pravitelj v ,m«ki	žuP"i upra-
°dli
^C^nja.
Dul
'ovniški zaslužna bi
Loki.
ni .......
"elo-rdSn
>ri	27. dom. p.
P p je d«kli aj;,Šj,: P0'lval-S-dot^e iS n^dporočnik 27.
1, brost!' Stefai, 1?» flu in Poročnik
le orožni „ ^ te ,e dobil Bernard
k:n*l0:Ze? Prodaje
zivme. Izšie
"jejo ""nistrskc , „"' J° Prodaj0 odredbe, ,0 goveje živine,
telet, prešičev in kokoši na pet dni na teden. Ostala dva dni je dopuščeno prodajati klobase, jetra, možgane in druge notranje dele. Z drugo odredbo se smejo molzne in plemenske krave pobijati le s posebnim dovoljenjem in se omeji še bolj klanje telet, "fretja odredba uvaja gotove vrste legitimacije živinskim trgovcem. Brezpogojno so odpravili zapore, ki so jih glede na promet z živino odredili posamezni okraji in dežele.
— Priglasi za mestno vojno prodajalno. Ljubljanski "Slovenec" z dne 11. maja piše: Kakor znano, so se vpisovali ljudje na mestnem magistratu za mestno vojno prodajalno meseca decembra in januarja. Pretekli teden pa se je končalo drugo ponovno vpisovanje. Oglasilo se je v celem nad 14,000 ljudi. Med njimi je 10,000 ljudi, ki dobivajo cele krušne znamke, 2000 z delnimi znamkami, 2000 pa takih, katerih gospodinjski in socialni položaj je tak, da ne morejo priti v poštev pri taki dobrodelni akciji, kot je mestna vojna prodajalna. Med 10,000 ljudmi, ki so se priglasili in ki dobivajo cele krušne znamke, je čez 5000 oseb, ki pripadajo rodbinam s 6 do 14 osebami. 3000 oseb je priglašenih, ki pripadajo rodbinam, s 4 do 5 osebami, 2000 1 do
3 osebe. Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega je izvolil pose-
ben pododsek, obstoječ iz občinskih
svetnikov gospodov Jegliča, Planinska in Staudoherja, ki bo priglašene ljudi
natančno prerešetal glede nujnosti potrebe ter končno odločil o izdanju po-siebne legitimacije za mestno vojno
prodajalno. Do definitivne uredbe se
bo prodajal kruh iz mestne pekarije še
naprej na krušne znamke vsakomur. Tudi bo — ako se udejstvi zahtevana vladna pomoč glede dobave koruze in pšenice še pozneje mestna občina vsaj
priglašenim 14,0(X1 ljudem omogočeva-la nakup mestnega vojnega kruha. Za kupovanje riža, ješprenja, pekatet in masti bo sedaj z ozirom na zaloge nujno občutno izmanjšati število vseli pri-glašencev za vojno prodajalno. Končno sc je sklenilo, da se mestu Idriji odstopi nekaj fižola iz mestne zaloge, toda le tedaj, .če merodajni faktorji p oskrbe, da se ta količina nadomesti z žitno moko, ker Ljubljana hranil ne more pogrešati.
—	Mestna vojna kuhinja. Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega je v seji 10. maja sklenil čim-preje otvoriti mestno vojno kuhinjo, v kateri bodo lahko dobivali raznovrstna jedila potrebni Ljubljančani. Izkazalo se je namreč, da narašča v ljubljani število takih, ki se bodisi vsled brezposelnosti, bodisi vsled draginje ne morejo več prehranjevati po izkuhih. Aprovizačni odsek je tudi sklenil priporočati občinskemu svetu takojšnjo ustanovitev posebnega odseka, ki naj se peča s socialnim vprašanjem brezposelnih in siromašnih ljudi ter z gmotno podporo istih.
—	Prijave za novo 5y2 odstotno vojno posojilo sprejema tudi podružnica Jadranske banke v Ljubljani.
—	Draginjske podpore učiteljstvu.— Uvažujoč sedanje izredno težavne življenjske razmere fiksno nastavljenih je deželni odbor dne 10. maja na predlog deželnega glavarja soglasno sklenil, razdeliti med učiteljsko osobje (ljudsko in meščansko učiteljstvo) enkratne draginjske podpore. Te podpore postanejo deležni vsi dejansko svoj poklic v šoli izvršujoči učitelji (učiteljice) in pa družine v vojni službi se nahajajočih oženjenih učiteljev. Sicer je pa podpora splošna in odpade razlika med oženjenimi in samskimi. Enkratna podpora znaša: za definitiv-no učiteljstvo po 80 K, za provizorno po 60 K za osebo. Poleg tega sprejme vsaka učiteljska družina za vsakega nepreskrbljenega otroka do starosti 18 let še po 15 K priboljška. Na ta način sprejme družina z mnogimi o-troci bistveno večjo podporo. V posledici tega sklepa deželnega odbora je deželni glavar izdal ukaz, da se ima z izplačevanjem takoj pričeti.
—Slab tolažnik. "Slovenec" z dne 10. maja piše: Kaj pa pomaga, če se s pijačo za par ur omamiš?! Cez par ur se alkohol in ž njim omotica izkadi, in potem si ravno tam, kjer si bil prej! Nesreča ne izgine, ampak z novo silo na srce udari. Skrbi in bridkosti se v vinu ali žganju ne dado vtopiti, ampak priplavajo vedno na vrh. — Zato nikar toliko ne šarite s to pijačo zdaj v času vojske, kakor da bi se s pijačo vse doli poplaknilo, kar je vojska grenkega prinesla! S tem si boste malo pomagali. Drugeira sadu od pijače ne boste imeli kakor	»-eč greha, pa malo manj
denarja; ali pa še precej manj denarja in precej več greha. Ne iščite torej tolažbe v pijači, ki nobene tolažbe ne da, ampak v mplitvi, v vdanosti v voljo božjo in v upanju na večno plačilo Blagor žalostnim, ki svojo žalost krščansko prenašajo, ker potolaženi bo-do!
—	Naši junaki. (Odlikovanja v 27 domobranskem pešpolku.) Narednik Martin Steharnik je v najhujšem sovražnem navzkrižnem ognju povedel rezerve v rojno črto in jih z najboljšim uspehom navduševal. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Narednika Franca Jiraka in njegov vod je stotnijski poveljnik poslal v desni bok. Jirak je opazil pol sovražnega voda s tremi strojnimi puškami, ki je njegovo stotnijo obstreljeval od strani. Na lastno pobudo je izvedel izvrsten bajonetni napad in pregnal sovražnika. Njegova neustrašenost i:i pogumnost je obvarovala lastne čete pred občutnimi izgubami. Na desni strani je bil častnik s polkovno zastavo že popolnoma ločen od moštva, ta ko da je narednik s svojim nastopom rešil tudi polkovno zastavo. (Srebrna hrabrostna svetinja I. razr.)
Četovodja Jožef Nastran in korpo-ral Jožef Torkar sta bila pred sovražnikom izvanredno pogumna. Tekom boja ju je sovražna tropa obkolila; kljub temu sta ostala hladnokrvna in nista v najhujšem sovražnem ognju le sama sebe osvobodila, marveč sta ob tem ujela tudi 9 Rusov in jih pripeljala za: lastno bojno črto. (Srebrni hra-brostni svetinji II. razr.)
Četovodja Franc Zupančič je bil izredno pogumen pionirski podčastnik. V najhujšem ognju je kopal kritja in vnemal moštvo k delu s svojim lastnim zgledom. V nekem drugem boju je hrabro nastopal proti sovražniku, se zapletel v boj moža z možem in se energično branil, dasi je imel nogo prestreljeno. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Četovodja Alojzij Fine se je kljub temu, da je imel bolno nogo in je moral hoditi ob palici, hrabro udeležil vseh napadov, in sicer vedno kot prvi. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
Infanterist Rafael Tomšič je pri naskoku kot prvi udri v sovražno postojanko 111 z uspehom navduševal moštvo. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Korporal Franc Lepnar se je v bojih zgledno obnašal. Ko je bil na vratu ranjen, je takoj, ko je dobil obvezo, hitel nazaj v rojno črto in se boril naprej. Njegov zgled je potegnil za seboj tudi tovariše. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
nfanterist Franc Iludorovac se je pred sovražnikom zelo neustrašeno za-lržal. Že ranjen je s svojim navdušenim nastopom novzročil, da njegovi tovariši niso le vztrajali, marveč prodirali naprej. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Narednik Franc Gostiša se je udeležil prodiranja proti nekemu kraju z veliko neustrašenostjo in pogumnost-jo. Posrečilo se mu je tudi, da je s svojim oddelkom udri v kraj. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
Rezevni infanterist Anton Glogov-šek je kot vozni vojak bojnega trena
PANORAMA ALI SVETOZOR MESTA PARIZA.
To je pogled na otok sv. Alojzija vreki Seine, kazoč katedralo Notre Dame v središču ozadja.
s svojim neustrašenim nastopom proti napadajočim kozakom preprečil izgubo trena oziroma posameznih tren-skih delov. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
Četovodje (predmojstri pri strojnih puškah) Ivan Czerny, Franc Ereulje in Jožef Čarga so se odlikovali s posebno hrabrostjo ter so kljub svojim ranam prizadejali neki sovražni bateriji, ki se je pripeljala do 1900 korakov blizu, velike izgube. S svojim železnim mirom so dajali podrejenemu moštvu izvrsten zgled. (Srebrne hrabrost-ne svetinje II. razr.)
—	Nov drobiž. C. kr. koresponden-čni urad poroča dne 8. maja: Ker se je pokazalo, da v prometu se nahajajoči nikelnasti drobiž ne zadošča in ker se kaže osobito v industrijskih okrajih močna potreba po njem, je vlada sporazumno s kraljevsko ogrsko vlado sklenila, da s pridržkom naknadne postavne potrditve te odredbe pusti kovati in izdati drobiž po 10 vinarjev, za vsak slučaj tudi po 20 vinarjev iz novega srebra (zmes 50 odstotkov bakra, 40 odstotkov cinka in 10 odstotkov nikeljna). Izdati se prične ta denar in sicer lOvinarski novčič dne 10. majnika, in sicer po neobhodni potrebi in kolikor ga potrebuje promet do najvišje vsote 20 milijonov kron. Denar bo po velikosti in teži nikelnastemu denarju popolnoma enak in se bo razločeval le po kovinski barvi in po kovanju rezervne strani.
—	Zagotovitev krme in paše. C. kr. korespondenčni urad poroča z dne 8. maja: Danes se razglasi odlok poljedelskega ministrstva o zagotovitvi krme in paše in da se izrabijo vsi travniki v korist preživljanja prebivalstvu. V vojnem letu, tako izvaja odlok, je vsak posestnik dolžan, da izrabi vse travnike, pašnike in planine s košnjo ali pa s pašo. Kakor pri njivah tako nastane lahko pri pašnikih in travnikih sila, ker so gospodarji morebiti pozvani pod orožje. Potrebno pomoč more preskrbeti žetna komisija. Da se ne izgubi paša in krma, je oblast u-pravičena, da, če gospodar v gotovem roku ne poskrbi za uporabo, se mora prepustiti brezplačno občini. Občine naj ali same izrabijo krmo ali pašo, ali naj jo pa izroče drugim. Čim jasnejše se zaveda vsak posestnik dolžnosti nasproti. skupnosti v največjih podrobnostih, z večjim veseljem stori, kar se zahteva, da se v tem velikem letu ne izgubi niti ena travna bilka, ki bi lahko služila vzdržavanju naše živine.
—	Za nalovljene hrošče bo vsled sklepa magistratnega gremija ljubljansko mestno vrtnarstvo plačevalo 12 vinarjev za kilo.
—	Samoumor ruskega ujetnika. Dne 5. maja dopoldne se je vrgel pod tovorni vlak v Zalogu ruski ujetnik Ser-gej Komsibin, desetnik ruskega peš-polka št. 146. Bil je takoj mrtev.
—	Poroka. Dne 9. maja sta se poročila v frančiškanski cerkvi Josip Pavli, posestnik, mlinar in gostilničar iz Moravč, z Josipino Vertačnik, hčerko Josipa Vertačnik, bivšega veleposestnika iz Dol pri Litiji.
ljeni so čč. gg. kaplani: Jakob Bohak od Sv. Petra v Gornji Radgoni, v Gor-njigrad; Blaž Berdnik iz Starega trga pri Slov. Gradcu, na Vransko; Jakob Rabuza iz Gornjegagrada v Stari trg pri Slov. Gradcu.
— Mariborsko okrajno glavarstvo je začelo rekvirirati žito' na kmetih. Prva je prišla v poštev občina Sv. Križ nad Mariborom. Glavar Weiss je določil, da morajo kmetje od Sv. Križa pripeljati svojo pšenico za ceno 44 K 100 kilogramov v paromlin milijonarja Scherbauma v Mariboru, kmetje Slovenskih goric morajo voziti k Ehlicho-vemu mlinu v Kaniži, iz Pohorja in z Dravskega polja k Boehmu v Fram, iz slovenjebistriškega okraja pa h Grudnerju v Poljčane. Pri teh mlinih bodo zaloge moke za potrebne prebivalce. Moka bo stala 56 vin. 1 kg.
—	Imenovanja med mornariško duhovščino. Mornariški župnik Ivan Kor-šič, solkanski rojak je imenovan supe-rijorjem mornariške duhovščine, a mornariški kurat Anton Jarc, župnikom mornariške bolnišnice v Pulju.
—	Tržaški trg. Trst, 11. maja: Mora se priznati, da tržaška aprovizačna komisija, kolikor ji pač razmere dopuščajo, dobro skrbi za preživljanje prebivalstva. Prodaja krompirja na 19 krajih v mestu po 20 vin. kilogram se je obnesla takoj spočetka. Že v ranih urah so bile vse zaloge prazne in morali so- jih nadomestiti. Krompir je prav dober. Po istih prodajalnah kakor krompir, potem v prodajalnah enotnega kruha in tudi drugod se bo od prihodnjega ponedeljka naprej prodajala tudi koruzna moka za polento, in sicer po 68 vin. kilogram. Z istim dnem bodo stopile v veljavo najvišje cene za neke vrste manj finih rib. Sar-dele na primer se bodo smele prodajati največ po 96 vin. kilogram. Enotni kruh, proti kateremu se sedaj slišijo pritožbe, skušajo izboljšati.
C
ŠTAJARSICO
1
—	Ministrski predsednik grof Stuerghk o razširjeni črnovojniški dolžnosti. Z Dunaja 23. apr. poročajo: Nasproti odposlaništvu krščansko-so-cialne stranke je izjavil ministrski predsednik grof Stuergkh, da so storili vse, da največje trdote glede na razširjeno črnovojniško dolžnost od 18. do 50. leta omilijo. Predvsem se izvede prebiranje najmlajšega letnika, nato se prebero po letih starejši letniki in se eventuelno vpokličejo tako, da se kolikor mogoče vzdržuje vse gospodarsko življenje. Glede na sposobnost za orožje se bo uporabljal drug način, kakor sicer.
—	Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Župnijski izpit so te dni napravili naslednji čč. gg. kaplani: Anton Bukovšek iz Prihove pri Konji-
ah; Miha Kos iz Dobrne; Anton Kuhar z Ljubnega v Savinjski dolini; Ivan Razbornik iz Jarenine in Ivan Vedečnik iz Vitanja. — Ker je stopil vlč. g- Jožef Cerjak, župnik v Rajhen-burgu ob Savi, v stalni pokoj (radi hude bolezni), je župnija Rajhenburg razpisana do 10. junija t. 1. — Prestav-
— Izjava Stjepana Radiča. "Hrvatska" prinaša sledečo izjavo predsednika hrv. kmetske stranke Stjepana Radiča: Jučerašnji popodnevni "Obzor" javio je, da če na dogovoru hrvatske delegacije u Pešti sudjelovati i Stjepan Radič, "koji da se (valjda u tu svrhu) nalazi u Budimpešti." Ne znam, kako je ta viest došla u "Obzor" (a i u neke druge novine), ali za to znam i naglasujem ovo troje: 1. Da se u ovo odsudno doba hrvatske konferencije imadu držati prije svega, ako ne je-dino, u Zagrebu, kao središtu hrvat-skoga naroda: 2. da u takovim konfe-rencijama imadu sudjelovati predstavnici svih hrvatskih stranaka i skupina iz banske, bosanske i dalmatinske Hrvatske; 3. da u takvoj kon-ferenciji moraju biti zastupane i s v e slovenske stranke i skupine. Prema tomu je jasno, da na peštanskoj konferenciji hrvatsko-srbske koalicije ne može na nikakav način sudjelovati 'predstavnik jedne hrvatske državo-pravne stranke, kakva je Hrvatska ptička seljačka stranka, kojoj sam pred-sjednikom. U Zagrebu, dne 21. trav-nja 1915. Stjepan Radič.
Sii S W S SH S S K S S iS gfi S ffl
m m m
CENIK MOLITVENIH NABOŽNIH, PODUČNIH IN ZABAVNIH KNJIG
I9S katere se dobe v
•fi
gii
Ufa
m
m
m m
li^MSS S S ffi MMSIiiS
m
KNJJGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS.
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni tret}a..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ............................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti ...........,.,..j.75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866..............25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............2Sc
Bojtek, v drevo vpreženi vitez____20c
Božični darovi. Povesti............20c
Burska vojska ...................2Sc
Cvetina Boro*rajska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in »tare .......................2Sc
Čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta.................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem...............25c
Domači zdravnik ................60c
Eraanek, Iovčer sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest is petnajstega stoletja...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki.........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................5Qc
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20e
Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice.. ..20c
Gozdarjev sin. Povest ............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........7Sc
Grizelda, kmetica in grofica.......20e
Hedvika banditova nevesta. Povest 2Qc
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
Izgubljena sreča. Povest.........20«
Izidor, pobožni k met. Povest.....20«
Izza mladih let. pesmi...........30e
Jagnje. — Starček z gore..........30e
Jaromil. češka narodna pravljica. .20«
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica r
gozdu .........................jfe
Kirdžali, podonav. povest........Mi
Kmetijsko gospodarstvo .........7f*
Knez črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20*
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov. .29« Krištof Kolumb in odkritj*. Am*-
tikc ............................................»JBII
Koliščina in stepe. Povest........20*
Kraljica Draga, izvirna povest is
srbskega kr. dvora.............2S«
Križem sveta. Zgodovinska povest 50s Kako naj se pišejo zasebna pisma.SOb
Krvna osveta. Povest............20*
Lažnjivi Kljukec ................JO*
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20*
Lurški čudeži ..................$1.0»
Ludevit Hrastar,—Golobček......2Se
Ludovilc, mladi izseljenec.........2sc
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20*
Marica. Povest .................40c
Mali vseznalec — Mali vedež.....25*
Malo življenje. Povest ...........4Se
Marija hči polkova, zgod. povest..29* Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila .................90*
Maron, krščanski deček...........29*
Materina žrtev...................20*
Mati božja dobrega sveta, povest..90* Mati božja na blejskem jezeru....29* Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20*
May, Eri. Povest ...............20*
Mirko Poštenjakovič. Povest......20*
Mlada mornarja. Povest .........25«
Mladi samotar. Povest...........20e
Mladim srcem ...................40«
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50«
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40«
Močni baron Ravbar.............20«
Mož Simone .....................50e
Mrtvi gostač ....................2Sc
Na Jutrovem ....................40c
Na preriji. Povest ..............20c
Na divjem zapadu................50«
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25« Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20e
Naseljenci. Povest ..............20e
Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20e
Naš Dom .......................20c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25e
Nikolaj Zrinski ..................25c
Nekaj iz ruske zgodovine.........20e
Nesrečnica. Povest ..............20c
Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c
Od Leona do Pija ...............20c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30« Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
AMERIKANSKI SLOVENEC, 15. JUNIJA 1915.
Morski razbojn		tik.
	Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M.	<*»
(Dalje.)
Polnoč je že minila, ko je Kajn nemirno zaspal, utrujen od raznih duševnih bojev minulega dne. Sanjal je o Franciscovi materi — prikazala se mu je, da prosi milosti za sina, in Kajn je govoril v spanju. V istem času sta se Francisco in Pompej tiho priplazila h kajiti, da bi dobila Franciscove samokrese s strelivom, ako bi kapitan spal.
Pompej se je splazil h kajiti, se u strašil in stopil nazaj, ko je zaslišal kapitana govorečega. Oba sta obstala pri vratih in poslušala. "Ne — ne,' je mrmral Kajn, "umreti mora — sicer
—	ne prosi, ženska! — Vem, da sem umoril tebe — ne prosi, mora umreti! V srebrnem svetilniku je še gorela luč, katere svetloba je zadostovala, -da je razsvetljevala kabino. Francisco je slučajno zaslišal Kajnove besede, je vstopil in prišel do postelje. "Deček! Ne prosi," je nadaljeval Kajn, ki je ležal vznak in težko sopel — "ne prosi
—	ženska! Jutri bo umrl." Nastal jo premor, kakor bi speči čakal odgovora. "Da, kakor sem umoril tebe, u-morim tudi njega!"
"Lopov!" je rekel Francisco z zamolklim svečanim glasom. "Torej ti si umoril mojo mati?"
"Sem — sem!" je odgovoril Kajn še vedno v spanju.
"In zakaj?" je nadaljeval Francisco, io se po teh besedah spečega kapitana ni več bal, ako' bi se oni prebudil.
"V jezi me je mučila," je odgovoril Kajn.
"Zlodej! Torej si vendar priznal!" je zakričal Francisco tako glasno, da se je kapitan prebudil in vstal. Preden pa se je popolnoma zdramil in odprl oči toliko, da je razločeval- razne predmete, je Pompej upihnil luč in nastala je popolna tema. Nato pa je položil svojo roko na Franciscova u-sta in ga odvede! iz kabine.
"Kdo je tu? Kdo je tu?" je kričal Kajn.
Castoik, ki je imel stražo na krovu, je prihitel dol. "Ali ste me klicali?"
"Klical?" je dejal kapitan. "Mislil sem, da je nekdo v kabini. Luč hočem imeti, to je vse," je nadaljeval mirneje, potem ko si je obrisal s čela mrzel pot.
V tem sta dospela Francisco in Pom pej zopet v zavetje h Krumanom. ČuvstVa mladega moža pa so se iz strahu pred smrtjo mogočno izpreme-nila v željo po maščevanju. Namena, da bi bil v kabini prišel do orožja, sicer ni dosegel, toda bil je sedaj trdno odločen, da vzame kapitanu življenje, kakor hitro le utegne. Naslednjega jutra Krumani zopet niso hoteli iti na delorali priti na krov, in o vsem položaju je Hawkhurst poročal svojemu predstojniku. Krmar je sedaj govoril popolnoma drugače. Prepričal se je bil, da stoje za njim četudi ne vsi, vendar pa najboljši in najvplivnejši razbojniki, ki so bili kakor on sam "osiveli na potu zločina.
"Mora se zgoditi, sicer ne boste dolgo poveljnik tej ladji. Od mene Zahtevajo, da govorim tako!"
"Ali res?''" je dejal Kajn posmehljivo. "Morebiti ste že izbrali mojega naslednika?"
Hawkhurst je opazil, da je začel napačno, in je poizkusil drugače. "Govorim samo za vašo korist. Ako ne bo-i.te vi poveljnik tej ladji, ne ostanem na njej. Ako jo zapustite, grem tudi jaz in midva morava potem dobiti dru-go."
Kajn se je pomiril in nista več govorila o tem.
"Možje naj se zbero in nastopijo," je naposled dejal kapitan. In razbojniki so se zbrali na zadnjem delu ladje.
"Fantje, zelo mi je žal, da me naše postave silijo izvršiti posebno kazen; toda upor in sovraštvo se mora kaznovati. Kakor za vas veljajo tudi za mene postave, ki smo si jih določili v svoj prid, dokler bomo živeli skupaj na morju; in zaraditega smete biti prepričani, da ravnam le po pravici, ako storim svojo dolžnost ter vam obenem dokažem, da sem vreden poveljstva. Francisco je živel z menoj od svojih otroških let. Živel je vedno z menoj in težko se mi je ločiti od njega. Toda jaz sem tukaj, da gledam na to, da se izvršujejo naše postave. Opetovano ee je uprl in zaničeval moja povelja — zaradi tega mora umreti."
"Smrt! Smrt!" je zavpilo nekaj razbojnikov, "smrt in pravico!"
"Nobenega umora več!" se je zaslišalo nekoliko glasov zadaj.
"Kdo govori tako?"
"Preveč se je morilo včeraj — nobenega umora več!" je zaklicalo več glasov naenkrat.
"Oni, ki govore tako, naj stopijo pred mene!" je zavpil Kajn in grozeče gledal okoli sebe. Nihče se ni odzval temu povelju. "Torej dol, možje, in priženite Francisca!"
Vsi razbojniki so hiteli navzdol, toda z različnimi nameni. Nekaj jih je bilo odločenih, da primejo Francisca ter ga izroče smrti, drugi pa so ga hoteli braniti. Začul se je velik vrišč in trušč. Nekateri so vpili: "Dol in primite ga!" Drugi zopet nasprotno:
"Nobenega umora več! — Nobnega umora več!"
Obedve stranki sta prijeli za orožje. Oni, ki so bili za Francisca, so se pridružili Krumanom, drugi pa so hiteli dol, da ga pritirajo na krov. Vnel se je skoro boj. Kmalu pa so se ločili, da spoznajo moč nasprotnikov. Ko je Francisco izprevidel, da se mu jih je pridružilo precej, je nasvetoval, naj gredo z njim na kfov, kjer so se polastili prednjega dela ladje. Razbojniki, ki so pristopili k njemu, so mu dali tudi orožja in Francisco je stal pred njih vrstami pripravljen na boj. Hawkhurst pa in oni razbojniki, ki so se bili pridružili njemu, so krenili na zadnji del ladje in se zbrali okoli kapitana, ki je slonel na ograji. Obema strankama je bilo sedaj mogoče spoznati svoje moči. Večje število jih je bilo na Franciscovi strani. Toda na kapita-novi so bili starejši in močnejši razbojniki in tudi odločnejši. Vendar se je zdel kapitanu in Hawkhurstu boj nevaren, in mislila sta, da je najbolje, da se za sedaj pogodijo in prihranijo osveto za pozneje. Nekoliko časa sta še obedve stranki na tihem posvetovali, naposled je stopil Kajn naprej.
"Možje," je rekel ter nagovoril one, ki so se bili,zbrali okoli Francisca, "nisem mislil, da bi bilo mogoče vreči plamenico 'razpora na to ladjo. Ker sem vaš kapitan, je bila samo moja dolžnost nasvetovati vam, da se izvršujejo naše postave. Povejte mi torej sedaj, česa želite. Tukaj sem samo kot vaš kapitan in zato, da spoznam, kaj mislite vsi. Nobenega sovraštva nimam proti temu mladeniču; vedno sem ga imel rad, prav rad. V zahvalo za to pa se je zagnal proti meni kakor gad. Ali ne bi bilo bolje, da se združimo, kakor pa da stojimo z orožjem i roki drug proti drugemu? Zaraditega vam stavljam tole ponudbo: Ako vam je. prav, izrecite sodbo proti njemu z glasovanjem ali žrebanjem in kakršnakoli bo, spoštoval jo bom. Ali morem reči kaj več?"
'Možje!" je odgovoril Francisco, ko je končal kapitan, "mislim, da bi bilo bolje, da sprejmete ta nasvet, kakor pa da se preliva kri. Moje življenje je prav malo vredno. Povejte torej, ali se strinjate s tem predlogom in se pokorite postavam, ki so vejjavne na tej ladji, kakor je rekel kapitan, da se vzdrži red?"
Razbojniki, ki so bili na Francisco\i strani, so se ozrli in ko so videli, da je njih število mnogo večje, so pritrdili predlogu. Toda Hawkhurst je stopil prednje in dejal: "Krumani seveda ne morejo imeti glasu, ker ne spadajo k ladji."
Ta ugovor je bil važen, ker je bil.") Krumanov kakih petindvajset. Ako bi bili odšteli njih število, bi ostali Franciscovi pristaši gotovo v manjšini. Razbojniki, ki so bili za Francisca, o raditega ugovarjali ter se zopet začeli pripravljati na obrambo.
"Počakajte za trenutek," je dejal Francisco in stopil naprej. "Preden se dogovorimo o tem, bi rad začul vaše mnenje o neki drugi izmed naših neštetih- postav. In jaz vprašam vas, Hawkhurst, in vse oni, ki so zoper mene, ali nimate postave, ki se glasi: Kri za kri?"
'Da — imamo!" so zavpili vsi razbojniki.
"Tedaj naj stopi vaš kapitan naprej i:i naj odgovori na mojo obtožbo, ako se upa."
Kajn je zaničljivo nategnil ustnice ter se približal Franciscu na dva koraka.
"Torej, fante, tukaj sem; kakjo se glasi tvoja obtožba?"
"Prvič—vas vprašam, kapitan Kajn, ki tako skrbite za to, da se izvršujejo postave, ali priznate postavo: Kri za kri za pravično postavo?"
"Jako pravično," odgovori Kajn, "ako se prelije kri, se tisti, ki se maščuje zaraditega, ne sme klicati na odgovor."
"Dobro, odgovori mi torej, lopov — ali nisi umoril moje matere?"
Kajn je osupnil ob tej obtožbi.
"Povej resnico ali pa laži kot strahopetec!" je nadaljeval Francisco. "Ali nisi umoril moje matere?"
Kapitan se je stresel po vsem životu ter ni mogel odgovoriti prav ničesar.
"Kri za kri!" je vzkliknil Francisco in ustrelil s samokresom v Kajna, ki se je, zadet od krogle, zgrudil na tla.
Hawkhurst in nekaj razbojnikov je prihitelo h kapitanu ter ga vzdignilo.
"Sama 11111 je morala to povedati v zadnji noči," je dejal Kajn, težko govoreč, ko je vrela .kri iz rane.
"Sam mi je to povedal," je rekel Francisco ter se obrnil k onim, ki so stali okoli njega.
Kajna so prenesli v kabino. Ko so preiskali rano, se je dognalo, da ni smrtna, najsi je bil izgubil mnogo krvi. V malo minutah je bil Hawkhurst zopet pri svojih ljudeh na zadnjem delu ladje. Spoznal je, da je Franciscov položaj sedaj bolj ugoden, kakor je bil pričakoval. Postava: Kri za kri! je bila pri razbojnikih posebno sveta. In v resnici je to splošno in svečano priznanje postave, da sme vsakdo usmr-
titi onega, ki ga je ranil, ne da bi se
mu bilo treba bati kazni, preprečilo vsak krvavi prepir med temi ljudmi, ki so pri vsaki žalitvi prijeli za nož. Samo s pomočjo take postave je bilo mogoče vzdržavati red med tako sodr-go. Ker je sedaj Hawkhurst spoznal, da so bili tega mnenja tudi oni, ki so bili zoper Francisca, se mu je zdelo najbolje, da se zopet pogaja.
"Hawkhurst," je dejal Francisco, "samo eno prošnjo še imam, ki stori "konec vsem tem prepirom, ako jo usli-šite. In ta je, da me pustite na suho na prvem obrežju, do katerega pridemo. Ako ste vi in vaša stranka zadovoljni s tem, bom gledal na to, da se oni, ki so sedaj z menoj, vrnejo k pokorščini."
."Zadovoljen sem," je odgovoril Hawkhurst, "in tudi ostali. Ali ne, možje?"
"Velja — velja za vse!" so vpili razbojniki, pometali od sebe orožje in se družili med seboj, kakor ne bi si bili nikdar nasprotniki.
Sar pregovor pravi, da je tatovom mnogo do svoje časti; in zelo pogosto-ma je resničen. Vsakdo na ladji je vedel, da se bodo vsi natanko držali tega dogovora. In Francisco je hodil sedaj po krovu tako varno in mirno, kakor da se ni nič zgodilo.
Hawkhurst je vedel, da mora izpolniti svojo obljubo. Šel je torej dol v ladjo in skrbno gledal zemljevid. Vr-nivši se na krov, je obrnil mer ladje za dve črti bolj severno. Prihodnjega jutra je krenil na vrh jadrenika, kjer je ostal skoro pol ure, se potem vrnil dol in zopet izpremenil mer. Okolo devete ure se je prikazal nizek peščen otok. Ko je bila ladja nekako pol milje od njega, jo je obrnil naravnost proti otoku in spustil majhen čoln v morje. Nato je sklical na krov vse može. "Fantje, držati se moramo obljube, da spustimo Francisca na suho na prvem obrežju, do katerega pridemo. Evo ga tukaj!" In zloben nasmeh se je prikazal na obrazu lopova, ko je kazal na nerodovitno peščenino, na kateri se ni mogel človek nadejati ničesar drugega nego lakote in počasne smrti. Nekaj mož je začelo godrnjati. Toda Hawkhursta je podpirala njegova stranka in vrhutega je bil toliko oprezen, da je bil pospravil vse orožje razen tistega, ki so ga imeii njegovi pristaši.
"Pogodba je pogodba; sam je zahteval tako, in obljubili smo mu, da se je držimo. Kje je Francisco?"
'Tukaj sem, Hawkhurst, in povem vam popolnoma odkritosrčno: Kakor je tudi zapuščen ta kraj, vendarle ga imam mnogo rajši kakor pa vašo družbo. Takoj prinesem svoj zaboj."
"Ne — ne; o tem se nismo nič dogovorili," je zaklical Hawkhurst.
"Vsak človek ima pravico do svoji-ne. Obračam se do vseh, ali ne govorim prav?"
'Resnica — resnica", so odgovorili razbojniki, in Hawkhurst je spoznal, da je zopet v manjšini. "Bodi torej!"
Prenesli so Franciscov zaboj v čoln. "Ali je to vse?" je zaklical Hawkhurst.
."Možje, ali naj ne dobim živ«eža in pijače?" je vprašal Francisco.
"Ne!" je odgovoril Hawkhurst.
"Da — da!"\so zavpili -koro vsi razbojniki.
Hawkhurst se ni drznil dati tega 11a glasovanje in se je jezno obrnil v stran. Krumani so prinesli dva soda vode in nekoliko kosov svinjine.
"Hvala lepa, Pompej; toda nekaj sem pozabil — 0110 knjigo v kabini — veš, katero mislim?"
Pompej je prikimal ter odšel zopet dol. Precej časa je minilo, preden seje vrnil, in Hawkhurst je postal med tem zelo nepotrpežljiv. C0I11, ki so ga spustili v morje, je bil jako majhen. Imel je jadra in dva para vesel ter je bil popolnoma napolnjen, ko so položili vanj Franciscov zaboj in ostale stvari.
"Naprej!" je dejal Hawkhurst, "ne utegnem čakati. V čoln!"
Francisco je segel več razbojnikom v roke in se poslovil od vseh. In res, sedaj, ko so videli, da mora mladenič 11a tako zapuščen otok, se je smilil celo onim, ki so 11111 bili največji nasprotniki. Najsi so priznali, da mora oditi z ladje, so vendarle priznavali njegovo odločno srčnost in to lastnpst so cenili vedno visoko.
"Kdo popelje čoln tja 11a suho in zopet nazaj?"
"Jaz ne," je odgovoril eden, "pozneje bi me vedno strašil."
In videti je bilo, da mislijo več tako, zakaj niti eden se ni oglasil. Francisco je skočil v čoln.
"Tukaj notri ni za nikogar več prostora kakor samo zame; zaraditega bom veslal sam proti suhemu," je zaklical. "Dobro se imejte, fantje, dobro se imej tel"
"Stoj! Tako ne gre; ne sme imeti čolna — potem lahko potegne z, otoka," je zavpil Hawkhurst. (
"In zakaj ne bi? Ubogi človek!" so odgovorili možje. "Naj ima čoln."
"Da — da, naj ima čoln," so klicali in Hawkhurst je bil zopet premagan.
"Tukaj, masa Francisco — tukaj je knjiga!"	\
"Kaj je to, človek?" je zakričal Hawkhurst in iztrgal Pomijeju knjigo iz rok.
"To je njegovo, masa, Sveto pismo."
Francisco je čakal svoje knjige.
"Odveslaj!" je zakričal Hawkhurst.
"Daj mi mojo knjigo, mr. Hawkhurst 1"
"Ne!" je odgovoril zlobni človek in vrgel knjigo v morje; "ne sme je ime-
ti. Cul sem, da so V njej — tolažila za nesrečnike."
Francisco je odveslal s svojim čolnom za knjigo, ki je še vedno plavala po površju, jo ujel in položil na zadnji del čolna, da se posuši. V tem je razbojniška ladja razvila vsa svoja jadra in pustila čoln že četrt milje za seboj. Preden je dospel Francisco do peščenega otoka, je že izginila za obzorjem.	v DESETO POGLAVJE.
Na peščenem otoku.
Prve trenutke svojega bivanja na zapuščenem otoku je prebil Francisco s tem, da je gledal za razbojniško ladjo, ki je bila izginila za obzorjem. Razne. čudne misli so mu rojile po glavi. V duhu se je še enkrat spominjal vseh raznih prizorov, ki jih je bil doživel na krovu te ladje, in si predstavljal različne značaje 11a njej. In kakor si je bil tudi želel oditi z nje — kakor malo so mu ugajali oni ljudje, s katerimi je bil primoran skupaj živeti — sedaj, ko mu je ladja izginila izpred oči, je čutil, da bi bilo vendarle bolje, ko bi bil ostal na njej, kakor pa da biva na tem zapuščenem otoku. "Xe, ne!" je vzkliknil po kratkem premišljanju, "bolje je zame, da poginem tukaj, kakor pa da sem še dalje priča prizorom, ka-koršne sem moral doživeti."
Še enkrat se je ozrl proti onemu kraju, kjer je izginila ladja, potem pa je sedel na mehki pesek in se uglobil v žalostne in otožne misli, dokler ga ni žgoče solnce opomnilo 11a njegov položaj. Vstal je in začel premišljati, kaj bi bilo najbolje storiti v sedanjem položaju. Potegnil je čoln na suho in ga privezal z vrvjo za veslo, ki ga je zasadil globoko v pesek. Nato je začel ogledovati peščeni otok ter kmalu spoznal, da samo majhen del ni bil zalit z morsko vodo; zakaj kakor tudi je bila plima majhna, nizka, je bil otok vendar tako nizek, da ga je voda preplavila skoro popolnoma. Najvišji del otoka ni bil več kakor petnajst čre^ ljev visoko nad vodo in ni meril več kakor petdeset črevljev v obsegu.
(Dalje prih.)
Pazite na brez-vrediie ponaredke in slejtt da dobiti pri stniRiohterjei Pain- Expellei z z name nje ni Anchor Trad« Mark, kot kažt slika. Cena 26 in 50c v vsel lekarnah ali pri naravnosl nam pišite-poni.
R AH lit«
& Co. 74-80 Wash-ington Street New York.
ZAKAJ PLAČEVATI RENT,
če Vam jaz sezidam hišo in jo boste izplačevali mesto renta. Če imate par stotakov, pa se pogodimo. Več pove:
P. R. BANNON, 4t	701 N. Broadway, Joliet, III.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN 8M0DKE
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasfierti
se dobijo najbeljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 276S. N. W. Phone 1113.
W. H. KEEGAfl
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: & ^ dar potrebujete pogrebnika se obmf«-na to tvrdko in prepričani bodite, ^ boste najbolje postreženi, ker ta zavoj je najboljši ter mnogo cenejši drugi.
V slučaju potrebe rešilnega (ambulance) pokličite nas P°.te „„ nu, ker smo vedno pripravljeni dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ^
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St.; La Salle.
U
Sobe v najem in Lunch Room.
Rojakom priporočamo sledeče blago«
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................"
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............' '
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ................."'''j.
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za fl®-S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................'* ,«
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................'i,'«!
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ..............."'"«7 01
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................J.Vj
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................j
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov«" skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Joliet. nu
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET,


Union Coal & Transfer O
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. JPiano and Furniture Movifl^
Chicago telefon 4313.
.-i.fofl
Northwestern
Podpirajte trgovce, kateri imajo og'a* v Amer. Slovencu.
Naročite zaboj steklenic
' • t
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Mi Metat 405,	s. Bluff St.. Joliet.