. :. , . --.g t ;•
. ffiij	ai	'ii'
NO. 63.
qgHi'	* ■' rift	'..T j ", j^L
^HH	V	V ■ -	m	41
M ■■	■	■ ■	H -	w ■
a l	■	I I	M	■
lAIfAlOllnCirii II ItlAITlifO
■ jiff" II ■■■ il ■ II |m|A /I	mmf^^M
mili/ W l|MII IIBijI RflJK t II	I [lil
■
NEODVISEN LIST ZA 8L0YENBKE DELAVCE V AMERIKI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, MAY 38th, 1917.
LETO X. - VOL Xl
a
OM^rfttZt
V *' A-> '-I*"/ . ' (V .Wr ^'Jjjarj
Ameriške vojaške skrivnosti izdane
Vlada preiskuje, kdo je nemški vladi naznanil odhod ameriških bojnih ladij v Anglijo. Nemška vlada je vedela za odhod štiri dnij pred dednim. Nemčija je naznanila da bo odsedaj naprej potopila tudi vse one ladije, ki prevažajo ranjence.
Laška ofenziva js uspta.
iRim, 27. maja. Laška ofenziva se nadaljnje z vso silo, in genral Cadorna ne pusti nobenega počitka avstrijski armadi. Korak za korakom se Cadorna približuje Trstu. Avstrijska fronta j« bila v soboto ponovno prebita in sicer med Kostanjevico in med Tržaifcim zalivom, m tu so Italijani 'iajeli nadalj-nih 3500 Avstrijcev, med njimi 125 častnikov. Odkar so Italijani začeli z ofenzivo dne 14. maja so zajeli skupno 22,419 Avstrijcev, glasom ^ljih uradnih poročil. Lašlco desno krilo j« prekoračilo reko Timavo, do-cim je centrum armade prodrl vzhodno od Jamiano. V okolici severno od 'Gorice so Italijani obdržali'vse pridobljene postojanke kljub strašnim protinapadom od Avstrijcev. Siloviti avstrijski napadi pri Vodicah, kjer so se Avstrijci borili kot levi, so bili zaman. iMorali so se umakniti, kakor tudi pri Pla-veh.
Rezerve pridejo.
Laško uradrto poročilo naznanja, da so Avstrijci poklicali že mnogo rezerv iz Galicije. Srbije in Rumunske. Te oete so precej spočite, ker v dotičnih krajih ne divjajo boji.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 27. maja. Velika bitka na jugu se nadaljuje. V sredo in četrtek je bila bitka na vrhuncu, toda v petek in soboto je postal boj še bolj divji. Nikdar v dveletni zgo4oyini bojev ni armada
"pr^faTaWseddj: fflSlHF
so se vršile v okolici Plave, Vodic m pri Sveti Gori. Vsepovsod je sovražnik napadal naše postojanke, in vedno in vedno so bil napadalci pognani nazaj. Silovit napad je bil prirejen na nase, kolone na Krasu. Razven na južnem koncu tega bojišča, kjer smo se morali umaikniti I smo vsepovsod vzdržali svoje postojanke. Enakih bojev ne1 pomni še nobena zgodovina. Dosedaj j« ujetih 4500 Italijanov..
Angleško uradno poročilo.
London, 27. maja. Naša fronta je nekoliko se pomaknila naprej včeraj pri Fontaine-des-i Croiselles. Tu smo zajeli 200 ujetnikov. Pet nemških zrakoplovov smo včeraj zajeli in pet nadaljnih uničili. Mi smo zgubili tri zrakoplove.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 27. maja. Na vseh delih fronte se vršijo le posamezni artilerijski boji. Več sovražnih napadov pri Vauxallion j« bilo ' popolnoma odbitih. Pri Mars La Tour, pri Conflans in Anizy smo zagnali na sovražnikova skladišča nad 13.000 kil bomb. Sovražnik je imel občutno ško-1 do.
Morilci otrok na delu.
London, 27. maja. Ženske in otroci, iki so čakali cele ure v vrsti pred mestno hišo, da dobijo krompir, so bile včeraj žrt-i ve nemških zrakoplovov. Sest najst nemških zrakoplovov je
■	včeraj prišlo nad Dover in bombardiralo hiše in ceste. 76 oseb je bilo ubitih, 175 ranje-
>	nih. Zdelo se je, da nemški zra-
►	koplovci hočejo v resnici zaslu-
■	žiti ime "morilci otrok", kajti m e tali so bombe povsod tam,
• kjer je stalo največ otrok in
■	žensk; 23. otrok v starosti od
■	8 do 12 let je bilo ubitih in 32
■	žensk, ki so čakale na hrano. ' 54 otrok je ranjenih in 42 žensk, i V eni sami trgovini je bik) ubitih 10 oseb. Angleški zrako-plovci so se nemudoma dvignili v zrak i^n pregnali morilce
i otrok. Trije nemški zrakoplovi
Ljudski shod v petek 1. junija.
» •	j ■ v •.
Vojna registracija m Liberty posojilo.
V petek zvečer se vrši v Grdinovi dvorani ob 8. ljudski shod, da se rojakom pojasni registracija. Vabljeni so vsi Slovenci brez izjeme. Slovenski visokošolci bodejo pomagali rojakom pri registraciji.
odškodnino za storjeno škod&Ji Pomanjkanje poguma.
Nova ruska vlada je v strahtfigS da vojaki ne bodejo hoteli *pfi>£*!9 novati novih odredb, in v po*g| sameznih sektorjih se opazujeij da se vojaki jako neradi borijeC | Vlada spoznava, da je mnogofl zakrivila, iker je dovolila pr*#|| dneve anarhijo in orgije voja? , I štvu kot masam. Vojni ministerfi Kerenski se nahaja na fronti, kjer je pri vojakih malo pr£|n ljubljen, in od njega se priča- i kuje, da bo mnogo pomagal, se pvrne stari duh v rusko ar* 3 mado. Odkar je nastala revolu-|| cija, pa do sedaj, je vlada o^jfli pravila vse vojaške odredbe|J Ruskim vojakom ni bilo treflB pozdravljati častnikov, kaui^H so bile opravljene, in častn^rfp so bili praktično brez vsake oo|9 lasti- Nova povelja se upeljala ; strogo disciplino v armado. J
Mr. Romanov je delavec. J
Petrograd, 27. maja. Mfc, NmB kolaj Romanov in Mrs. Rom&jj nov, nekdaj ruski car jn carinjž*- J zaeno štiri mlade Romanowiflfl hčerke carja in mali RomaOdpB bivši catrjevič so postali delavfjl ci. Sedaj obdelujejo velik vft^.M Tsarskojem Selu, kjer je imefS car nekdaj sijajno palačo, polno i zlata in diamantov, in kjerSH ddtismrt in pogubo ruski»J
da mora bivša carska družjaH
delati za svoje - življenje kjEl mora vsakdo drugi. Car in rinja sadita krotnpir, okopava|J| ta repo in opravljala drngu poljska dela, da se bodet*f |g|fl štenim-delom in s svojimi TO«« mi preživela, kot se mora vsa«£| kdo drugi. Ogromna množic* ! ljudstva se je zbrala pri pk>to» | vih okoli carskega vrta in z ntM kako zadovoljnostjo so gl#2| dali, kako car vrti lopato, kinj carinja suče grablje, kako jjH vrt čisti. Car in caritija sta lečena v kmečko obleko.
>1
—V sredo, 30. maja je Spominski Dan. Ta dan se ameriško ljudstvo sportii-nja vseh svojih borilcev svobode, ki so padli v boju za ameriške ideale. Spominjamo se žrtev vojne iz leta 1776, iz leta 1812, iz leta 1846 in z 861. Vsi ti boji so se vršili, da je A-merika postala svobodna dežela. In zadnja prilika je dospela, sedaj, da se še enkrat pokliče moštvo te svobodne dežele v boj za svobodo. Spominjajmo se na dan 30. maja vseh ameriških žrtev za svobodo z vročo željo, da iz sveta (čimprej zgine sovraštvo, tiranija in militarizem, da nam bo po tej vojni vsem mogoče v miru živeti, delati za srečo in zadovolj-lost, v svobodni vladi, brez cesarjev in kraljev. Naj bo to zadnji boj demokracije >roti militarizmu!
Ji;.	t	,
njimi, kot postopajo Nemci z I < Amerikanci.
Washington, 27. maja. Vlada je upeljala dvoje strogih preiskav,* da se dožene, kdo je nemški vladi izdal skrivnosti, da odpotuje ameriško brodovje v Anglijo, in sicer štiri dni poprej, ptredno je amerišiko brodovje dospelo v angleško pristanišče- Toliko je gotovo, da ie nemška Vvlada v Berolinu že štiri dni prej vedela, da iso od-pljule ameriške torpedovke v Anglijo, predno so aktualno odpotovale. Dočim nihče v Anreriki ni slutil, kam se je napotilo ameriško brodovje, pa so v Berolinu že vedeli za to skrivnost.
Nemški špijoni na delu.
Iz San Francisco se poroča, da je tja dospel neki japonski parnik, ki je naznanil, da so v Tokio tudi že prej vedeli, da odpotuje ameriško brodovje. Naznanilo je prišlo od neke neznane brezžične brzojavne postaje. Splošno se misli, da se nahaja v deželi stotine, ogledu-hov, katerih nekateri so celo v .službah ameriška vlade, kjer lahko zvedo za vse skrivnosti. Velika nevarnost preti ameriškemu brodovju radi teh ogle-du'hov, zato se vlada trudi, da jim pride čimprej na sled. S tem da je nemška vlada zvedela za odhod ameriških torpedovk in
mgfHmmmt ■
je pretila nevarnost, da Nemci
položijo mine na njih pot in ta" ko uničijo naše ladije. Mornariški tajnik Daniels sam ni vedel, kam je namenjeno ameriško brodovje, člani kabineta niso vedeli niti za odhod, edini mož, ki je bil natančno poučen o vsem, je bil admiral Benson. Submarini zginjajo.
London, 27. maja. Submarini zginjajo v angleških vodah, kajti uporablja se jako pripro-sta, toda uspešna metoda, kot naznanja danes časopisje. To metod6 bojevanja proti subma-rinom je iznašel neki Amerika-nec. Tudi Italijan Marconi je iznašel izvrsten aparat, ki uničuje • submarine* Toliko je danes igotovo, da nemške ladjedelnice ne morejo narediti več toliko submarinov, kot jih An« gleži potopijo.
Nemčija potopi bolniške ladije.
London, 27. maja. Nemška vlada je včeraj naznanila, da bo od 1. junija naptrej ukazala potopiti vse bolniške ladije, ki vozijo ranjence zaveznikov iz bojišča v bolnišnice. Nevolja radi te nove nemške okrutnosti je splošna po celem svetu. Niti ranjencev ne pustijo pri miru. Zavezniki bodejo odločili proti-odredbe, da se maščujejo.
Rockefellerjev dar.
New York^ 27. maja. Rockefeller je daroval $10,000.000 za francoske ranjence, posebno pa za one, ki bolehajo na jetiki.
Švedi se posvetujejo.
London, 27. maja. Švedsko minsterstvo se. posvetuje, ali naj se Nemčiji napove vojna ali ne. 66 švedskih ladij je bik> potopljenih v majn. Tri stranke obstoje v ministerstvu; prva zahteva, da se Angliji napove vojna, druga, da# se vojna napove Nemčiji, tretja je pa za mir. Nemci drže ameriike državljane
Geneva Švica, 27. maja. Švicarski Rudeči Križ je dobil dosedaj imena 97 ameriških državljanov. katere drži nemška vlada zaprte v Nemčiji in jih pusti stradati. Ako Nemčija nemudoma ne spusti Ameri-kancev, tedaj bo v Ameriki prijetih najmanj desetkrat toliko Nemcev m se bo pokopalo z
Japonske torpedovke.
Tokio, 27. maja. Japonske torpedovke, ki se nahajajo v A^tolMBlktflL- morju, pridno
ke so rešile tudi 2800 vojakov, ki so se nahajali na transportu Transy Ivani ja, ko je bil slednji transport torpediran. Japonci so polovili nad 10 submarinov v iSredozemske mmorju.
Nerryski socijalisti hočejo boj.
Kodanj, 26. maja. Nemški Aocijalistični orga'n ,rVor-waerts" tiska danes izjavo, da se Nemci raje se pet let borijo, nego da se bi podali fracoskim zahtevam- Francoski ministrski predsednik Ribot se je izjavil, da bodejo Francozj« zohtevali Alzacijo-LotaringijQ in veliko
.......... ...................I.I. . 1. I	i ! I 1 Vmm^J
Crimes of Germany!
Wnjigo v roke, m prestavila se j je na slovenski jezik. Tekom 14S dni pričnemo v listu priob£f|| vati zapiske teh satansko-zve-| rinskih del modernih Hunovvl Nemcev. Nihče, ki začne eaj krat brati te uradne zapislM strahovitostij, ne bo mogel .flB jenjati. Hotel bo nadaljevati, <ra konca, da se prepriča in osvesij ti ter zapomni strašna dela o«jj ga naroda ki se je dvigal vse druge s strašno nad- kultoiS ro, ki je v resnici grozoviteji*® kot Mfersov ples Ij-udožrcev.
Opozarjamo naše naročnlk^J na to izvanredno delo, ki izid« v kratkem vrnašem listu. Pripoji mnimo le toliko, da je vse, kug je tu v strašni pripovesti napffi tsanega, resnično do zadnje pi-| ke, potrjeno od francoske, biffl gijske in ameriške državne kra| misije, zapriseženo od svedo-kov in očividcev, ki so bili niffl mestu krvavih dejanj. ČlovelfjJ se jezijo v resnici lasje, ko bere te grozovit osti, in" namen telt| zapiskov je, predstaviti nem^BCg kulturo v pravi luči civilizacij^ vseh narodov, da se ljudje natt|| čijo, kaj je plemenitost, postafl nOst v boju, kaj je pa rabljev«^
da^ hodejd ra^^ ^ ^^^
"Vojna je peklo" je rekel an>eriški general Sherman, in da je postala moderna vojna več kakor peklo, zato so skrbeli nemški vojaki in njih poveljniki. Koliko groze, strahote, divjanja in neskončne miaerije je povzročil nemški kajzer s svojo armado med ubogim belgijskim in francoskim prebivalstvom, ne more nobeno pero popisati. Natančna uradna poročila belgijske, francoske in ameriške komisije nam pripovedujejo, da je bilo samo v Belgiji poklanih ustreljenih in na živinski način mučenih nad 3000 malih otroČi-čev od nemških vojakov —malih sirot, stariih od 2 do 3 leta,od 5 do7 let, itd. Nad 7000 žensfk je bilo na rabijaten način osramočenih in potem s surovostjo umorjenih. Človeku se ježijo lasje nad tako silno hunsko podivjanostjo-
Franoosko-ameriška komisija je vsa ta živinska dela nemških vojakov skrbno preiskala, se podala na lice mesta, kjer so se zločini .dogodili, zaslišala je pod prisego priče fn očividce, nakar se je vse to spravilo v državne arhive, da pride v poštev ob priliki, (ko pride dan -r strašnega plačila za moderne zveri v človeški podobi. Ti zapiski nemške grozote so izšli v posebni knjigi, ki se imenuje 'Crimes or Germany". Ured-niitvo našega K.* j, dobilo to
odra na tla- Potem je nastal mir, in kaj hujšega ^e ni pripe-, tilo. Policija trdi, da je bila demonstracija prirejena od strani Nemcev v korist kajzerja. Tajni nemški krogi v. Ameriki nameravajo baje po celi deželi prirediti enake demonstracije proti registraciji, da s tem škor dujejo Ameriki in delujejo v prid kajzerja. 50 čevljev proč od demonstracije pa so se fantje in možje vpisovali v armado, in v nedeljo jih je bilo 237 po-trjenfh. 672 prostovoljcev se je oglasilo v Clevelandu tekom dveh dni. Policija se jf izjavila, da sicer ne bo prepovedala svobode govora na Public Square, .toda dovolila pa ne bo, da bi se govorilo proti postavam in u-stavi Zjed. držav.
—Bas ko je hotela Mfrss Lillian Haserodt stopiti na 71. cesti in Euclid ave na karo, ko je pridrvel avtomobil, in jo podrl na tla. Dobila je nevarne poškodbe. Prepeljana j'e bila v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrla. Miss Haserodt je bila spremljana od Getrude Haserodt, hčerke county elerka Ed. Haserodta. Sla je domov od obiska pri Mr. Ed- Haserodtu, ki je njen brat. Policija je aretirala Paula (Sprenez, silna nekega gostilničarja na zapadni strani mesta.
—Znani rojak Frak Hočevar je prevzel v vodstvo gostilno Frank Prevca na 964 Addison Rd. in rojakom toplo priporočamo. Tudi jedila se dobijo na razpolago.
—V sredo, 30. maja, na dan praznika kinčanja grobov, (Decoration Day), naš list ne bo izšel, da se da vsem uslužbencem en prost dan.
. ——o--
Petrograd, 27. maja. Jutri prinese krizo v novem ruskem ministerstvu. Novo minister-stvo je izdalo ukaz, da od 27. maja naprej morajo ruski vojaki imeti isto disciplino, kot so jo imeli pred revolucijo. Edino smrtna kazen za vojake je odpravljena. Nore odredbe je sestavil odbor vojakov in delavcev, in pričakuje se, da jito bodejo vojaki np fronti spolnova-li, d asi so te odredbe jako stroge, Odbor delavcev in vojakov je bil imenovan od vojakov na fronti
Angleška vojna 'komisija.
Washington, 26. maja. Angleška vojna komisija, ki se je (mudila v Z. D. 6 tednov, je od-'potovala v Canado. \
—Alfred vvagenKneoM, Nemec in tajnik državne socialistične organizacije ter trije dru-gi socijalisti so bili aretirani v nedeljo popoldne na Public Square tekom demonstracij, ki so se tam vršile. Wagenknecht je bil aretiran od sarženta McCoy. Wagenknecht prifde naj-prvo pred policijsko sodišče, potem pa bo izročen zvezinemu sodišču, da se dožene, če je v zaroti proti ameriškim postavam. Drugi aretiranci so Horace Palmer, 25 let star, 1836 E. 17th St. stanujoč. Palmer je policijsta Horrigana udaril, nakar je bil aretiran. Zaprt je Jofhn Perich(?), 5358 St. Clair ave. obtožen nespodobnega obnašanja in Viljem Sablak, 4722 Superior ave. istotako obdol-žen. Glasom poročil policije sta Perich in Sablak kričala: Ubij-te policiste! To se je pripetilo tekom demonstracije zunaj glavne policijske postaje na Champlain ave. Wagenknecht je govorilna Public<Squore proti registraciji, ko ga je ustavil kapitan Martinec in ga vrgel iz govorniškega kamna. Na stotine poslušalcev se je zbralo okoli kapitana in Wagenknecli-ta, in šele ko je nastopilo nad 100 policistov, se je posrečilo ujetnike odpeljati po Superior ave. do glavne policijske postaje-
Charles DeWoody, zvezini skrivni agent je bil navzoč s stenografom in si je notiral vsa-ikb besedo spregovorjeno na Public Square. Ko je bil Wagenknecht peljan v zapor, $e je navalila stoglava množica na policijsko postajo. Nekaj kamenja je priletelo v šipe, in v tem hipu se je prikazala policija na konjih, ki je pozvala množico, naj se razide. Ker pa so ljudje še bolj silili k poslopju, je policija zapodila svoje konje v množico, in nastala je silna panika. Več kot trideset žensk in mož je bilo pohojenih od konjskih kopit. Ženske so padale v omedlevioo. Konji so podili ljudi tudi iz cestnega tlaka in celo izpred vhodov v trgovine. V dveh minutah je zbežala vsa množica izpred policijske postaje, in nastal je mir. Tekom demonstracije je poročnik Hor-rigan podrl s svojo palico 6 mož na tla, ki so prijeli za uzdo njegovega konja in ga hoteli po* tegniti s konja. Pozneje se je zopet oglasil neki govornik na Public Square proti registraci-I ji, ko je nastopil kapitan Va-j
—V petek in soboto se je mudif v Qlevelandu podpredsednik Zjed. držav. Prišel je na proslavo prostozidarske lože v Lakewoodu, obenem pa je imel več" patrijotičnih govorov. V soboto"popoldne je podpredsednik 2jed. 'držav, Mr. Thomas R. Marshall se izjavil na Public »Square: "Mi nismo plačali ničesar tekom zadnjih 50 let za svobodo. Toda možje morajo plačati za svojo svobodo kot za vsako drugo stvar. Sanjali smo, da je svoboda varna. Toda bile so nespametne sanje to. Samo dva razreda sta v naši deželi. En razred vprašuje : Kaj naj naredim za svojo vlado? Drugi razred pa vprašuje: Kaj naj vlada za mene naredi? In želel bi pri Bogu, da bi Zj^dinjene države pognale ta drugi razred iz dežele! Možje, ki umrejo za veličastno stvar, ne preminujo. Toda smrt je, kadar ste pozabili svojo dolž* nost in njste pri volji, da kaj žrtvujete za svobodo!"
—»V petek, 4 junija, se vrši ljudski shod v'Grdinovi"dvorani, na katerem shodu bo vsem rojakom pojasnjeno, kako se tnorajo registrirati. Vsi moški od 21. do 31. leta so v prvi vrsti pozvani, da pridejo na ta shod brez izjeme. Najsibodejo državljani alj ne- Govoril bo brigadi i general C. F. Zirner-N man od narodne garde ter ma-jpr Bond od redne zvezine armade. Shod priredi. Slovenski Politični Klub, in dvajset članov literarnega kluba "Th£ Franklin Literary Club", kateri člani so dijaki na višjih Šolah, sami Slovenci, bode pomagalo vsem rojakom spisati vzorce vprašanj, na katere bo treba odgovarjati. Vsak ki pride v dvorano, dobi vzorec karte, kakor jo bode dobil v volivni ko-či. Razlaga bo jasna in točna, da bo vsakdo lahko razumel. Povedalo se bo tudi, kdo bo izvzet od vojaške službe, kdaj pride poziv za službo, in kaj pomeni« registracija ameriškega moštva. Shod se vrši ob 8. zvečer v Grdinovi dvorani. Povejte vsem svojim prijateljem in znanoem o tem shodu. Želimo, da pridejo vsi iz Clevelanda, Collinwooda in Newburga in od drugod.
—Oni, ki so oženjeni, ne bodejo vzeti v vojake, kakor je odločil vojni tajnik. Toda registrirati se morajo.
—Prijatelji lista se pozivlje-jo,"da naznanijo v uredništvu, če vedo za koga ali sumijo o kom, ki je pisal grozitoo pismo na uredništvo. Vaša dolžnost je, da to nemudoma naznanite. Imena se ohranijo tajno. Nihče na zve za nje-
—Na Public Square so postavili ogromno barako za novačenje. V soboto so se vršili ogromni shodi. Patrijotični govorniki so provzročili, da se je zapisalo 385 moških prostovoljno v vojake. Povelje je prišlo, da mora ohioska narodna garda postaviti se na vojno stališče, in 19.000 mož primanjkuje še v Ohio. Cleveland mora dati 1200 mož pred 5. jupijem. Pričakujejo, d>a se jih oglasi toliko Hla se bo zahtevano število spo-.polnilo petd 10 dtaevi. ,
—Pomnite, da mora vsaki registrirati med 21. in 31. le-
id-SSffiS
Policija in socijalisti v spoM. Wagenknecht in Štirje aretirani.
—Mr. Jernej Žnidlaršič na 6521 Schaefer ave. naj bo vzgled mnogim slovenskim družinam. On je te dni podpisal štiri delnice, eno za sebe, eno za ženo, tretjo za sina, četrto za h^er. Če bi vse družine tako podpirale D<pm, bi že lahko stal. G. Žnidlaršič je slovenski krojač, delničarji podpirajte ga.
—^2250 uradnikov bo na delu 5. junija v volivnih kočah. Da-si so opravičeni do $4-00 na dan plače, pa so rekli, da bodejo delali zastonj. »S tem prihranijo mestu $8000.
—Pevsko društvo Soča<ma dne 2. junija zabavni večer v
Stakičevi dvorani v Collinwoo-, du. Društvo ima izvrstne pev, ce, in se rojaki uljjidno~"vabijo, da slišijo slovensko pesem.
—'Zinižajte ogromno trpljenje na bojišču s tem, da kupite Liberty Bond. Čim več udarcev dobi nemški kajzer in čimprej jih dobi, prej bo mir. Vsak Liberty,Bond je udarec na/glavo kajzerja.
—Vojni tajnik Baker je izdal proklamacijo za več tisoč pekov, katere rabi armada. Peki so na stopinji podčastnikov v armadi, in njih plača je od $31 do $51 na mesec z vso oskrbo.
4~02 St Clair 'ave	(6©
-' ISCE SB _ j: • ^
Matevž Drinovec. Naj mi pošlje svoj naslov, ker imam zanj pismo rekomandirano iz starega kraja. John S erne Red Rock, W. Va. ^	(65)
PQZO*l
Opominjam člane sam,-dr. sv Jožefa, da se gotovo vsak udeleži slavnosti drie 30. maja, ko se bo razvila ameriška zastava na St. Clair ave. za mestno kopališče, kar 'bo vsem nam v korist, Več mestnih uradnikov ae udeleži te slavnosti, med njimi župan Davis, Torej vsi «a nogn^ da ne <bodemo vedno zadnji. Zbiramo se točno ob 12. uri.
Odbor.
nan j in del v katepem ie hui-l skal Japonce in Meksitkance na
^	A manlf!
vojno proti /vmeruci.
(Dalje prihodnjič).
Ali ste kupili ameriško vojno TXJsojilo? Kupite lahko od $50 naprej, na lalhflca odplačila. Denar je bolj varen 'kot na banki, ke$ posojilo garantirajo Zjed. države z zlatom. Nosi 3 in pol procenta obresti. Za .pojasnila vprašajte na vsaki banki. Ured-priporoča rojakom nakup tega posojila.
■...... "" .................I ■■ I I *
Delavci, ne podpirajte akeb-sldh tiskaren. Naročajte vedno v unijskih tiskarnah.
Več fantov se sprejme na hrano in stanovanje. 5351 (St. Clair ave.	(67)
I ■ 1 • • ./'j' ■ , .
I l j • ' •t* is i_' *
K m m . . * ..V" __ •	V ____ •
[Nemci boljše mirovne pogojfi.
TbfeJ vimW, dt so ti a svetu Št drugi ljudje, ki imajo iste ide-
"Nt dolgo še tega, ko -je pisal nemak i list "Volks-Zeitung" v Kolinu: Mi smo opravičeni do ogromne vojne' odškodnine, in nam je vseeno, kdo jo bo plačal One države, ki so se z nami bojevale, nikakor ne bodejo mogU. plačati vojne od-, škodnine- Raditega pa bo morala Amerika, ki je zaslužila tisoče milijinov na atreljivu, odpreti svoje žepe in plačati. Nam ni treba Ameriko samo prisiliti, da plača, pač pa imamo toliko zagotovil v rokah, da je za zaveznike najboljše, če je Amerika njih bankir.
"Pomnite, da je vsak časopis v Nemčiji strogo cenzuriran, in karkoli sentimenta dobite v teh listih Nemčije, se smatra, da je vlada istega mišljenja. Vladni cenzorji dajejo časopisju gotove točke v pojasnilo, in časopisje jih potem na široki podlagi naznani * občinstvu. Spominjajte se na to, pravim, "pomnite, da je Nemčija rekla", da morajo biti Zjedinjene države bankir za zaveznikov.
"To ni navadna teorija. Ta stvar je splošno znana po Nemčiji in po Avstriji, govori se med ljudstvom v splošnem, in iz svojega bivanja v Avstriji morem to sprttati in dokazati."
Premišljeni koraki.
"Ko so Nemci cele mesece jako skrbno prevdarjali vsak korak, so bili mnenja da je sedaj čas, da se Zjedinjiene države zapletejo v vojno, da igrajo vlogo, kakoršno jim je prisodila Viljem & Co. v Berolinu. Seveda Nemčija je bila pri tem jadco previdna. Ni hotela, da bi ves svet vedel, kako se je to
Splošna slabost
oksmenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke na- I pravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te nerodnosti, preprečite njih nastoj In da ojačite ves val sistem, rabite
Severa'* Balsam of Ufa
(SEVEROV ŽIVLIEMICI BALZAM)
IZVRSTNA TO INI K A.
Cm& 70 e«ntov.
Oni, Id dvomijo, naj blagovoljo čitatl naslednje pismo, kate-, ro smo pred kratkem prejeli:
"Žetim w Vam sahralltl *» Smnr Žlvljmuki Balsam. Im«U nb MprattaM boMUa* r Modra. bika Mm talo llaba ln tudi toka nlaam Imala. Co »na porabila «no itokltoko SMionga tlvljanikaca Btliama, bo IsclnUa vaa BMMdnoati. Pioalm. objarita to vtaaopUJa TkoriitTMUoBlD, ki Imajo podobo« boMLlna."
Mn> PacaS of Moqaah, Wla.
Kupit« Imm ufnTlU ▼ vali lakaraL ZabWva)«« odiDola Bmnm. da m tako laocMta pooafadb. Ako M morata dobiti Savarovlb adiavll T valam kiajn, tadaj j pilita aaiiTBOBt aa	. / |
W. F. SEVERA COn Cedir Rapid*, lom
•m—o
Zakaj ms j« Nemčija
pategnila T vojno.
-
Časopis "The Washington Post" priobcuje z'dne 20. maja interesanten članek, katerega je spisal dr. U. Grant-Smith, bivši piravni svetovalec ameriškega poslanstva na Dunaju. <Mr. Grant-Smith pozna izvan-redno dobro vse nemške in avstrijske afere, Her jih je natančno študiral in je imel tudi priliko zato kot pravni svetovalec ameriškega poslaništva. Zato je njegov članek tembolj interesanten in resničen. Dr. Grant Smith piše:
"Predno začnem, prosim či-tatelje, da pomislijo, da to kar pišem, je moje osebno mneiye iz prepričanja, in da nikakor ne izhaja i zvirov državnega oddelka. •
"Ko bodejo vzroki, ki so pro-vzrocili današnjo svetovno vojno, popolnoma preiskani, če mi iščemo izvor te vojne z. isto trdno odločitvijo, kakor išče učenjak izvor bolezni, tedaj ,sem prepričan, da vsi stanovalci Zjed. držav naj bodejo kdor in karkoli, pripoznali, da je poraz nemške cesarske vlade v korist vsem.
"Ne bom se dotaknil v tem svojem članku velikih moralnih in humanitarnih načel, katera je zapisal predsednik Wilson, in ki nam še danes donijo v ušesih.
'^Med nami se nahaja mnogo* tujcev kot tudi nemških podanikov, ki še vedno tavajo v temi za vzroki, da se učvrstijo v teh dnevih preskušnje. Poštena prepričanja pacifistov ali pa jako naravni sentimenti z ozirom na deželo, kjer se je človek rodil, to so faktorrji, ki prav lahko človeika zapeljejo na napačna pota, kadar se preiskuje njegov značaj* Tla še sedanje vprar sanje se mora premišljevati torej v hladni hiči razuma, ne da bi se pri tem ozirali na sploh kako ljiibezen do rojstne domovine ali silne zlobnosti vojne. Nemci so hoteli imeti Ameriko
v vojni.
2e pred nekaj meseci smo se mi, ki smo se nahajali kot vladni zastopnik Amerike v centralnih državah, do dobrega prepričali, da je premišljen namen Nemčije potegniti Ameriko v vojno, in sicer v najbolj psihologičnem trenutku.
Vsak poveljnik, ki ima kaj zmožnosti, glede pri izdelovanju načrtov za vojno, ne samo na zmago, ampak tudi na morebitni poraz, tako da je zagotovljen na vseh straneh. In jaz sem prepričan, da je Nemčija prisilila nas, da smo stopili na stran zaveznikoy in sicer z namenom, da v slučaju če Nemčija zmaga, da ji plačajo Zjedinjene države vojno odškodnino, kar bi pomenilo, da se naloži sedanjemu in bodočemu ameriškemu narodu neštevilne davke! Na drugi strani pa je Nemčija računala tudi na poraz, in sicer da ji bodejo Zjed. države pomagale v sučaju poraza, ker je v Ameriki mnogo pacifistov in nemško-prijateljskih ljudi, ki bi uporabili ves svoj upljiv v korist Nemčije.
Da dobite denar, morate iti tja, kjer imajo denar. Vi ne morete dobiti krvi iz kamna. Če zmagovita (Nemčija ne more dobiti vojne odškodnine od zadolženih zaveznikov, kam naj se Nemčija potem obrne? Gotovo v ono deželo, kjer se najlažje dobi denar. Če pa zavezniki zmagajo in naložijo Nemčiji strahovite pogoje miru, kam naj se zopet obrne Nemčija, če ne <lo delegatov Zjed. držav, kjer prebiva več milijonov oseb nemškega rodu, na ameriško vlado, kjer je plemenitost donia, dežela, ki haj-brž ne bodejo zahtevala tako hudih pogojev kot zavezniki?
lajava ruskega poslanca.
"Gotovo niste ;še pozabili izjave ruskega poslanca, 'ki se je mudil nekoliko pred izbruhom ruske revolucije v Rimu. laja-
nih stvari Posebno važno pa je, da obdržim«? vsi hladen razum, in da se držimo le stvari in potrebščin, ki so v resnici potrebne, in da se nikakor ne pustimo vznemirjati v brezpametna de-j la.
J ■ ,f\ ' * * »	" M
Vzemimo vprašanje prohibi-
cije.
Če bi bilo resnično in vero-jetno, da bi prohibicija tekom vojne prinesla mnogo dobrega in (koristnega ža narod, tedaj je brez dvoma, da bi se morala prohibicija nemudoma upeljati., Toda na drugi strani, Če je nadaljevanje pivovarstva in disti-liranja pijač brez nevarnosti za narod, se mi ne smemo zapeljati v fanatična dela, ker tako zahtevajo "suhi voditelji", kajti premisliti moramo dobro, koliko nam koristi, koliko nam škoduje. i
Leta 1916 nismo imeli v A-meriki posebno dobre letine. Vsega žita skupaj se je pridelalo v Ameriki nekaj okoli 5,-000,000.000 bušljev. Izmed tega je bilo 2,717,932.000 bušljev koruze, 607,557.000 bušljev pšenice in 1,229,182.000 bušljev ovsa.	,
Dasi ni bila dobra letina zai žito v letu 1916, pa so razne pivovarne in distilarne dosegle rekord v svoji produkciji, kaj-1 ti porabilo se je silno mnogo alkohola za municijo. Toda kljub temu so pivovarne in distilari-je porabile v letu 1916 komaj dva procenta vse produkcije žita te dežele. Namreč pivovarne so porabile n0,000.000 bušljev raznega žita, kot ječmena in koruze. P&enice se ne rabi pri
izdelovanju pive niti žganja. * , * *
Ameriške distilarne so porabile leta 1916 39 milijonov bušljev žita. Iz tega žita se je skuhalo 249,123.921 galonov žganja. Od te količine so oddale pivovarne 84,532.252 galon žganja tovarnam, kjer se izdeluje municija, ker je žganje potrebno za municijo. 37,348.485 galon se je eksportiralo in porabilo v Franciji in Angliji v iste namene. Ali z drugimi besedami povedano: Od 39,000.000 bušljev žita, ki so jih porabile distilarne, ga je šlo polovica za medicinske namene, pri raznih industrijah, in seveda tudi za p<ijačo.
In poleg tega moramo pomniti še to: Od 35 do 50 procentov žita, ki se ga rabi v pivovarnah in distilarnah, dobijo farmarji nazaj, in to prekuhano in prevarjeno žito je jako dobra krma za domačo živino.
Kot smo povedali zgorej, so pivovarne in distilarne v letu 1916 porabile 110,000.000 bušljev žita. Od tega lahko odtegnemo od 20 do 25 milijonov bušljev, kar se je porabilo za izdelovanje alkohola v municij-ske namene. Nadalje naj odtegnemo še od 30 do 40 milijonov bušljev za krmo živine, katera krma se proda potem farmarjem, ko je pivo ali žganje že narejeno. V resnici potrebujejo pivovarne in distilarne v tej deželi od 45 milijonov do 60 milijonov bušljev žita na leto, ali pa komaj en procent totalne produkcije žita naše dežele.
Anglija in Nemčija ste tekom te vojne omejili produkcijo alikoholičnih pijač, toda nobena dežela, niti Francija ni popolnoma prepovedala produkcijo. Ali ne bi bilo nespametno od Amerike, da zapre svoje pivovarne in distilerije. ko je vendar očitno, da še vedno pošiljamo in bodemo morali pošiljati alkohol v tovarne za municijo, ne samo v ameriške tovarne, ampak tudi v angleške, francoskeT itdi ________—,
'^Clevelandska Amerika" zeli , da se Zjedinjene države zmagovito povrnejo iz vojne. Radi-tega je uredništvo interesirano v vsakem pogledu v vsaki stvari, ki nam pomaga, da zmagamo. Zavedamo se, da je treba urediti prodajo živil in odpraviti vsako zapravljanje. Toda resnično pa ni, da bi pomanjkova-lo moke in (kruha raditega, ker se porabi žito v alkoholne namene. Zjedinjene države zgubi-
PATRIJOTIZEM
:-t > !,'•:• u«;,if -i';:. • .v •»<<>	> « V ; ■ • '■"...,"	•	''
Woodrow Wison, predsednik Zjed. držav dne a. aprila, 1917
"Za tak namen lahko posvetimo svoja življenja in naše premoženje, vse kar smo in vse kar imamo, s ponosom onfli, ki vedo, da je prišel dan, ko ima Amerika privilegij' preliti svojo kri in dati svojo moč za principe, ki so dali rojstvo Ameriki, srečo in mir."
LJUBEZEN HUMANITETE
W. G. MdAdoo, tajnik zakladnice, dne 14. maj>, 1917.
"Naj vsaka žena in vsak mož naše dežele podpiše Liberty bond in sicer takoj, in če sami ne morejo kupiti bonda, naj napeljejo koga druzega, da ga kupi. Preskrbite, da bo imela država denar, katerega resno potrebuje za vojno.
Kupite Liberty Bond danes; ne odlašajte do jutri. Vsak dolar, ki ga hitro daste, pomeni hitrejši konec vojne in ohrani človeštvo."
VARČNOST
Frank A. Vanderlip, preds Nat'l City Bank v New York, 17. maja 1917. "Izdaja bondov bo potrebovala več davtkov v prihodnjosti kot v preteklosti, toda oseba, ki sedaj kupi bonde, ne pomaga samo državi, ampak si prihrani v pri'hodnjosti enake davke. Posamezna oseba, ki vzame svoj del teh bondov, plača davke v svoj lastni žep."
PATRIJOTIZEM	VARČNOST
LJUBEZEN DO HUMANITETE
Ti trije motivi bi morali napotiti MSAKOGAR V UNITED STATES.
ki je finančno zmožen, da
kupi Liberty Bond i Samo en dolar
je potreben, da začnete ž $50 posojilom. Do 30. avgusta «1917 imate časJda plačate. Vprašajte vsako banko, poštarja ali ekspres kompa-nijo, ki vam povedo vse podrobnosti. Nobene provizije ali profita I mešetarjev/
NAREDITE DANES!
TO JE DAVEK ZASTAVI! f
NAJBOLJ VAREN NAČIN ZA HRANITJ DENAR!
DOLŽNOST JE NAPRAM VASI DEŽELI!
L- r „r„ illoi-sr:*'. it	:-fT ■	' ŠM I I' I'
diplomatični akt, kakoršnjih 1 nimamo pokazati posebno mi 1 ne — Slovenci.	i
"Zjedinjene države so šle v 1 to vojno svobodnih rok — A-merika ni navezana na nič. Amerika je svojevoljno prevze- ( la ogromne žrtve, katere bo zahtevala ta vojna od nje, i<n 1 sicer z namenom, da pomaga Amerika narediti in ustvariti pogoje za stalen mir, toda sta- c len mir ni mogoč, "če ni narejen na podlagi narodne pravičnosti. Amerika je naravna začščitnica t malih narodov in ne bo dopiu- t stila nobene krivice napram nikomur. iKajti vsaika krivica i lahko nastane izvir -novih kata- i strof za človeštvo, in vse ogro- 1 mne žrtve, katere bi doprine- 1 sli, bi bile zaman- AMERIKA 1 NE BO DOPUSTILA NIKO- t MiUiR NA (SVETU, DA U- j GRABI (NAJMANJŠI KOS ( JUGOSLOVANSKE ZEM- t LJE — You will not be robbed! s se j« izjavil ameriški poslanik i slovesno. Največje Jamstvo ima-11 te vi Slovenci in Hrvati v ose- i bi predsednika Wilsona. On je učenjak in v istem Saau velik drlavnik. In kar nam bo on dal 1 vse izvira is pravice. Predsed- 1 nki Wilson je menda izmed 1 vseh državnih glavarjev naj- 1 bolj globoko proučil evropsko j vojno* evropska zamotana vpra- 1 Sanja, in jih bo znal rešiti tako, 1 da bo vsak narod zadovoljen 1 na podlagi pravice in svobode. In vrjemite mi, predsednik l Wilson bo na povelje sto mili- 1 jonskega ameriškega naroda znal igrati krasno ulogo svetovnega posredovalca miru na < bodočem mirovnem kongresu. Wilson ne bo tnpel krivice.
Tako govori ameriški poslanik, ki zastopa ameriško vlado, | in čegar besede so jako, da ze-( lo merodajne. Ameriški poslanik je zatrdil, da dobijo Sloven-1 ci svojo pravo domovino svobode in pravico s polnim zau-j panjem v predsedftika Wilsona — našega predborilca.,
Vsak časopis torej, ki vam še danes pravi, da Jugoslavija ni in je ne bo, dela tlirektno v korist Nemcev, kajti Če Jugoslavije ni, kaj bo potem? Ali naj iSlovenci še spadamo pod Nemce ? če nimamo svoje drža. ve, potem moramo spadati drugam. In kam? Pod Turke ali Nemce? Nikakor ne. Predsednik 'Zjedinjenih držav pravi, da moramo imeti, pravico in neodvisnost, mi Slovenci kot vsak drug narod.
•'Kdo je proti svobodi Slovencev in Hrvatov danes, ko je sam predsednik Wilson za njo, ko je sama ameriška vlada uradno za njo? Kdo! Hlapci v službi avstrijske vlade, listi, ki vam pridigajo simpatijo do Avstrije, kot je to delala "Sloga" in še nekaj drugih elementov.
Amerika je danes v vojni proti Nemčiji za svobodo vseh malih narodov. Amerika bo pomagala demokraciji, pomagala bo tudi Slovenskemu narodu, da se reši cesarskih pijavk. In s pijavkami zginejo vsi, ki še v tem resnem času prigovarjajo 4judem, da naj imajo simpatije do cesarjev in kraljev, do cesarskih ali kraljevih vlad. Doli ( z njimi! Naj živi ameriška svo-1 boda in predsednik Wilson ter » svetovna demokracija vseh na-► rodov!
» Slovenska kuharica, ki zna ne-- kaj angleško, dobi jako dobro ■ službo. Oglasite se pri: The Glenville Center Dining Hali, i H0415 St. Clair ave. (63)
Mnogokrat se med nami doli gaja, da veliki in pomenljivi i
■	dogodki gredo mimo nas skoro 1 j neopaženo, d očim v malih
• stvareh zgubi varno svoj čas in trošimo svoje sile. In to je 1
■	glavni vzrok vsakega našega . neuspeha. Saj poznamo te raz- ]
fp&tre iz stare domovine. Bile I so deželne ali državne volitve, i Ifmeli smo kandidate. In resni- , I Ca je, da priprosto ljudstvo ni- 1 tidar ni vprašalo, kakšen je ta 1 ali ta kandidat. 'Reiklo se je le: 1 PTa nam bo plačal za pijačo, za i Igulaš in drugo, pa bo dober, da 1 I nas zastopa. Nihče se ni brigal : I kakšen je značaj kandidata; ali 1 ||i či»t Slovenec ali bo ponižno 1 s vselej kimal, kadar mu bo via- 1 |4a kaj narekovala, ali bo skr- 1 I bel v resnici za korist naroda, : I ali bo prodajal slovenske inte-Ktte za svoj lastni žep in slavo, i&ato pa je znano med nami Slo- < pjjrenci, da imamo že od nekdaj . Ifkrtmarsko politiko". Vaški ] Rpozje in fafctje so se zbirali po < l^ralkih gostilnah in pri čašah s piganja ali vina modrovali, kdo 1 preskrbel več pijače za že- 1 ilodec, in v istem času so pa 1 )[ ukrepali, kdo bo dal manj du- 1 ievne 'hrane za ljudsko dušo, pamet in srce. To je bila vselej 1 Etostraris^a itvar pri nas. Glav-<10 je pijača. Zato pa se opaža ^■Mcaj v Ameriki, da je ista ' raavada prenesena sem. V go-litilnah se dela politika. V jav-ttosti pa se ne prikažejo ti mo-HRNfatti. Ker vedo, da ne more-Hp:'Da, res je, imamo izjeme, Hgluftto politične, čitalniške, so-? »deijslistične klube, ki si priza-HBtvajo to stvar korenito spre-Bflpiniti. toda koliko imajo uspe-ppit Borba proti viharju. Ne Kp$la se nič: Kaj mi Sloven-HEjrtitevattio? Kajzerja ali svo-f, bodo. Ampak vpraša se, kdo ■Bi-večje kanone, tisti imajo ffift&jo pravico.
pV zadnjih časih, posebno v ipastti sedanje vojne ie je to ne-| koliko na bolje obrnilo. Naši ' ljudje so pričeli bolj Tesno go-pVoriti, ki nt j večjo zaslugo ima mm tem naše narodno zavedno ^jugoslovansko časopisje, ki je mbdtlo dvigniti se iz malenko-|\%ti na bolj pereča in resna vpra-||§anja. časopisi ne smejo biti za Knalenkosti, ampak pravi vodi-Ifaji in kažipoti narodne politl-p'ke in srečne zadovoljnosti. Jli mislimo, da pri tem delu naš list ni bil eden zadnjih, in gptri bodemo tudi zanaprej v tej ||mier! delovali in se borili za naš narod.
To je bilo potrebno omeniti fVradi enega jako važnega dogodka, zgodovinskega dogod-r"';-ka, na katerega smo opetova-no zvračali pozornost naših ljudi, in kateri dogodek bi .sko-£ ro neopaženo šel mimo nas v časih, ko naše časopisje ni bilo za druzega kot da oseb-no grdi : in napada eden družeča, in da nas je bilo sram, ko listi pišejo stvari, o katerih eden druzemu ne bi upal v lice povedati. Pred nami leži danes polno, ^ avtentično izvestje o ^posetu |,;odposlanstva Jugoslovanskega T Odbora pri ameriškem poslani-
tJeu v Parizu,______
To izvestje je napisal član I; Jugoslovanskega Odbora Dr. i »Hinkovič. V tem izvestju je to-l Uko dobrega in tola žilnega za Ipas, da že danes opominjamo I rojake, da to izvestje, katero priobčimo v eni prihodnjih šte-| vilk, natančno prečitajo m obdržijo v spominu, da bodejo ^vedeli, kako se je izrazil ame-|; riški poslanik pri francoski vladi o nas Slovencih.
To izvestje je jugoslovanski
Amerika - zaščitnica malih narodov.
CLiEVELANOSKA^A^^^^lKA
t?....... '	NAROČNINA.
Iba Am#nTt« - f3MO\<Za Clifd. po poMf+AO JZa EOropo - J4-.001 Vo*ommMna Šl*+)ilKs- 1 - Se
HS	^ 4m»0*šm~rnimwm*m-l* iit«mm km-**"
mn.<u>*n.H.is ourrMJu«. owo tm buiw opt, rwow m_
PJ5U. PtMbiif __LOUIS J. Pine, Editor.
ftuED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
I.000 Simians ia die Gty of Clevdind aU eUewkere. y wrefeit Aacricm inpirit Ftreip ii bifnc only
^tcomd-dau m*tt*r Jomtary Stk 1909. at th*po»t offi* st Chvtland, Mi * Men* 3rd. 1879.	' ' | ^	^ " "
No. 63. Monday, May 28. 1917.
j V DRŽAJI OHIO	VPKŽAVIOHIO
mas. PrmMtMi 1171R	««1,105* £.62^5».
Opomba gl tajnika: — Od 15. marca do 30. aprila 1917 so pla-call sledefci dclnicc, 'kstcriiii so Dili lZGcini ccrnn'nau • 1
Delnica št. 201 Jakob Jenc(i), 202 Andrej iMfevc(i), 203 John N. Rogel(i), 204 Dr. ZMB po sv. Jožefa(i) 205 Josipina Jcreb(i), 206 Anton Pirc(i), 207 Frank Virk(-r), 208 Henrik Laurel), 209'Martin Sorn( 1), 210 John 'Hiti(t), 3ii Louis Spehek(i); 212 Josip Linger('i),2i3 Anton Zorc(i), Karol Pen-^ ko(i), 21-5 D^. Lipa, št 129 SNPJ(io), 216 Anton Sega(i), 217 Miheal Cvelbar(i), 218 Ignac 'Slapnik(0» 2*9 Dr. 2MB po dr. Napredni Slovenci, št 5- SDlZ(i), 220 Josip Gornik(i), 221 Fr. Strniša(i), 222 Frank Laurič(i), 223 Dr. Edinost(io), 224 Karol Kra»ovec(i), 225 Ignac Grill(i), 226 Frank Močnik(i), 227! Josip Jenio(r),>228 Albert Posh(io), 229 Mary tBelaj(i), 230 Miha Pincolid(i), 231 Anton Slabe(i), 232 Anton Bajc(i), 233 Anton <Marolt(i)t 234 Bernard Berlan(i), 235 John Roštan(2)..
38 društev ima podpisanih 674; 538 članov ima podpisanih 709, skupaj 1383 delnic. Izdanih certifikatov z plačanimi delnicami 506 ostandk 877- delnic še za plačat od društev in članov.
V tem računu je razvidno, koliko je kolekta prinesla od po-, sameznega okraja notri. Te svote so prinesene le na račun, kajti 'vsi okraji še niso končani s kolekto. Do sedaj so končani okraji št. 3,4 in 14. Posamezno kdo je daroval je bilo že nekaj priobče-nega in ostalo še pride. V glavnem uradu je vsak posamezen darovalec vknjižen v glavno računsko knjigo, da se bo lahko v poznejših letih, kdo je kaj daroval in kdo ne.
^MMPPrr
National Drug Štora I Slovenska lekarna.
rofsl St. Clair ave. in 61. cesta. 9 posebno skrbnostjo irdehije-ho zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je traba r najboljši lokami: (45)
Josip DemsJUt,
slovenski kontrahtor
; T	NOVI NASLOV:
1164 NORWOOD ROAD J
til. PtwcrroH ins k
'	Se priporočam Slovencem za gradnjo hiš po najbq!jših
I	načrtih in trpežnega materijala. Izdelujem načrte sa ^
►	vsak »vrstna poslopja
5	1164 norwood road	m, '
Ali vas veseli narava? 1
■ III ■!	I j
T« daj si proskrbite fotografski aparata katerim lahko delate najlepše slike naravo. Pa tudi sliko valih prijateljev in znancev.
Najbolji« aparate dobit« pri
F. BRAUNLICH
LKKAaNA 13S3 B. SSth ST.	MP
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Cowdrlck, relikl SpecljalUt, je upeljal t Clevelendu rae irallka atro- i je za idnavljenje ljud!. Tu bo nadaljeral idrevljenje na naCln kot ae »dr^rt , na klinikah Evrope. Ne "raBuna nifi za preiskavo preiskara. X IsfUJa » 1 atonJ vsakemu bolniku, fie ae xdravl pri nJem. Nt« ne dene, koliko «aaa se le zdravite, pridite, da vidite kaj ta ipecljallst lahko naredi sa vae. J
SLOVENSKA
GOSTILNA
ItferJobitefhMpi-
ifmnim la uUrj« ttt^ aa d»Mjltjp» >
in (iiom.
assssssssss
CimimhmI Dahniihfil
JOSIP KALAN,
6101 ST. CLAIR AVE.
Imate?
nered v ielodou, katar? Nered v Jetrih? RevmatksemT Olavo bol, zaprtje, neftlato kri? aiaboat, nervez-noet, bruh, kaftelj, slaba pljufiaf Privatna bolezni? Itd,
Vaša priliki
Tu Je prilika, da vpraiats vel I kefl« ipscljalleta za svet, da vaa prelUe 1 X iarkl. Nikdar prej nlete Imeli take prilike v meetu. Dajte se preiskati takoj. Ne odlaiaM ker Je ■ nevarna, ■ ' fT'- ' ."i 'ij^jffjjžj^B
(1000.00 x Žarki se rabijo za preiskavo h zdravuerx| ČE STE BOLNI
Pridite takoj In U fcpedjallst maa popolnoma prelMe, potem srat^jia morate osdravetl, ker uspeh Je odvleen od prelrtave. Njefovl krasni atM|fi(| Iz vssh delov sveto mu pomafajo, da Ima aajboljn zdravnlikl urad v mest«. ^ Ko so druse metode zdravljenja saublle mofi, dobite tukaj uspeh. Brej ftaaja. kakteo bolezen Imate, zdravnik vidi, da se da ozdraveti, bodite KS$g 'pridani, da ikmaln ozdravite, In nikomur nI traba zapraviti denarja, ne toWU doblj	Pridite in pogovorite s* frfWtno z zdravnikom.
2047 E. 9th St. doctor cowdrick
4. nadst.	•	clivslamd. o.	in rrospeft |
u*".■ \ * '/• Ur.4.. mi a ■*•*•>dS a m. ODMMMII •* 10 d* 1.
L	-.iLi* ranim - ■ -:VJ.Lv I*-.-._.i m^L	.-n m	.	■■:.
Front soba se odda V najem.
samo za spat. Vprašajte na 6205 Carl, a ve.	(64)
; IHfl il N ■ 1
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVL
obilen oblak. TeCna postrvih«. Vedno aveie pfJdZe.
Dobro aredatvo za vtretl
aa aa* "^^prt^oUjjj^bro unjivmt
PAIN-EXPELLER
lul» aa >0 Ut T«llk» prtaaaaj* B«d StoMBil as
MUmiTtto.
Jedlns pravi > varstvene tnamko sidra.
»a la 60s. .▼ Ukarnah la aamraost od P. AD. RtCWTBR A CO. 74-SO Waaktagtoa StrMt, N«w Y«rk. M. V. |
Iščem svojega brata Josip* 1 Kervin. Služil je pri lovskem | bataljonu, in je sedaj ujet ne- S kje v Rusiji. Rojaki, kdor ve 2a | njegov naslov, naj mi ga pri- j jazno naznani. Anton Kervin. -917 So. Halstead St. Chicago. 1 111. U. S. A.	(64) 1
Hiše naprodaj, in sicer 8 hiš na I
Norwood Rd. mesnica in can I dy store, in štiri zidane hiše pi I 6 družin vsaka. Vse se prodaje I jako poceni. Vprašajte na 1065 I E. 66th St.	(64)
V najem se da soba. 1230 Nor- I wood Rd-	(64) I
$500 TAKOJ, OSTALO $sc NA MDH^EC.
Naprodaj je hiša za eno dru I žino z velikim lotom na W u ith St. blizu Lorain ave. I Vprašajte pri lastniku 3086 W ,
nxth. St. -	_(64)
gniiiimniiiiiniiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiii i
FRANK WAHOql
i Slovenska Modna Trgovini |
74S E. lSSnd STREET
COLLINWOOO, OHIO ' 1
ftiiiwiiiiiiiiiiwmaiwwMHiiiiiiHiiim
—Sola za poduk za one, ki hočejo postati državljani, se vrši vsak pondeljek in petek v Grdinovi dvorani, od pol osme do <pol devete ure zvečer. Ta šola bo v kratkem organiziranj pod vodstvom mestne vlade za šolski poduk, naksr opozarjamo rojake. '
Ali se*u£ite angleščine?
Ali vam ni znanot ako ne znate angleško govoriti, da ste vedni tujec v tej deželi? Nam je znano, da človek- ki govori angleški jezik, si vedno lahko pomaga naprej do boljfre službe. Sola za angleščino se vrši vsak pondeljek, torek, sredo in četrtek ob 7. uri zvečer v Knau-sovi dvorani. Upišite se takoj
---- (52)
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure, Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. dr. f. l. kennedy,
zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(X49)
vsi oni
ki žeiite imeti dobro pobarvane in ipopravljene hiše, se oglasite pri:
JOS. IVANETIČ,
barvarju in mizarju.
1L Ker vam jamči za vsa delavna NORWOOD RD.
Zanesljivi fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. 4317 Superior ave. Vprašajte .zadaj.
-—(65)
Trgovski prostor se odda v na-j*m, pripraven za brivnioo ali pool room. Lepa prilika za venca zmoin^a v angleški : jeziku. Vprašajte n^ 575 &
! avc.^C^llinwq^d.1 V^eml^ fiT-
• 5	:: -V ;. ' yJZ>...
NANAZNILO.	I
•Članom dr. Primož Trubar l št. 126 v Cleveland, O. se naz iftiaja, da je dr. sklenilo na svch I ji zadnji mesečni seji, da se ■ udeleži slavnosti ob priliki razvitja ameriške zastave za novo mestno kopališče dne 30. maja. Člani so vabljeni, da se polno- 1 številno udeležijo. Zbirajo se j pri dvorani ob pol eni. uri popol-dne. Z bratskim pozdravom
Josip Pogačnik, tajnik. ^
POZOR ČLANI	i
dr. France Prešeren, št. 17. SD j Z. Pri zadnji redni mesečni se- c ji dne 13. maja je dr. sklenilo, ] da se udeleži parade na Deco-ration Day dne 30. maja ob priliki razvitja zastave <na prostorih bodočega kopališča. -S tem J se društvenike opozarja, da se gotovo vsi udeleže. Zbiramo se J v Grdinovi dvorani ob 12. uri opoldne. Z bratskim pozdravom.	*	1
Frank V. Verbič, tajnik. ;
NAZNANILO. f
Člani dr1. Glas Clev, Delavcev, št. 9. SDZ se opozarjajo, da se gotovo vsak brat udeleži , slavnosti dpe 30. maja, ko se.bp razvila ameriška kasta va nk$t. , Clair ave. za mestno kopališče, 1 katerega bodemo vsi deležni, posebno mi delavci. Zbiramo se ob 1uri in najzadnji čas za udeležbo je 12.30 popoldne. Zbiramo se v društvenih prostorih.
Pozdrav:	tajnik.
Iščertt tabo s hrano, žeHm'čed-no in fi#o sobo. Vpraša se v uredništvu. '	(64) 1
--■	- 1
Želim dobiti čedno sobo brez oprave. Vprašajte na i42t E. 53rd StATStrniša: *T {65) J
BODITE PATRIOTIC^
s tem, da si preskrbite ameriške zastave za spominski dan ali (Decoration Day), posebno se bode letos na to gledalo, /kdo j« ameriški patriot in kdo ne. Zatorej bi ne smelo biti hiše v mestu, katera bi ne bila okrašena z ameriškimi zastavami; mi imamo veliko zalogo najboljših zastav z nespremenljivo barvo ter posebno močno platno,rs črno palico in zlato rumeno špico «na vrhu. 12 čol široka iS dolga cena 19c. 22 eol široka 36 dolga cena 39c.
"Imamo tudi zastave, katere vam lahlko krasijo vaš dom vsak dan z všitimi zvezdami, solidno barvo, velikost 45 široke in 72 dolge z drogom ali palico ter vso drugo pripravo za postavbo, prejšna cena $5.00 sedaj samo $2.98. Imamo v zalogi tudi ameriške barve platno (buting) na jarde, katero prodajamo sedaj po ioc jard.
Torej ne zamudite te prilike.
ANTON KAUSEK, , 6202-4 St. Clair ave.
NAZNANILO.
Članicam dr. sv. Ane, Št. 4. iSIDZ se tem potomo naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna seja v sredo 13. junija i. 1. v navadnih društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zve-} če.'.
Radi tega se prosi1 cenjene članice, da se v polnem številu •seje udeleže, ker imamo volitev nove tajnice in nekaj druzih važnih stvari na dnevnem redu.
Sestrski pozdrav	(64)
Mary Modk, tajnica.
\ _1033 & 6apd s*-
i! 3
« malo družino. 1190 E. 6oth'St \ —i---
V teh dneh draginje.
———	!,	■■ -- T -	. .M-^l—.. ----
naj so vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad družinakoga proračuna, P» polna resnica je v pregovoru, da kdor jo najprej posvarjon, je najprej oborožen . Zaprtje, glavobol, aguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas napo-1 je jo, da hitro iščete zanesljivo sdravilo, da ai prihranite bodoče neprilike.
Trineqevo ameriško grenko vino
je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčiati ptebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer so rodijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da so lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V ago-rej omenjenih slučajih in pri nervoznoeti, neredih v želodcu, pri spremembi življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljle kot vse druge pripravo. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in i* čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni ^pledoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $x.6o. Po lekartiah.
Trineijev liniment
pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Jo neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat, itd. Je osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hojL Cena 25 in 50c po lekarnah, po poŠti 35 in 6oc
■
Trineijev pomiijevalec kaslja
je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd I Cena ista kot liniment
Trinerjeva zdravila so dobila največjo na gardo na vseh mednarodnih raz-Stavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Pa-namake razstave, 1916. .......^ , • __. ^ _______
Joseph Triner,
KEMtST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
--/
RAČUN ZA SLOV. NARODNI DOM, CLEVELAND, O.
od 15. marca do 30. aprila, 11917.	7
DOHODKI:	C
Dr. Z,M.©, po dr. sv. Jožefa mesto traka... $ 10.00	^
. Dr. sv. Jožefa na račun.............................25-°° ^
iDr. Jugoslovanski Sokol na račun..................25.00 .
Dr. Slovan, št. 3. SlD(Z na račun........................20.00
Dr. 'Naprei, št. 5. SNPJ na račun......................50.00 ,
Dr. Lipa, st- 129. SNPJ ostali dolg.................5°.<» i
Dr. Slovenski Sokol, na račun..................10.00
Dr. Z,M.B. po dr. Napr. Slov. št. 5. SDZ...	10.00
Dr. Edinost, ostali dolg......................................50 00
Dr. sv. Janeza krst- št. 37. JSKJ na račun..	300°
Dr. Lunder-Adamič, na račure. .......................5° °°
Skupaj od društev na delnice............................$ 330.00 2
Na račun delnic od članov in privatnikov...	44® oo J
Skupaj na delnice................................................$ 776.00 *
opeke, darovi, cigar label's in kolekta. ;
John Eržen, za opeke...................... $ 4-O0	.
Josi^) Konte za opeke..........................................3-25
Belaj in Mdčnik, za opeke............ %..........10.00
Tomšič in štampfel, za opeke..............
Josip Rihtar, >za opeke...........................4 00 ,
Anton Kuhelj, za opeike...........................100
John F. Jadrich, za opefke................. 4	1.75
Frank Butala, za opeke............................5°° <
Anton Prijatelj, za opeke.................(	5°°' *
John Pirnat, za opeke.........................j
Jolhn Centa, za opeke..........v.................5 °°
Belaj in iMočnik, za opeke....................10.00 1
Matt Koren, za opeke..........................i-5° 1
Mary Bogataj, za opeke.......... ...............-5° 1
Frank Vesel, za opeke..................... •	14 00
John Vidmar, za opeke.......-......................100 j
Anton Anžlovar, za opedce.....................5 °°
John Gornik, za opeke................... '	5 °° <
John Jamnik, za opeke................—	10.00
Anton KaiSšek, za opeko................................5 °°
August Kaušek, za opeke............'............5.00
Anton Martinčič, za opeke................................5 °°
Stefan 2ele, za opeke.......................' 2.00
Skupaj za opeke..................................................$ «*.«o
Josip Sušnik, na godvanju J. Pečan........ $ 410	% ,
M. Jadrich in M. Blatnik, na bartketuhEdinost	28.00 '
^'Andrej Marc, na seji »S. Svobodomiselcev...	1.50
Tom Mihelfc, daroval.......................................1.00
M. Glavič in drugi od Žuiembarčanov............22.00
Fr. Videmšek, na godovanju Josip Birka--------9.00
J. E. červan, od Zužemberčafiov Lakeside	17.75
Fr. Colarič, nabral v veseli družbi,----....	1.60
Ig. Kos, na godvanju Josip Polanc..................2.45
Val. Dobravec, na botrinji L. čebul...............2.40
, John Kramar iz Farrel, Pa. daroval.......100
Miha Cvelbar, daroval...............................5°
John Turk, darovaj..........................................-5°
A. Bratkovič, daroval.., f.................i oo
Pavel Mežnar, daroval..'........................100
John Marimčič, daroval......................................i«oo
Mrs. Polončič, gostilničarka, darovala:..........10.00
R. Perdan, nabral na sestanku kolektorjev..	8.20
Val. Zbačnik, nabral na seji ZM®................1.25
R. Perdan in J. Rebolj, na veselici ^Bled"..	20.00
John Roje, na seji dr. Žužemberk......................3.00
Frank Lenče, nabral pri John Suleo................1.70
Matevž Praznik, nabral pri J. FlatŠman......60
]V$ary Blatnik, nabrala v tovarni........................5-5o
Josip Vovfc, nabral pri Jos. Kalanu..................1.50
George Sanovko, daroval.......................2,00
Frartk Gabrijel, daroval...................5°
Frank Mikshe, nabral pri J. Kalanu..................1.65
M. Centa in A. Somrak, na banketu Z\MB.. .. 15.00
Frank Zigman, daroval..................2.00
E. Brezovar in dr. na banketu Carniola..........6.00
Skupaj darov itd..........................................$ i73'7®
Mary Pravst, cigar label's................$ 5-°°
Mary Pravst, cigar label's................$ 5.00
Skupaj za cigar label's....................................$ 10.00
i Kolekta oikraj št. 2 po A. Kovačiču..............$ 16.20
Kolekta okraj št. 10. po Rozi Krivec.......	19.25
Kolekta okraj št. 4. po James Jančar............49.25
Kolekta okraj št. 5. po Jos. 2nidaršič............21.50
Kolekta okraj št. 17. po Ftf Mikshe...............9.60
Kolekta okraj št. 11, po J^s. Rebolj..................31.10
Kolekta okraj št. 5. po Jos. 2nidaršič............39.25
; Kolekta ^kraj št. 14. po Fr. Udovich..............29.05
L Kolekta okraj išt. 21- po Ivan Avsec.........9.25
»Kolekta okraj št. 2. po Anton Kovačiču--------13.50
Koldkta okraj št. 17. po Fr. Mikshe................29.85
Kolekta okraj št. 3. po John Pollak.'................61.10
jpOotekta okraj št. 4. po James Jančar........42.70
Skupaj Kolekte......................................................$ 37i-6o
p. Skupaj dohodkov od 15. marca do 30. aprila..	$ 1,443-3°
STROSKI:	» MFr. Hudovernik, plača za jan. febr in marc.. $ 30.00
Fr. H, znamke, knjige itd. za 3 mesece..........5.00
ŠC1. Amerika, za oglase in tiskovine................24.62
/1F,W. Roberts Co. za kar sistem......................3-94
I Burrows Bros Co. za 'knjižice za kolekto....	.50
"Skujpni stroški................t-®4-33
Ostanek ................................................$ 1,377-97
i Ptenos#blagajne z dne 15. marca 1917--------$10,727.67
Skupaj denarja v gotovini dne 30. aprila 1917	$12,105.64 DENAR NALOŽEN:
i; The Cleveland Trust Co. po .. $	700.00 2. The Lake Shore Bank Co. po 4% • • • 7,707-25 A The Lake Shore Bank Ca. po 4% - - - 3.627.88
4. The Lake Shore Bank Co, ček račun	70 51
SKUPAJ ............................i..	$10,105.64
Cleveland, (Alio 8. maja 1917*
UD0WA
BmmŽTKT I '.....' " ' ..:'i'i "" '"-"■■■""■"■ ■"""	M——.
. Roman is 18. stoletja.
i Napfetl L E. TmmU.	PeeWveall Stefsa Kisu.
•I rcdf dr* Primorska^Soča^.^ > SSPZ na L. Reoharjevrh far j mah v nedeljo, 3. junija. Zbi ; ralisče je na stop 117 Short ■ Line v -Collinwoodu. Vabimc vda cenjena društva in slavne občinstvo na to izvanredne slavnost, da se v največjen številu udeleže. Zbiramo se ot 1 pol desetih dopoldne, in ob 10 odkorakamo na mesto. Igrala bo izvrstna godba Triglav, Uljudno vabi <	(64)
Odbor
I Dve opremljeni sobi se oddaje v najem, s 'hrano ali brez hraiie za dva fanta. Sobe imajo obe en vhod, in tudi kopališče je zraven. 971 E. 76th St. (63)
Mlad fant išče delo v groceriji
F. L. 1152 E. 63rd St. (63)
POZOR!
Opominjani člane dr. ZMB. da se gotovo vsak udeleži slav nosti dne 30. maja, iko se bo razvila ameriška zastava na St Clair ave. za mestno kopališče Opozarjam, da pride vsak član najzadnji čas ob pol eni uri po poldne, in naj prinese s seboj uniformo. Po tej slavnosti odi demo v mesto, kjer se vrši 6b 3. uri patrijotična parada. Z nami korakajo tudi Slovaki Ker je to jako važna stvar, pro sim, da nikogar ne manjka S pozdravom 4	(63)
Andy Sadar, tajnik
I	' • ^ w»	£
g 11 rt^ie;::;:;;;;;;;;;;;:;;;;;;;;;;;;;;;;^ J^K	w
e Bllvovka. gakm 11.78 in........................... i j.qo	>
<	Nale slavno ansno "f$" Ig&nje. 7 let staro, .	g
g	9 steklenic............................ » «.00	°
3 ' II steklenic................................. 111.00	ta
.j Concord vino, rudefie, barel....................... tss.ou	'
Concord vino, rudete, pol barel.................... $16.00	r
O Po 6 ln 10 galon ta galo&o........................ $ .»o	C
O I*«Bamezna galona................................ $ L0U	>
<	Belo vino, fcarel.................................. fS8.uo	3
g Balo vino, pol barel................................ I1S.00	S
, Za 5 ln 10 salonov, la galono................... « l.oo	§
3 Posamezna galooa....................... ...... 9 1.26	C
Pri narotihi poiljit« t—UJ d—r xmom*y ord«r mU I »k.	V	O I
Za posodo bo posebne cene In sicer sa J, 4, ln 4% salone posode 60c vsaka, 5 Jk «, ln 10 gaL posode po »1.00 ln sa 25 gal. »1-60. Barelnl so zastonj.
the ohio brandy distilling company,
•1084104 ST. CLAOtAVK..	CLEVELAND, OHIO
' ■ J
: McNutt & McCall Co.
1 . ............jh
Veliki loti, nizke cene na >
, * Bliss Rd. & St. Clair našel-	|
i bini. Jako široke ceste. Tlak	i
pa cestah. Električna Inč,	1 vodovod, fina drevesa. Blizn
novih tovaren,	(
OGLASITE SE PRI
I ni HQ PFPHFP Eudid' ohu>>	i
Lv/Ulj IVEil^niLK. Wood 721 R	I
'	* i
AU PRI	I
DAN GARAPIČ, ^ jy*	j
1 * *. 1
Tel. Main 2063 - Cuy. Central 1690
.	v	* i	-'	• - • ~ . ... , fA
•	"	'	-■■<	■ ■ tpJ
John JL. Mihetich
SLOVENSKI ODVETNIK
(AJTORNEY AT LAW)
902-04 Enjinttr* 2% u .	3314 4V. dab
Čistegje in likanje oblek
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molka obleke ................$1.00 'ženske kikjje.....................Me
Molke suknje............... .»1.00 Ženske dolge suknje........»1.00
Jopi«!..............................SOc Ženske obleke................$1jOO
The DAMM DRY CLEANING Co.
CfsLZSfcw 1574 E. 55th ST.	***
A.J. DAMM, poslorodja.
J. S. JablonskT
Slovenski fotograf
«22 St Clair At*	MM Broidwtj
Izdeluje slike >a ienitbe in draiinske slike, otrolke slike, po nsjnoTf^li modi in po niskib cenah. Za $3j00 vrednostnih slik (en d tacat), naredimo eno veliko sliko t naravni velikosti sastoqj.
NT VSE DELO JE GARANTIRANO. "<m
t t*
OBRESTI
se začnejo ysai dan
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
k p* pravilih plslsis iS
4%
S«. Clair aaJ 8S»h fSt Prespeet and Hsnb
W/. Piirtju p« načinu, ki s« h nUI w ■ter rood.r ravnik
f -SOROL«	I
h m likiul{udovit«wp«talnii	VE
F krče H želodcu in trebuhu,	«
© bolan vrat, naduho, gtavo-	V
H I \bo1- i*S*t>o te^a< PnWad v	II
i JJ^* glavi, itd. itd.	I I
M flRlll. rrirmdi (■ Itete konpuija	ft
ft l^t'1' ki 4»U »lavni "Pate EjTp«	(t .
|\ r_1 liar' ataro vndoo arMbt.o	fc 1
alp*-":! M vtfriauj«. Pameten	|
i |5£r.|'| ilovak imaaaartaklanko	E
S|l a---.; ji i vedno pri rokah. 25 te 80c	E
lakamak ali pa pri	|
F, AD. R1CHTEX A CO.	|
mtr*/ 74-SO Waaktegtea St.	g
New. York	■
.'-^Tvi:,	' 1 •
jc bil kanonik nasprotnik jezu -
r. itov, ki so bili kolikortoliko o vptktcni v to zadevo.
"Da, to storim. ..Kr&elič je a zelo pameten, in poleg tega še r moj prijatelj../'
Pater je hotel nekaj prista-
0	viti, pa je nekdo potrkal na vrata.
"Ave-r — se j« zglasila hitro - Gita ter radovedno vprla oči v vfata, skozi katera je stopil ka-J nonik Kfčelič, o katerem je ma lo prej govorila.
1	"Sam Bog vas je semkaj po-
>	slal!" — je rekla Gita pa po-, ljubila prstan na njegovi roki i ... "Ravno sedaj sem hotela k Ivam.,.."
>	^Radi cesa?", je vprašal Kr- , ' čelič, pa pogledal postrani pa-
i tra, iki ga je pozdravil. "Radi I Jelene... Gotovo vam je že vse
>	znano?"
i I '*Radi tega pa tudi prihajam 'sem," je odgovoril kanonik tet sel na stol.
"Kaj to, ptfečastti, velika neumnost."	, 1 "Katero ste zakrivili..." je ] i pristavil z hladnim glasom, "in vaši svetovalci."
Gita se je zdrznila in pogle« dala patra, ki je gledal v tla.
"Prišel sem. da vam odkrito- ' srčno povem, gospa, kakor nekdanji prijatelj vaše hiše, da mi vaše življenje v zadnjem času i prav nič ne ugaja."
"Gotovo motim tti'kaj, pre-častiti," je hitel pater, ki je do- . bro čutil, <kam merijo kanoni- | (<ove besede.
, "Nasprotno, zelo rad vidim, j da ostanete.. .Ravno p<rav mi1 i je, da &em vas tukaj dobil. Se- j j dite, pater," je dejal kanonik 7. zavestn^ avtoriteto učenjaka in cerkvenega ugleda nad. redov niki.
Pater je sel proti svoji volji, a kanonik jc^ nadaljeval: (Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO.
Dr. Napredni Slovenci, št. 5. SDZ vabi vse Slovence in Slovenke, posebno bratska društva Slovenske Dobrodelne Zveze in vsa ostala društva na ve-' ■ liki piknik, ki ga priredi na De- i coration $ay, 30. maja na Ka-steličevih 'farmah v Euclid, O: Na programu je vlečen}® vrvi, moška in ženska dirfca, več li-citacij v korist Narodnega Doma in dr. blagajne. Posebno dečki imajo več krasnih točk za proizvajanje. Zmagovalci dobijo lepa darila. Mnogo <lruge zabave bo na razpolago. Igrala bo izvrstna slovenska godba v orkestru. Za pijačo in prigrizek bo dobro preskrbljeno. Vsem ,prijateljem in znancem se že naprej zahvaljujemo za obilno udeležbo.	(63)
Odbor.
, Soba ža 1 ali 2 fanta se takoj odda v najem. 5322 Spencer ave._^_(63)
DELVCI
se iščejo za prevažanje soli, dobra plača, plača od kosa ali dnevno. The Union Salt Co. E. 65th St. <5- New York Central proga.	(Mon. 63) (
BODITE SAM SVOJ GOSPOD f tffl Tffi
imejte Range kolo in pravočasno boste na delu, v crk-vi, na sestanku 2 prijatelji, ljubljenko ali družino. Vozite se domov iz dela, dočim drugi čakajo
(ZBERITE IZMED 44 VRST Mem. ^6 mu^ani v nararmh bai-
vah v našem ceniku. Najpopolnejša izbira kole« na svetu, vsi za TOVARNIŠKO CENO, od $16.75 naprej.	„
30 DNI IU POSKliSKJO
trideset dni za psshidnje da se voslte. Ves potskus Je na nale strofike. OBROČI, svetilke, kolesa ln vse potrebno sa polovlftie cene.
HC pntl IITt nCUAD II temveč po«Jlte kupon Se danes sa na« vsUM&nwt nt rUSUllt UtllAHJA Zn\k, tovarniške cene ln ponudba, da ga trideset
M^AD CYCLE COMPANY, "SKT Chicago
•	i'-'	'	I ' 1 "
m. PRINCETON 1UU
VRANK ČEENR
JL	SLO VINSKA TRGOVINA	Mmš
S FINIMI URAMI,, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. I
6033 St, Clair Are.
Kadar iclHc kopiti dobro uro io drogo xlatnino, Columbia I yrafofoae, ploKe v vseh jctiklb, postbno Importirsae slovenske {doKe ls stare doaiovia* ter vsa v to stroko spadajoč« predmete, II ojnalta s« saapno na svq^cfn rojaka. Prodam tadi nm mesečna II odplaHlo. Točno poprav^a^e ar, slatalsis ln grafofonov. Vsako Magojejnmčeoo.
_____—_1_ » I*
--------lu--s-juum.ji—i-aju—i.....—.
ft hodniku.
g "Kaj nameravaš, noro de-t kle?" j« klici nnna. I Jelena ni odgovorila ničesar. i temveč tekla na vso moč p«o I hodniku.
I Predstojnica, velika in suha i ženska, je stekla za Jeleno, ter i kričala:
| "Držite jo, ne pustite jo
Nune so s« prekasno prika-| zale iz svojih celic, ker je Jele-„ na že stekla po stopnjicah v
pritličje na hodnik, ki je vodil do vežnfh vrat.
•Neobičajen vriše v gorenjem nadstropju je prebudil debelo
vratarico. Držeč ključ v roki, je gledala Jeleno, ki je tekla proti ryej. Cula je tudi klkl predstojnice, pa je mislila, da se to ne more tikati Jelene, kei j &e ni bila nuna, pa je uživala Večjo svobodo nego sestre. | | Jelena je medtem pritekla do nespretne portirke, iztrgala jij ključ i r, rok, odprla vrata in v enem skoku je bila na ulici. ; "Hvala Bogu!" je vzkliknila Jelena iz dna duše.
"Kaj je z vami, Jelena?" jo je vprašal znan glas človeka, ki je prišel pd nasprotne strani. . Jelena se je ozrla ter obstala. Bil je to asesor judicijarne tabule Anton Bedekovič, dober prijatelj njihove družine, po sebno njenega očeta.
"Kaj je z vami, za Boga?'* je ponovil asesor, motreč preplašeno deklico, ki se je straho ma skrivala za njegova rame- . na.	»
"Hitro od tukaj, hitro! Vse < vam povem," je govorila Jelena v veliki razburjenosti ter < vkkla za seboj asesorja. "Hoteli so me zapreti, da bi bila < nuna."	.	j ;
"Vas.? Kdo?"	<
"Predstojnica.. .ali hitiva!" i "Ne bojte se, jaz sem pri vas. Odvedem vas ik vaši materi!" ;
"Nikdar, ona je vse to zasnovala- Povsod drugam, samo k " materi ne!" — je govorila Jelena iproseče.	( "Prav, pojdete pa k meni in " moji soprogi. Pri meni se vam ^ ne bo treba ničesar bati," je re- v kel asesor s pomilovanjem, če- 2 prav še ni vedel, zakaj se gre.
Asesor je odvedel Jeleno v ( svojo hišo, kjer mu' je vse po- $ vedala. Ko je asesor izvedel vse to, je pustil deklico v Oskr- > bi svoji soprogi ter. šel takoj h j kanoniku Kreeli6i.
XVI!.	J
Gita ni bila tisti dan v Za ^ grebu, ko je Jelena pobegnila iz samostana. Odšla je bila rav-no v Konščino, pa so ji morali naznaniti, da čim prej tpride. * Vest o Jeleninem begu iz sa- f mostana je silno porazila Gito. Hotela je z lahnimi rokami za C daviti nepokornico, če bi jo le mogla. Ta svojeglavnost in „ upornost njene hčere jo je sil £ no razkačila. Izprevidela je se- c daj, d« Jelena ne bo nikdar nu- s na, pa da se skoro gotovo zge " di ono, čegar se je najbolj bala.
Ni vedela, kaj bi počela. Čim s prej tem boljše bo, če se vrne t v Zagreb in poišče patra.	ci
"Dobro, da ste prišli!" je pre- t govoril pater, ko je stopila Gi f ta v sobo. "Storila se je velika neumnost. Ves Grič je vzne- " inirjen radi tega dogodka in vse kriči nad vas...pa tudi name." *
"Kaj je storiti?" — je vprašala Gita.
"Takoj morate oditi na deželo in Jeleno morate vzeti seboj. Ostanite tako dolgo, da se stvar pozabi", — je svetoval pater.
"In če Jelena ne bo hotela z i menoj ?" je pristavila Gita. "Vi (j jo še ne poznate!"
"Jo prisili oblast!" je dejal ptater.
"To bi bila še večja bedasto-ča... Ljudje bi še bolj kričali name."
' "Glejte, da jo na lep način I pripravite, da gre z vami." 1 "Skušala bom, a se bojim... Kakor, je pobegnila od nun, more tudi od mene."
"Kaj Hoeete~storiti f" — jte'r vprašal pater znova. "Pisala ji bom..."	j
"To ne koristi nič...Idit«4 sami k nji 1"	. «
"Bog obvaruj! Verujte mL j da sem se pričela bati radi te a hčere. In še Bedekoviči.. .ti!* gotovo drže z Jeleno.. .gotovo'-j me bodo še žalili. Vem, kaj bom 15 storila...", je rekla Gita na-'^ kor bi se nečesa spomnila.., " Prosila bom kanonika Krčeli-ča, da uredi on vso stvar."
> svobodno omožila?" je prista-j vila predstojnica z ostrim gla som.
i« "Kdo mi more braniti to?" »• se je razjezila deklica..
"Ne jezi se, dete, tako je, ka-a kor sem rekla," je pričela zopet z blagim glasom. "Ti se ne ^ smeš omožiti, kep si obljubije-n na vednemu devištvu."
"Jaz?" je zavpila deklica, e "Ti, da...Ko si bila težko e bolna, ko je viselo tvoje živ-ljenje na sami niti.>;te je tvo-
•	ja mati, v teiki skrbi za tvoje 3 življenje, zaobljubila za vedno
devištvo." ! Jelena je prebledela. Prvi hip i ni vedela, kaj naj sodi o tem.
•	Zdelo se ji je, da se pogreza v ■ zemljo. Tesno ji je bilo pri »rcu i( 4*Bog je uslišal vročo moli
. tev tvoje matere in sprejel nje-■]no obljubo! Rešil te je smrti, a i sedaj si ti na vrsti, da tudi ti i izpolniš svoje..." j "Ali mene ne veže ta oblju-
•	ba!" je zaklicala Jelena z rez-•(kim glasom ter zamahnila z
•	roko. Jeza in ogorčenost sta s*, i ji izražala na objokanem obrazu.
i "Veže te!" je odgovorila I predstojnica z jjovzdignenim glasom. "Ti si dolžna izpolniti sveto obljulx) Svoje matere!" i | "Ne, stokrat vam pravim, da i ne izpolnim!.. .Ah, sedaj vem j vse-.. .sedaj vem vse!" se je Je-■j lena nasmejala trpko in joku.
"Kaj ves?" I v "Moja mati je vse zasnovala... .in tudi vem zakaj."
"No grešil Tvoja mati je plemenita, angelj v človeški podo (bi," je hitela predstojnica vzhi- ] | čeno.
"Vi ne veste nič, častita ma ti, prav nič!" je odvrnila Jelena, ki se ni mogla pomiriti. "Jaz 1 vam povem; moja mati se boji ^ | da ne bi postala jaz žena onega, ki ga sama ljubi.., Zato me je 1 I zaobljubila."	^
' "Molči, nesrečnica!" je za- ' klicala predstojnica in jo pogra' bila za rame. "Hudobni duh te J je obsedel,' da grešiš proti Bo- , gu in svoji lastni materi."
"Resnico govorim," se je ve-jdno bolj razvnemala Jelena, pri Jčemuf io ji trepetale vse misK j 'ce. "Mloja mati je ljubosumna 1 1 name, ker ljubim moža!.." J I "Ki zate ne mara!" ji je pre- 1 J strigla besedo predstojnica z f zlobnjm nasmehom na licu. ^ Jelena je vstrepatla na vsem < telesu; naenkrat se ji je stemnilo pred očmi in toliko da ni 1 zgubila zavesti. "On....on" je ječala deklica. ( "On, da, Krištof, ne mara ^ zate. Da( bi te kaj ljubil, ne bi ( bil sveto obljubil materi, <la se ti nikdar ne približa."
"Pa se je vendar,"'.je žaklica- ^ la Jelena, katero so oh rab rile zadnje besede predstojničine. ^ "Približal se mi je in govoril z t menoj, ker jaz ga hočem.. .da, , jaz ga ljubim, čeprav me on ne , mara, a nuna ne postanem nik- j dar, prisegam pri Bogu in pri spominu svojega očeta!"	;
"Nehaj, nesrečnica!" je za-klicala predstojnica jezno in ji 1 zamašila z roko usta. "Nehaj, ( ker to ti zapovedujem jaz. Re- j kla si, da ne boš nikdar nuna, a jaz ne sprejmem te izjave, r To si izgovorila v največji raz- j burjenosti 'pod satanovim vplivom, ki te je obsedel v odlo- .p čilnem momentu. Predno se odločiš, se moraš popolnoma č umiriti in pokesati in nekaj dni r preživeti v pobožnem premiš-| ljevanju."	j p
"Ne bom nič premišljevala!" je odgovorila Jelena jezno. I ^Moraž. ali si čulat moraš r i je zavpila nad njo nuna, razžaljena v svojem ugledu. "Ta- v koj greš v svojo sobo in tam! boš, tri dni zaprta premišljevala o svoji odločitvi."	s
"Kaj, vi me hočete zapreti f Kdo pa vas je pooblastil k te- <1 mu?"	Y
"Tukaj zaukazujem jazi" je g žapovedala predstojnica.	«
"Ne, nikdar!.Grem pa svojim s potom i" j« rekla Jelena odloč-> no ter skočila k vratom, ki jib I ie naglo odprla ter stekla oc č
t Gita se je počutila v tem no* j wtn vzdufou čez mero -zadovolj no in srečno.
^Vendar je bilo nekaj, kar je ^l^kotilo njeno srečo in pokoj cm-Ne ve se, kaiko je zvedela, sc je Jelena razgovarjala na ppinem z Krištofom.
V prvi hip ji je bilo, da zbev sni/ Hotela je iti v samostan tfcr poklicati Jeleno na grozen | rtičun. Do tega ni prišlo, ker se ji spomnila prve nesreče, ko je tjjkko grdo postopala z Jeleno. j f Spomnila se je riečesa drugega. ;\Napisala je kratko pismo ; Krištofu:	<
|; "Gospod! Cula sem, da ste se | na dan sv. Alojzija razgovarjali i I na samem z mojo Jeleno. Sve- ;
to ste mi obljubili, da se ji ne ; ^ boste bližali, pa ste v kratkem ( I času prelomili svojo besedo, t Kako se to strinja z vašo pie-' r miško častjo? Prosim vas in , opominjam, da se to ne zgodi i I nobenkrat več. Gita."	\
Od Krištofa ni dobila nika- 1 I kega odgovora, niti je ni oseb- 1 no obiskal, da bi ji stvar razjas- r l lliL Pričakovala je eno kakoi j ffi^igo, a spolnilo se ni nobeno, z
To jo je zelo razjezilo. Čez dni | je odšla Gita k predstojnici.. • f ' "Glejte na to, častita mati!"j je pričela Gita s skrbnim gla-, s : som nuni, "da se stvar čim prej) I ki se tiče Jelene. Ako se r vam ne posreči, da bi jo prisili-; v li, da postane nuna, se morda; 1. zgodi prej ono, česar se najbolj bo>im."	I
P^Gita je povedala predstojnici h jves dogodek, pri čemer je ni ? pozabila opomniti, da se ji zdi n phidno tesno prijateljstvo Jelene b s sestro Judito.	' J č
t "Ker sestra Judita, tak6 se |mi zdi," je rekla Gita z veliko ti | nevoljo, "najmanje misli na to, k i da bi pridobila deklico za naš v (f)l£rt Celo bojim se, da jo skri-j d I vaj nagovarja, naj ne gre med k
wmg*''	• „ \2
f Predstojnica je pomirila Gito( l^lji obljubila, da bo čez par k I« govorila z Jeleno odločilno b ^ besedo.	, - ' j<
y XVt :	g
Predstojnica je ves dan premišljevala, kako bi se lotila cfcy klice, da jo pridobi za materini'č načrt. Zapazila jo tudi že bila, c« da je Jelona svojih misli, in da n I tj bilo najboljše, če poskuša svojo srečo na lep način. J si I Dražilo jo je, da na Jeleno ni z jvplivalo njeno vedenje ž njo. Vsa odlikovanja predstoj- U nice in vse njene dobrote je n i; Are jemala tako, kakor da mora z
biti tako. Vedela je, da njena l^iati daja mnogo darov samostanu, pa je zato mislila, da de- z gj| predstojnica samo svojo dol- b Ifiost, če jo odlikuje in z njo le- ti po postopa.
Predstojnica se je celo nade- h jala, da na ta način pridobi Je- z, fcno, da pride sama k njej po- " vedat svojo trdno željo, da po- n ,stane nuna.	jf
•Ali to se ni uresničilo. Mora- n la je slišati, kaj misli o tem Je- <! 1'lena. S težavo se je lotila tega sj predstojnica in pozvala je Jeleno predse.	k "Drago dete," je pričela z; predstojnica z ljubkim in bla- k gim glasom, "ti že tu živiš vec k mesecev. Povej mi odkritosrč- a no, če ti ugaja tu?" T "Za sedaj mi ugaja!" je od- b govorila Jelena preprosto, ne v sluteč, na kaj meri predstojni- či čino vprašanje. ' o "Za sedaj! A ne bi hotela u ostati tukaj za vedno?" je rekla p nuna zelo nesigurno. lj
"Kako mislite to: za vedno?" je vprašala deklica, začudeno j( POgledavši predstojnico.
MNo, da bi postala nuna, da jt stopiš v naš red.''	.
"jaz ne misli na to...Moja k želja je, da se omožim, da po- b stanem srečna."	la
"Ah ne govori tako nepremišljeno, drago dete," jo je pre- h kinila nuna, ki je že postajala n nevoljna. "Ni vsa sreča v za konu... Koliko nesrečnih zako z nov je na svetu..."
**h vendar- hočem poskuiiti," p jt rekla Jelena odločna	n
"tn če ne moreš, da bi se j<