Pk Slovensko ljudsko Gledolišče Celje REPERTOAR ZA SEZONO 1995/96 I REPERTOAR ZA SEZONO 1995/96 VELIKI ODER Drago Jančar HALŠTAT Režija: FRANCI KRIŽAJ začetek novembra Jean Anouilh SKUŠNJA ali kaznovana ljubezen Režija:DUŠAN MLAKAR prva polovica decembra Wi II kun Shake spe a re OTHELLO Režija: VITO TAUFER začetek marca Marin Držič DUNDO MAROJE Režija: IVICA KUNČEVIČ sredi maja ODERPODODROM Sain Shepard NEVIDNA ROKA Režija: PRIMOŽ BEBLER začetek januarja Pavel Kohout PAT ali IGRA KRALJEV Režija: FRANCI KRIŽAJ sredi aprila MLADINSKA Michael Ende ČAROBNI NAPOJ ali satanarheolažgenialkopeklenski punč želja Režija: ALEŠ NOVAK druga polovica novembra GLEDALIŠKI TRG 5, CELJE TAJNIŠTVO 063/441 - 861 VODJA PROGRAMA 441-814 BLAGAJNA 442-910 int. 208 FAX 441 - 850 Upravnik BORUT ALUJEVIČ Umetniški vodja PRIMOŽ BEBLER režiser FRANCI KRIŽAJ dramaturginja MARINKA POŠTRAK lektor MARIJAN PUŠAVEC vodja programa ANICA MILANOVIČ tehnični vodja VILI KOROŠEC s41 " J igralski ansambel v sezoni 1995/96 ZVONE AGREŽ, BRUNO BARANOVIČ, JANEZ BERMEŽ, PETER BOŠTJANČIČ, BARBARA CERAR, TOMAŽ GUBENŠEK, DAVOR HERGA, JURE IVANUŠIČ, RENATO JENČEK, VESNA JEVNIKAR, MILADA KALEZIČ, DRAGO KASTELIC, ANICA KUMER, IUNA ORNIK, MIRO PODJED, STANE POTISK, IGOR SANCIN, MIRJANA ŠAJINOVIČ, JANA ŠMID, BOJAN UMEK. teatra Več m anipulacije \t‘Č ali gledališki šarm manipulacij e Ustvarjanje iluzij, pretvarjanje ali mojstrovina prikrivanja, igra videzov in slepilo so takorekoč v samem bistvu gledališke umetnosti. Tokrat bomo ogledalo obrnili tako, da bo naša umetnost posvečena prav razkrivanju te mojstrovine, ker ima letošnji repertoar, kot se redko kdaj zgodi, izrazito "rdečo nit". Namreč, v vsaki od predstav boste spoznali vsaj enega veličastnega manipulatorja, pa naj bo to Jančarjev profesor Habilis, Anouilhev zaljubljeni grof, Shakespearov Jago, Držicev Pomet, Shepardovo vesoljsko bitje ali Kohoutov trio večnih manipulantov. Lahko bi rekli, da smo se po lanskem ukvarjanju z globalno ali družbeno manipulacijo, ki je bila tako značilna za angažiran teater v preteklih desetletjih, vrnili k večni dramski tematiki lokalne, oziroma individualne manipulacije. Omenjena izrazita "rdeča nit" seveda ne pomeni, da si bodo predstave med seboj podobne, saj je ravno v tem gledališki šarm manipulacije - da ima tisoče obrazov: tragičnih, komičnih, melodramatičnih, tragikomičnih... Če pa je še kaj skupnega v igrah, ki so pred nami, je to dejstvo, da gre za dela vrhunske dramske literature - od najnovejše domače do svetovne klasike. Dobrodošli v gledališču, tukaj se splača biti zmanipuliran. Primož Bebler Drago Jančar H A L Š TAT Režija: FRANCI KRIŽAJ Draga Jančarja, avtorja številnih proznih, dramskih in esejističnih del verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Klementov padec, Dedalus, Zalezujoč Godota so besedila, ki so katapultirala Jančarja v sam vrh slovenske dramatike. Z njim je avtor dreznil, zmeraj ob pravem času, v tiste travmatične točke, ob katerih seje reflektirala zgodovina slovenskega naroda in ob katerih se je razkrivala tudi krhkost in ranljivost posameznika, njegova moč in nemoč ter hipnost in minljivost človeškega. To je uspelo tudi Halštatu, uprizorjenem prejšnjo sezono v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu. Avtorje zanj dobil tudi nagrado za najboljše dramsko besedilo na Tednu slovenske drame v Kranju. Pred kratkim pa je Jančar prejel tudi nagrado Marjana Rožanca za zbirko esejističnih zapisov z naslovom Egiptovski lonci mesa. K svoji obsežni zbirki režij slovenskih besedil bo tokrat Franci Križaj dodal še Halštat. Halštat se prične v trenutku, ko se v življenju treh arheologinj in njihovega "idejnega vodje" Habilisa nepričakovano pojavi mlad klošar in s svojim prihodom zamaje arheološko "akcijo" dvomljivega slovesa. V Jančarjevi "dolgi arheološki noči", v halštatskem anatomskem gledališču na dnu jame s človeškimi kostmi" (A. Inkret, gled. list SSG v Trstu sezone 1994/95) smo tako priče tragikomediji "človeškega tkiva", ki se z nenavadnimi in presenetljivimi obrati spleta med junaki igre. Ob tem pa smo seveda tudi priče tragikomični metafori o neki razkopani preteklosti naroda, ki svojo zgodovino izpisuje na razkopavanju, prekopavanju in zakopavanju posmrtnih ostankov žrtev polpretekle zgodovine kot nemih nosilcev zgodovinskega spomina, prepuščenih manipulativnosti trenutnega oblastniškega režima. "Vsekakor pa sodi Halštat v kontekst globalnega premišljevanja in reflektivnega umetniškega angažmaja, ki Draga Jančarja zaposluje že dolgo, zagotovo najeminentneje od časov žalne slovesnosti na Rogu, ko se je kot govornik na prav samosvoj, zanj značilen in poudarjeno človeški način poklonil žrtvam, katerih kosti trohnijo po tamkajšnjih črnih jamah in globelih" (Vasja Predan: Ples živih senc minljivih predstav; SODOBNOST, št. 11/12, 1994). Jean Anouilh SKUŠNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN (LA REPETITION OU L’AMOUR PUNI) Režija: DUŠAN MLAKAR Jean Anouilh (1910 - 1987) je prav gotovo eden izmed najpomembnejših kot tudi najplodovitejših francoskih dramatikov svoje dobe. Spomnimo se samo njegove Antigone (1942), Povabila v grad (1947), Ornifla ali sapice (1955), Škrjaneka (1952) in Ne budite gospe (1970) itd. Kot prodoren psiholog in analitik meščanske družbe pa nas danes, skoraj pol stoletja po nastanku Skušnje, ponovno preseneča s svojo aktualnostjo in univerzalnostjo. Čeprav spada besedilo med t.i. dobro napisane "briljantne komade", v katerih prepoznavamo mešanico žanrov od melodrame, meščanske drame, vodvila in komedije, pa se nam danes Anouilheva dela v svoji obsesivni obravnavi teme ljubezni in erosa kažejo predvsem kot neprizanesljiva kritika družbe in sveta, na čigar dnu zaznavamo tudi temne usedline De Sada, Laclosa in celo Batailla. Jean Anouilh V Skušnji mlado revno dekle pride na dvorec novodobnih aristokratov, kjer je pretvarjanje edini mogoč način komunikacije in aksiom preživetja. V tem izpraznjenem in steatraliziranem svetu, kjer vladata denar, družbena konvencija in moč, se za trenutek zgodi pristna ljubezen, ki pa seveda ne more trajati, saj s svojo elementarnostjo ogrozi ustaljeni red sveta. V družbi, kjer so vloge vnaprej jasno porazdeljene in kjer vlada s svojo železno roko opredeljujoča razredna hierarhija, za rušilno moč ljubezni ni prostora. Za Skušnjo je Anouilh vzel kot referenčni okvir Marivauxovo Dvojno nezvestobo in tako se situacije iz Dvojne nezvestobe (ki jo uprizarjajo na gradu) začno prekrivati s situacijami iz Skušnje. Igra se tako preliva v resničnost in resničnost prehaja v igro, saj je, kot ugotavlja režiser uprizoritve Dušan Mlakar, "po Anouilhevi grenki psihologiji in filozofiji vse naše življenje igra, teater, v katerem igramo komične in pravljične vloge". William Shakespeare OTHELLO (THE MOOR OF VENICE) režija: VITO TAUFER prevod: Milan Jesih William Shakespeare Svet, v katerem se zgodi Othello, je neharmoničen in v svojem bistvu razklan na dvoje. Po eni strani je to svet bogastva, glamourja in blišča moči Beneške republike, po drugi strani svet ekspanzio-nistične politike in vojnih pohodov. Mir in vojna, civilna družba in vojska si v moderni beneški državi neprestano podajata roki. V svoj objem sprejmeta celo tujca, ki je še do nedavnega pripadal deklasirani rasi "divjakov" in sužnjev. Beneška država velikodušno tolerira v svoji sredi zamorskega vojskovodjo Othella, v kolikor ji ta koristi in je direktno ne ogroža. Toda ko "eksotično žival" iz vojaškega drila prebudi ljubezen do benečanske Desdemone, se v "civilizirani živali" z imenom Jago toleranca spremeni v nestrpnost. Zgodbo za Othella je Shakespeare povzel po italijanski noveli iz Cinthijeve zbirke Sto zgodb. Ob tem je zanimiv podatek, da je v originalu dejanski ljubosumnež pravzaprav Jago, saj izvira njegovo sovraštvo do Othella iz neuslišane ljubezni do Desdemone. Pri Shakespearu se seveda porodi Jagovo sovraštvo iz širšega konteksta strahov, frustracij in ranjenega samoljubja, ki jih na skrajno perfiden način projicira v Othella. Jagova diskvalifikacija Othella poteka v znamenju splošno priznanih etičnih vrednost. Jago deluje v imenu dobrote, iskrenosti in poštenosti, da bi sproduciral zlo, prevaro in laž. In tako zdrvi Othello svojemu in Desdemoninemu tragičnemu koncu naproti v tistem trenutku, ko zdrsne v Jagovo civilizirano igro videzov in slepil in jih v svoji zaslepljeni strasti ne spozna za temeljne nosilce zla. Shakespearov Othello natančno razkriva tiste vzvode in mehanizme v svetu in znotraj človeške duše, ki neizogibno pripeljejo do tragičnega. Ko govori o ljubezni in samoljubju, zaupanju in dvomu, resnici in laži, nestrpnosti in toleranci, dobrem in zlu govori v nam znanem jeziku, saj govori o tragični razklanosti sveta in človeka. Marin Držič DUNDO MAROJE Režija: IVICA KUNČEVIČ Komedija slovitega dubrovniškega komediografa sodi med tiste, ki se jih vesele tako igralci kot tudi gledalci. Prvi predvsem zaradi virtuoznosti likov, drugi zaradi komedijskega žanra, ki nudi užitka polno zabavo. Držicev Dundo Maroje dejansko obljublja oboje, saj izvira iz preverjenega komedijskega vzorca comedie delfarte, vendar situacijsko komiko še nadgrajuje z dialoško briljanco in duhovitostjo. Ivo Dulčič: Marin Držič Držič je dogajanje svoje komedije postavil v renesančni Rim, kjer se srečata skopuški oče, dubrovniški trgovec Dundo Maroje, in njegov lahkoživi sin Maro. Zaskrbljeni oče se je namreč po treh letih sinovega odhoda od doma odločil, da le-tega izsledi ter naredi konec njegovemu razsipniškemu življenju. Srečanju med očetom in sinom "asistirajo" trije služabniki, izmed katerih je Pomet najaktivnejši, saj situacijo med očetom in sinom zaplete oz. razplete tako, da ustreza končni izid njegovemu gospodarju, nemškemu plemiču Ugu in seveda njemu samemu. Tako si pod Pometovo režijsko taktirko z vrtoglavo naglico sledijo komične situacije prikrivanja in razkrivanja identitete očeta in sina, zaplet in razplet njunega srečanja, ter seveda vzporedni prizori osvajanja slavne rimske kurtizane Laure. Svet je v Držičevi komediji shematičen in razdeljen na stare in mlade, bogate in revne. Starost je izkušena in skopuška, mladost nepremišljena in razsipna. Vmes so seveda zmeraj lačne sluge, ki se z nastalo zmedo svojih gospodarjev okoriščajo in kujejo zase svoj mali dobiček. Denar je, tako še danes, "sveta vladar" in prav okoli njega se tudi vse vrti. Celo ljubezen, brez katere komedija seveda ne bi bila popolna. Komedija Dundo Maroje, pri nas prevajana tudi kot Boter Andraž, je bila na slovenskih odrih že večkrat uprizorjena, saj skozi čas nikakor ni izgubila svoje svežine, duhovitosti, komičnosti in seveda aktualnosti. V celjskem gledališču jo bo tokrat režiral hrvaški režiser Ivica Kunčevič, avtor nedavno uprizorjenega Shakespearovega Beneškega trgovca. Sam Shepard NEVIDNA ROKA (THE UNSEEN HAND) Režija: PRIMOŽ BEBLER Za mlado generacijo in seveda za vse neutrudne ljubitelje gledališča bomo na ODRUPODODROM uprizorili zgodnje delo kultnega ameriškega dramatika, avtorja številnih odmevnih dramskih tekstov, med katerimi naj omenimo le najpomembnejše: La Turista (1966), The Tooth of Crime (1971), Suicide in B-Flat, Buried Child (1978), True West (1980), Fool for Love (1983). Shepard je vsekakor eden najpomembnejših pa tudi najuniverzalnejših sodobnih ustvarjalcev (roj. 1943 v ameriški državi Illinois), svetovna javnost pa ga pozna ne le kot dramatika, temveč tudi kot scenarista (njegov je scenarij za prosluli film Paris, Texas Wima Wendersa), igralca in režiserja. Sam Shepard Shepard izhaja iz rokenrol generacije zgodnjih 60., zato sploh ni čudno, da se v njegovih delih neprestano prepletata ameriška mitologija in bizarnost konkretnega vsakdana. Njegove zgodbe so zmeraj nabite z izredno močnim avtorjevim intimnim ali privatnim mitološkim nabojem, vizijami in obsesijami, ki jim pa uspe prerasti v univerzalno komunikacijsko kodo. Tako se tudi njegova Nevidna roka (1969) dogaja na meji med znanstveno fantastiko in westernom, kjer se vdor irealnega zgodi v konkretnem času in prostoru. Kajti, kot zapiše v svojem predgovoru k drami avtor sam, je "Azusa dejanski prostor. Resnično mesto. Približno 40 milj oddaljeno od Los Angelesa..." Tako se torej v tem, od Boga pozabljenem mestecu, ki ga s svetom veže zgolj v neskončnost speljana avtocesta, dogodi nenavadno srečanje "tretje vrste", kjer junaki undergrounda vznikajo iz preteklosti in se za trenutek ujamejo v pasti sedanjosti, da bi pozneje ponovno poniknili v nič. Nevidna roka, za katero je seveda značilen tudi vdor stereotipov ameriške filmske produkcije, je ob vsej večplastnosti predvsem zgodba o srečanju treh osamljenih jezdecev skozi čas in prostor z nenavadnim bitjem iz vesolja in otrokom konkretne civilizacije. Shepardov tekst bo na ODRUPODODROM režiral umetniški vodja SLG Primož Bebler. ZVONE AGREŽ JANEZ BERMEŽ PETER BOŠTJANČIČ DAVOR HERCA RENATO JENČEK krniti.1! ■mii ' ■»'*%?■ .tr: -,V -'■ :^='- • •• * ../Ci, • l ^ S , ■? < ••'?? i« v; ■ i-. . • w 'J5 , •3' '* " VESNA JEVNIKAR STANE POTISK BOJAN UMEK VELIKI ODER Drago Jančar: HALŠTAT Režija: FRANCI KRIŽAJ Jean Anouilh: SKUŠNJA ali kaznovana ljubezen Režija: DUŠAN MLAKAR William Shakespeare: OTHELLO ’Režija: VITO TAUFER Marin Držič: DUNDO MAROJE Režija: IVICA KUNČEVIČ ODERPODODROM Sam Shepard: NEVIDNA ROKA Režija: PRIMOŽ BEBLER Pavel Kohout: PAT ali IGRA KRALJEV Režija: FRANCI KRIŽAJ MLADINSKA Michael Ende: ČAROBNI NAPOJ ali satanarheolažgenialkopeklenski punč želja Režija: ALEŠ NOVAK 19. januar -12. februar 1996 POSEBNA PONUDBA DRUŽINSKI LUTKOVNI ABONMA Pavel Kohout PAT ali IGRA KRALJEV (PAT oder SPIEL DER KONICE) Režija: FRANCI KRIŽAJ Pavel Kohout Na ODRUPODODROM bomo po lanskih uspešnih predstavah tudi letos nadaljevali z uprizarjanjem tekstov komedijskega žanra sodobnih avtorjev. Igro znanega češkega pisatelja in disidenta generacije 68 bo režiral Franci Križaj. V Igri kraljev gre za pravo dramaturško mojstrovino z duhovitimi dialogi z refleksijami na bistvene dogodke svetovne politike tega stoletja, v jedru pa gre za psihološko dramo s presenetljivim koncem. Pavel Kohout seje rodil 1928. v Pragi. Njegovo delo in življenje je potekalo v znamenju prve povojne češke generacije. Po letu 68 gaje doletela popolna izolacija, 1979 pa je bil izgnan iz države. Od takrat dela in živi na Dunaju. Dogajanje je postavljeno v eno izmed evropskih prestolnic, ki je med vojno doživela nacistično okupacijo. V stanovanju starejšega, a še zmeraj vitalnega zakonskega para smo sprva priče vsakdanji konverzacijski situaciji, ki se mimogrede in nekako neobvezno dogaja ob partiji šaha. Toda ko žena po dobljeni igri zapusti stanovanje, se prično dogajati nenavadne stvari. Izkaže se, da mož v kleti skriva Žida, ki ga v strahu pred nacizmom drži v popolni nevednosti in prepričanju, da vojna še traja, ter daje nacizem okupiral svet. Toda v nadaljevanju se izkaže, da skriti Žid očitno ve več, kot sluti Doktor. Kaj ve znotraj tega nenavadnega trikotnika žena, se razkrije na koncu, zato si boste predstavo pač morali ogledati sami. Michael Ende ČAROBNI NAPOJ ali SATANARHEOLAŽGENIALKOPEKLENSKI PUNČ ŽELJA (DER SATANARCHAOLUGENIALKOHOLLISCHE WUNSCHPUNSCH) Režija: ALEŠ NOVAK Michael Ende, mojster fantastike in eden najbolj znanih sodobnih nemških pisateljev (Momo, Neskončna zgodba) je vsestranski ustvarjalec, ki je prejel že številna priznanja, njegove knjige pa so prevedene v več kot 30 jezikov. "Punč vseh punčev, izpolni mojo željo: izginejo naj umirajoča, ostanejo naj zdravo rastoča!" "Punč vseh punčev, izpolni mojo željo: podjetje Poseka & Co. mora propasti, njegove delnice ne smejo več rasti! Za toaletni papir jih bomo rabili in jih v stranišču pustili!" "Punč vseh punčev, izpolni mojo željo: Elba, Weser, Donava, Ren in druge vode vse, iste bodite še bolj, kot vem, da ste včasih bile!" "Punč vseh punčev, izpolni mojo željo: kdor v studence brezvestno spušča svoje pomije, naj jih od zdaj naprej vestno namesto vina pije." "Punč vseh punčev, izpolni mojo željo: kdor z mesom zadnjih kitov, s slonovino in kožo tjulnjev prekupčuje, naj od lakote pogine z bolečino, da nihče od njega ne kupuje." Čarobni napoj je fantazijska, duhovita in napeta zgodba o čarovniku Belzebubu Zgubi in čarovnici Tiranji Vamperl, ki morata na silvestrski večer, še preden odbije polnoč, izpolniti svoj "letni načrt" hudobij, ki jima gaje naložil sam skrivnostni vodja podzemlja. Za uničenje živalskih vrst, rek in rastlinja - torej za uničenje življenja na zemlji pa potrebujeta čarobni napoj - punč želja. V hudi časovni stiski poskušata zvariti čudežni napitek, ob tem pa seveda bruhne na dan njuno profesionalno rivalstvo, saj poskušata s čarovniškimi triki prelisičiti drug drugega. V že tako zapleteno situacijo pa se vmešata še maček Mavricij in krokar Jaka. Ko so namreč živali zaslutile nevarnost, so sklicale Višji svet in sklenile poslati k Zgubi mačka in k Tiranji krokarja kot vuhuna. In tako se v čarovniškem žrelu znajdeta zavaljeni in lenobni plemiški maček in bistroumni proletarec krokar z nalogo, da preprečita uničenje, ki grozi svetu, in zlo obrneta v dobro. Čarobni napoj bo za uprizoritev priredil dramaturg Janez Vencelj, režiral pa Aleš Novak, študent zadnjega letnika na ljubljanski AGRFT. NAGRAJENI CLANICI UMETNIŠKEGA ANSAMBLA SLG CELJE: Milada Kalezič PRIZNANJE ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV SLOVENIJE Igralka Milada Kalezič' z vlogami v zadnji sezoni stopa v svojo zrelo, žensko obdobje igralskega ustvarjanja. Igralka je že vrsto let ena izmed izstopajočih nosilk repertoarja Slo-venskega ljudskega gledališča Celje, v zadnjem času pa je znova odigrala kar nekaj zelo zapa-ženih vlog, s katerimi je samo še potrdila izjemno igralsko nadarjenost in igralsko zrelost. Njena Helena Alvingova je predvsem ženska z masko stoičnega miru, pod katero kar vre od nepotešene strasti in neizživetosti. Zato ni naključje, daje kritičarka zapisala, daje Ibsenove Strahove vredno videti že zaradi vloge Milade Kalezič, saj je njena Helena Alvingova tiste vrste zrela kreacija, kakršnih ne srečamo vsak dan. V Mrožkovi groteski Na odprtem morju pa je Veliko brodo-lomko igrala z odtenki in izžarevanjem notranje moči, s katero uveljavlja oblastniško moč svojega lika. Skratka, znova je presenetila z nekaterimi novimi potezami in dokazala neizčrpen igralski transformacijski diapazon. Vesna Jevnikar SREBRNI CELJSKI GRB 1995 Vesna Jevnikar je v zadnjem letu dosegla izjemne rezultate, lahko bi rekli zares enkratne, ker je v štirih žanrsko popolnoma različnih predstavah ustvarila nepozabne kreacije v nosilnih vlogah. V Goldonijevem Slugi dveh gospodov nas je očarala z izredno stilizirano komiko, v Nepredvidljivih posledicah Howarda Barkerja ustvarja dramsko napetost z neverjetno natančnim stopnjevanjem, vrh te sezone pa doseže v pretresljivi interpretaciji tragične razpetosti kot Ana v Brechtovih Bobnih v noči in se končno vrne v komedijo, a tokrat prinese pravo mero pristnosti in šarma kot moderatorka Smejči v otožni veseloigri Smejči. PONOVITVE I Z P A. T. Linhart: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI W. Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC # M. A. De la Parra Calderon: PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA itiffioiu Slutkespmirr BENEŠKI TRGOVEC I H S E Z O N R E J Š N J Goldoni/Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV Oton Župančič: VERONIKA DESENIŠKA 2 'O a s Ci, K <3 5 > o n č i r X, Zoran Hočevar: SMEJČI UUcKKULHJUKUM 2ci0l,n ,f,!) 1 ^‘rcmicrn M. februar l!MKV ob »»..lo 6'n<>ovi«> čl. ;{. (ctiiili I Mn simo nmjcis • ja« jv>s šsim. »i„, smi s ki sikh • /+* nnu>K ___________S|»Ajn>IKVB . S •Ki ihmik hum, v “ J A P A K V A ” ali o s m ii j č i teatra INFORMACIJE O ABONMAJU 95/96 ABONMAJSKE UGODNOSTI stalni sedež v veliki dvorani * abonma lahko plačate v treh obrokih * na dom dobite informacije o tujih gostovanjih pri nas VPISOVANJE ABONMAJA - vpisovanje abonmajev bo od 25. septembra do 3. oktobra za dosedanje abonente in od 4. oktobra do 7. oktobra za nove abonente - gledališka blagajna bo v času vpisa odprta vsak delavnik med 9. in 11. in med 17. in 19. uro - informacije na telefon 063 442-910 int. 208 in 441-814, fax 063 441-850 ABONMAJSKA PONUDBA Abonma A vključuje štiri predstave na velikem odru ob določenih dnevih in predstavo Pavla Kohouta: PAT ALI IGRA KRALJEV na Odrupododrom. Pri slednji se lahko odločite za uro 17.00 ali 20.30. O dnevu pa vas bomo obvestili na dom. Abonma B je enak abonmaju A z dodatno ponudbo predstave Sama Sheparda: NEVIDNA ROKA na velikem odru ob 19.30. Dan te predstave ni določen. CENIK ZA SEZONO 95/96 - Abonma A (5 predstav) parter L - 8. vr. balkon 1.-2. vr. parter 9. vr. in lože balkon 3. vr. in lože galerija in stranski sedeži stojišča odprta vstopnica za 10 predstav (ne velja za premiere) abonma posam. vstopnica 6.000 SIT 1.500 SIT 6.000 SIT 1.500 SIT 5.000 SIT 1.200 SIT 5.000 SIT 1.200 SIT 3.500 SIT 800 SIT 10.000 SIT 500 SIT V abonmaju SOBOTA POPOLDAN imajo upokojenci 50% popusta, prav tako študentje in dijaki v abonmaju ŠTUDENTSKI VEČERI. Pri vstopnicah izven abonmaja imajo 20% popusta upokojenci, študentje, invalidi in člani Sveta knjige. - Abonma B (6 predstav) cena tega abonmaja je višja od abonmaja A za 1.000 SIT - Mladinski abonma 3 predstave 1.500 SIT 4 predstave 2.000 SIT 600 SIT - Šolski abonma 3 predstave 1.000 SIT 4 predstave 1.300 SIT 400 SIT - Abonmaja Čebelica in Mravljica 2 predstavi ODKUPI PREDSTAV 700 SIT 400 SIT VELIKI ODER za odrasle 300.000 SIT za srednje 200.000 SIT za osnovne šole 130.000 SIT ODERPODODROM za odrasle 100.000 SIT za srednje in osnovne šole 50.000 SIT V ceni vstopnic je vračunan 5% davek od storitev. ><-> 2 O ---- S S a S programska knjižica SLG Celje za sezono 1995/96, zanjo odgovarja Borut Alujevič, uredila Marinka Poštrak, lektor in korektor Marijan Pušavec, oblikovanje Triartes-Domjan. fotografija Damjan Švare, tisk Hren grafika. *.©.P. 95 od 17. - 24. decembra Tudi letos bomo v decembru pripravili že tradicionalno prireditev Teden otroškega programa, na kateri v predprazničnem času v našem gledališču gostuje cel kup raznovrstnih otroških predstav (pravljice, igrice s petjen in plesom, lutkovne predstave) iz različnih slovenskih gledališč. ŠOLE, VRTCI, SKUPINE, OTROCI IN ODRASLI! Ker je zanimanje za te predstave vsako leto izredno veliko, vas prosimo, da nam sporočite želje že zgodaj jeseni! 19. januar -12. februar 1996 DNEVI KOMEDIJE predstavljajo edino možnost za preverjanje tovrstne gledališke ponudbe v Sloveniji. Veliko zanimanje publike za to prireditev, za katero že lahko rečemo, da je prerasla v festival, pa govori tudi o potrebnosti tovrstnega festivala. ZAGOTOVITE SI VSTOPNICE PRAVOČASNO! POSEBNA PONUDBA DRUŽINSKI LUTKOVNI ABONMA 4 lutkovne predstave ob sobotnih dopoldnevih.