TRGOVSKI IT
Časopis aa trgovino, Industrijo ln obrt.
'dna
gfeeSnSSIvo in uprovništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0' Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leia 90 D, za četrt leta *-i Dopisi se ne vračajo. — Si pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO VIL	Telefon	Stev.	552	LJUBLJANA,	dne	24. aprila 1924.	Telefon	štev.	552	ŠTEV.	49.
Carinsko posredništvo in naša trgovina.
(Iz špediterskih krogov.)
Članek, priobčen v »Trgovskem listu< štev. 35., izhaja očividno od ljudi iz neposredne bližine carinskega posrednika prejšnje južne železnice.
Primorani smo, da predvsem konšta-tiramo, da carinske šikane in prometne neprilike v povojnem času niso zakrivili špediterji in carinski posredniki, pač pa v glavnem dejstvo, da državni carinski uradi niso bili v začetku še dovoljno organizirani in da niso bile za mednarodni promet odprte vse proge. Znano je, da se je svoj čas ves promet z osrednjimi državami razvijal izključno le preko Maribora. Posledica lega je bilo kopičenje vagonov in gromadenje carinskih pošiljk. Baš špediterji so bili oni, ki so mnogo pripomogli, da so se pošiljke po možnosti redno ocarinile in odpremljale. Da ni bilo njih, bi bilo carinsko poslovanje v takratnih razmerah še bolj neurejeno.
Izgovor, da je železnica z ustanovitvijo lastnih carinskih agentur imela namen ščititi trgovca pred »odiranjem« špediterjev je sigurno brez vsake podlage. Da ni železnica carinske posredniške obrti za svoje carinske agenture monopolizirala, bi ta izgovor še držal. Na ceno carinske manipulacije bi ona mogla vplivati tudi tedaj, ako bi ustanovila carinske agenture v prosti konkurenci, odnosno ako bi prepustila trgovcu, da izbira med železniško carinsko agentufo in privatnim špediterjem. Ker pa je to obrt za svoje carinske agenture monopolizirala in ker na transportanta tozadevno vedno bolj pritiska, temu izgovoru ne moremo verjeti.
Namigavanje, da bi carinjenje po carinskih posrednikih in špediterjih na podlagi ministerijelno potrjene carinske posredniške tarife stalo mnogo več, kakor pa carinjenje potom železniških carinskih agentur, je uprav smešno in takim frazam ne bo mogel nikdo verjeti, la tarifa predvideva maksimalne in ne minimalne postavke za obavljenje carinske manipulacije, nikjer pa ne stoji, da se špediter te tarife mora držati. V praksi se nobena tvrdka ne drži te tarife, pač pa gleda, da trgovca tudi v tem pogledu zadovolji.
Koristno je za nas priznanje, da znašajo letni bruto dohodki železniških carinskih agentur v Sloveniji ca. 11 in pol milijonov kron. Ta dohodek je z gornjim zneskom sigurno prenizko označen, vendar že tudi la višina jasno dokazuje, zakaj se gotovi ljudje tako krčevito potegujejo za nadaljnji obstoj njihovih carinskih agentur. Na podlagi navedenih številk pa lahko izračunamo tudi koliki so bili dohodki tedaj, ko je bil promet trikrat in štirikrat večji. Vedno bolj uvidevamo, da je ustanova železniških carinskih agentur sebičen akt gotovih ljudi, ki se danes na račun špediterjev bogate.
Upamo, da smo z navedenim uverili naše trgovske kroge, da so naše zahteve po ukinjenju monopola, ki ga je uvedla prejšnja družba južne železnice pri obavi carinskih manipulacij popolnoma upravičene in nikakor ne v škodo trgovstva. Slično monopoliziranje se mora pobijati, kjerkoli se pojavi, in ne samo v špedi-cijski obrti. Trgovec mora dobiti pravo, da določi špediterja po svoji svobodni volji, ne pa po volji vodstva prejšnje južne železnice. V Srbiji se je ta monopol že zdavnaj ukinil, naj se ukine tudi v Sloveniji!
—rst.
Zemljoknjižne predznambe zastavne pravice v poravnalnem postopanju.
Poravnalnemu postopanju je smoter, kakor že njegovo ime kaže, da se dožene poravnava v prid dolžniku glede dolgov, na katere se poravnalno postopanje razteza. Odslej plača dolžnik le tisti odstotek, kateri je določen v poravnavi. Razrešen je pa dolžnik teh dolgov, kolikor presegajo obveznosti, ki jih je prevzel v poravnavi. Tudi ni več dolžan, da bi poravnal škodo zato, ker dolžnik dajatev ali činitev ni bil izvršil v celoti; ni več dolžan, da poravna škodo, ki je nastala upnikom iz drugih ugodnosti, ki so mu bile ponujene.
To velja za vse terjatve zoper istega dolžnika, naj so v izkazu upnikov omenjene ali ne, naj so se dotični upniki udeležili glasovanja o poravnavi ali ne, naj so glasovali za poravnavo ali zoper njo.
Ta poravnava je torej merodajna in obvezna za vse upnike ter se načeloma ravna z vsemi upniki enako. Izjemo od tega pravila pa tvorijo med drugim tudi takozvani ločitveni upniki, katerim gredo takozvane ločitvene pravice, t. j. pravice do ločitvenega poplačila.
Upniki, katerim gre taka ločitvena pravica, n. pr. zastavna pravica na premičninah, terjatvah in dr., se namreč plačujejo iz določnih predmetov dolžnikove imovine pred drugimi upniki, tako da pripade ostalim upnikom na njih terjatev samo preostanek, ki se pokaže, ako so ločitveni upniki že docela poplačani.
Ako še poravnalno postopanje uvede, načeloma ločitvenim upnikom ostanejo njih ločitvene pravice nedotaknjene. Smejo jih torej zasledovati brez ozira na položaj, ki je ustvarjen z uvedbo poravnalnega postopanja. Ako se poravnalno postopanje uvede, se odslej pač ne sme dovoliti nobena izvršba na stvari in pravice, ki spadajo k dolžnikovi imovini, in se tako dovoljena izvršba ne bi smela izvesti. V ločitvene pravice, ki so pravočasno, t. j. pred uvedbo poravnalnega po-
stopanja pridobljene, se pa, kakor rečeno, z uvedbo poravnalnega postopanja ne poseza. Uvedeno pa je poravnalno postopanje, kar se pravnih učinkov tiče, s pričetkom dneva, ko se je nabil oklic na sodno desko sodišča, ki postopa. Ni torej v tem pogledu merodajna morda šele zaznamba-uvedbe poravnalnega postopanja v zemljiški knjigi.
Izjema velja pa tudi za to načelo, in sicer po 1. odst. § 19. poravnalnega reda. Za primer, da se poravnava po poravnalnem sodniku potrdi, izgubijo namreč svojo veljavo one ločitvene pravice do stvari in pravic, spadajočih k dolžnikovi imovini, ki so pridobljene z izvršbo zadnja dva meseca, preden je bil podan predlog, da se uvede poravnalno postopanje, ali pa v času, odkar je bil ta predlog podan, pa da je bilo poravnalno postopanje samo uvedeno. Pomniti torej treba, da velja ta izjema za one ločitvene pravice, ki so se v tej dobi pridobile z izvršbo (z eksekucijo); ne torej za one ločitvene pravice, ki so sicer v tem času pridobljene, toda na drug način, ne eksekutivnim potom. Glede teh slednjih ločitvenih pravic ostane torej v veljavi pravilo, da ne jih poravnalno postopanje v njih veljavnosti ne dotika. Pomniti dalje treba, da izgubijo eksekutivnim potom v omenjeni dobi pridobljene ločitvene pravice svojo veljavo samo za primer, da se poravnalno postopanje dokonča s poravnavo, potrjeno po poravnalnem sodniku. Te pravice oživijo torej zopet, ako se poravnalno postopanje završi na drug način nego s sodno potrditvijo poravnave.
Med ločitvene pravice spadajo tudi zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Na nepremičnine se pridobi zastavna pravica z zemljo-knjizno vknjižbo ali z zemljoknjižno predznambo zastavne pravice. O razliki med vknjižbami in predznamba-mi bom pa razpravljal v prihodnjem članku!
Haš gospodarski in finančni položaj v tuji luči.
(Konec.)
Pri obravnavanju prizadevanj za izenačenje plačilnih sredstev povdar-ja poročilo, da je bilo razčiščenje plačilnega prometa prva in najvažnejša naloga države. Z odredbo z dne 25. decembra 1918 se je prepovedal uvoz avstro-ogrskih kronskih novčanic in rumunskih lejev, hkratu pa se je kolkovalo v obtoku se nahajajoči denar. Skupno se je kolkovalo 4.9 milijard kron. Koncem leta 1919. se je kolkovanje ponovilo in kolkovalo 5686'/2 milijonov kron, ki so se v razmerju štiri krone za en dinar zamenjale za novčanice Narodne banke. Ta množina papirnatega denarja je dala povod za zadolžitev vlade pri Narodni banki in je eden glavnih vzrokov za inflacijo v 1. 1919 in 1920. Inflacija je naravno zelo vplivala na kurz dinarja.
Sedanja Narodna banka je izza leta 1920. naslednica leta 1883. ustanovljene srbske Narodne banke.
Njen kapital znaša 50 milijonov zlatih dinarjev, od katerih se je do konca meseca februarja t. 1. plačalo 22.3 milj., ob istem času je znašala zakonita rezerva 5.3 milj., Din.
Narodna banka ima izključno pravico izdajati novčanice. Praviloma obtok novčanic ne sme presegati tri-
kratno metalno podlogo in posesti banke na inozemskih devizah.
Obtok bankovcev je znašal koncem
1.	1920: 3344, koncem leta 1921: 4688,
kooQem leta 1922-: 504°’ koncem leta oo	'n koncem februarja leta
1924.: 5695 milijonov dinarjev.
izza leta 1923. inflacija pojenjuje in obtok novčanic se je dozdevno stabiliziral na približno 5700—5800 milj. dinarjev. Pojenjavanje inflacije, ka-| teremu je bistveno pripomogla finan-i čna politika sedanjega finančnema mi nistra, je eden najvažnejših povodov za okrepitev jugoslovanske devize.
Metalno in devizno kritje bistveno zaostaja za zakonitim minimom. To so povzročili predujmi, katere je banka dovolila državi in kateri so dosegli 3 milijarde dinarjev brez pozicije »za odkup kronskih novčanic«, ki znaša se posebej 1208 milijonov dinarjev.
Proučevanje bilance kaže, da so tudi v Jugoslaviji, kakor v vseh drugih državah, povzročili inflacijo in ustvarili težave edino državi dovoljeni predujmi v papirnati veljavi. Vr-v normalne razmere, ki bi dajala banki sigurnost, da bo mogla brez pridržkov izpolnjevati svojo glavno nalogo: diskontiranje rednih potrebščin trgovine in industrije, bo mogoče
i šele, kadar bo država povrnila zahtevane izredne kredite. Šele potem bo država mogla misliti na vpostavitev na zlati podlagi temelječe denarne valute.
Medtem se mora pa pripoznati, da ima Narodna banka sedanjim razmeram primerno in previdno valutno politiko.
Umetna sredstva za podpiranje in dviganje dinarskega kurza morejo imeti le predhoden uspeh, nikdar pa trajnega uspeha. Na kurz upliva obtok bankovcev in plačilna bilanca. Ker inflacija pojeniuje, prizadevanja sedanje valutne politike brezdvomno ugodno vplivajo na višino dinarskega kurza. Plačilno bilanco sicer na pasivni strani otežujejo zaostanki zunanjega dolga in obresti trgovskih in industrijskih kreditov, vendar se pa ne sme prezreti, da je na aktivni strani izza leta izdaten izvozni prebitek.
V splošnem -je želeti da bi kurz papirnatega dinarja v dogledni bodočnosti ne kolebal, bodisi navzdol, bodisi navzgor, kajti v obeh primerih bi to škodovalo narodnemu gospodarstvu.
Obrtno sodišče.
i Vpošlevanje tožiteljevih navedb pri zamudni sodbi. Zakoniti razlog za postavitev v prejšnji stan proti zamudni sodbi. Uporaba zakona o trgovskih pomočnikih.
Toženec je imel veletrgovino z gradbenim materijalom. Dne 4. aprila 1923 je vstopil pri njem v službo tožitelj, ki je bil vpokojen orožniški stražmojster. Imel je prevzemati od dobaviteljev les ter ga pošiljati tožencu. Dne 16. maja 1923 se mu je vročila pismena odslovitev, v kateri je bil naveden kot dan vstopa 15. april 1923 mesto 4. april. Tožitelj je na to opozoril toženca, ki mu je pa odgovoril, da ne ve, kako je bilo dogovorjeno službeno razmerje s tihim družabnikom A., ki se je s tožiteljem pogodil ter je toženec pristavil, da tožitelj ostane toliko časa v službi, dokler se družabnik A. ne vrne s potovanja. Še tisti dan je toženec poslal tožitelja v Š prevzemat les. Dne 18. maja 1923 je pa tihi družabnik A. v pisarno pri-šedšega tožitelja odslovil, češ da so posestniki v Š. zapretili, da ne bodo več lesa dobavljali, dokler bo tožitelj v službi pri tožencu.
Tožitelj je vse to navajal v tožbi, s katero je zahteval plačo za prvo polovico meseca maja v znesku 2000 K in plačo za odpovedno dobo do konca junija 1923 še 6000 K.
K naroku za ustno razpravo dne 2. junija je prišel samo tožitelj ter se je na njegov predlog izdala zamudna sodba.
Proti tej tožbi je vložil toženec
1.	predlog na postavitev v prejšnji stan,
2> priziv na deželno sodišče kot drugo instanco.
V prvem predlogu je toženec trdil, da se je hotel razprave dne 2. junija 1923 udeležiti osebno. Prejšnje dopoldne je pa obolel in mrzlica ga je tresla vso noč in še naslednji dan, vsled česar ni mogel k sodišču. Obrtno sodišče je zaslišalo le informativno toženčeva tiha družabnika A. in B., ki sta, sicer v soglasju s tožencem izpovedala, da je toženca začela tresti mrzlica že 1. junija ob 1 uri popoldne, vsled česar je šel domov. Dne
2.	junija 1923 je prišel šele okoli poldneva v trgovino, pa kmalu zopet odšel.
Toženec je predložil tudi zdravniško potrdilo, da je dne 1. junija zbolel na influenci.
Obrtno sodišče je predlog na postavitev v prejšnji stan zavrnilo ter svoj sklep utemeljevalo s tem, da je toženca po njegovih lastnih navedbah jela mrzlica tresti že dne 1. junija popoldne in ga je tresla vso noč in še prihodnji dan. Zapustil je trgovino že 1. junija ob 1 uri popoldne. Takrat je moral pa toženec že računati z možnostjo, da bo njegova bolezen trajala še prihodnji dan in mogel je takrat pooblastiti kakega uslužbenca ali pa enega izmed obeh tihih družabnikov, da bi ga zastopal prihodnji dan pri razpravi. Če je bil pa takrat še mnenja, da bo mogel vendarle prihodnji dan sam iti k sodišču, imel je tudi 2. junija zjutraj, ko bolezen le ni prenehala, še dovolj prilike, poslati enemu izmed uslužbencev v smislu § 25. zale. o obrtnih sodiščih pooblastilo za razpravo, določeno na 10. uro, ali pa pooblastiti enega izmed svojcev, bodisi kar svojo ženo, ki bi bila v smislu navedenega zakona s pooblastilom opravičena zastopati svojega moža.
Toženec se torej ne more sklicevati na nepredviden ali na neodvraten zadržek, kakor to zahteva § 146. c. p. r. za postavitev v prejšnji stan proti zamudni sodbi, osobito ker je tudi
2.	junija opoldne prišel v pisarno, vsled česar je obrtno sodišče njegov tozadevni predlog zavrnilo.
Proti temu sklepu je vložil toženec rekurz na deželno sodišče, ki pa re-kurzu ni ugodilo iz razlogov prvega sodišča.
Pa tudi prizivu zoper zamudno sodbo deželno sodišče ni ugodilo. V prizivu se je skliceval toženec, da bi
J obrtno sodišče že na podlagi tožbinih navedb ne smelo ugoditi tožbenemu zahtevku, ker je bilo že iz teh navedb razvidno, da toženec ni imel takega delokroga, da bi bilo v tem sporu uporabljati zakon o trgovskih pomočnikih, vsled česar bi mu le po obrtnem zakonu šla 14 dnevna odpoved. Pa tudi opravičenost takojšnje odslovitve je razvidna že iz tožbenih navedb, da so namreč posestniki v Š. odklonili dobavljanje lesa, dokler bo tožitelj v toženčevi službi. Ravno tako je že v tožbi navajano, da je toženec rekel tožitelju, da ostane le še toliko časa v službi, dokler se ne vrne tihi družabnik A., čemur tožitelj ni protestiral.
Svojo sodbo, s katero prizivu ni ugodilo, je utemeljilo deželno sodišče v prvi vrsti s tem, da je pri zamudni sodbi upoštevati le tožnikove navedbe v tožbi. Ker je zaslišana priča K. potrdila, da je bila pogojena mesečna plača 4000 K brez kakega termina, da je imel tožitelj pri dobri kupčiji dobivati tudi še neke procente in da je bil sprejet kot prevzemalec lesa, torej kot nekak višji uslužbenec in ne kot delavec, bilo je tožitelja prištevati kategoriji uslužbencev v smislu zakona z dne 16. jan. 1910, št. 20 d. z. V smislu zakona je iz gotovih razlogov dopustno, delojemalca odsloviti brez odpovedi. Toda če posestniki iz Š. niso hoteli radi tožitelja več dobavljati lesa, ker je bil ta prej orožnik, to pač ni tak zakoniti razlog, zlasti pa ni tožitelj v službi ničesar zakrivil, kar bi moglo službodajalče-vo zaupanje omajati in je bila prejšnja tožiteljeva službena lastnost za časa sklepa službene pogodbe tožencu že znana,
Vsled tega je bilo zamudno sodbo potrditi. '
Prisilno zavarovanje samostojnih v Češkoslovaški m
Nemčiji.
V naših obrtnih krogih že delj časa traja živahno zanimanje za vprašanje starostnega zavarovanja obrtnikov in je dobila akcija že konkretne oblike. To seveda le na bazi prostovoljnosti.. Poleg propagaior-jev te akcije pa se oglašajo tudi ne ravno maloštevilni nasprotniki in to tudi glede prostovoljnega zavarovanja za starost. V Češkoslovaški, kjer so pri reševanju takih socialnopolitičnih vprašanj gotovo precej temeljitejši in previdnejši kot pri nas, je v programu vlade tudi točka starostnega zavarovanja samostojnih. Dasi gre te za prisilno in ne prostovoljno zavarovanje, bo gotovo zanimalo naše trgovsko in netr-govsko obrtništvo, ako v kratkem označimo stališče, ki ga v tem vprašanju zavzemajo Čehi.
V osnutku o socialnem zavarovanju je predvideno, da stopi starostno zavarovanje v veljavo pri delavcih in samostojnih istočasno. Dočim so se svoječasno z vso vnemo zavzemali za to zavarovanje trgovski, obrtniški in malopoljedelski krogi, je industrija nastopala proti, češ da je umesinejši kak drug način preskrbe za stare dni. Danes pa se je javno mnenje pridobitnih krogov precej pfevrglo in večji del trgovstva nastopa proti omenjenemu prisilnemu zavarovanju. Češka nemška industrijska zveza, ki ima velik interes na ureditvi tega vprašanja, se je v svrho boljše orijentacije obrnila do nekaterih organizacij v Nemčiji, od katerih so došle med drugim sledeče izjave, ki kažejo, kako shva-čajo tako zavarovanje ondi.
Hansa — zveza za obrt, trgovino in industrijo, pravi, da v Nemčiji danes ni 2a starostno in invalidsko zavarovanje samostojnih obrtnikov nobena stranka, noben stan in nobena organizacija. Zveza bolniških blagajn za samostojne rokodelce in obrtnike v Dresdenu izjavlja: Načelno stališče nemških samostojnih rokodelcev in obrtnikov je bilo vedno to, da se mora vsako preskrbno in socialno zavarovanje, v kolikor je potrebno, izvesti le potom samopomoči in je načeloma odklanjati, da bi se k temu sililo z zakonitimi
odredbami. Poleg političnih razlogov in poleg varovanja stanovskih
interesov so za to merodajna tudi praktična vprašanja. Posebno je uvaževati, da se s prispevki za prisilno zavarovanje odvzemajo samostojnim poldicom velike kapitalije, kar zasluži pri današnjem pomanjkanju kapitala še posebno pozornost.
Gospodarska stranka nemškega srednjega stanu pa odklanja tako zavarovanje, ker se pridobitnemu : srednjemu stanu s pridnostjo itak posreči, da se preskrbi s primernim prihrankom za starost; vse od države zanj ukrenjene dobrodelne usta nove pomenijo le povzročitev novih indirektnih davkov.
založili in nudijo sedaj take cene, ki ne dosegajo niti produkcijskih stroškov. Trgovci so: Jakob Papa in brat iz Carigrada, Peter Karamanljija iz Soluna in M. Prekiti iz Carigrada. Prilike te trgovine onemogočajo našim organizacijo in direktno prodajo v Carigrad in Aleksandrijo. Trgovci dajejo prodajalcem na drobno blago na up in ko koncem tedna plačajo dolg, dobijo novo blago. Zaradi tega ni upanja, da bi se naši producenti organizirali, če bi kazali za to tudi več volje.
Drugi razlog za nizko ceno je večja produkcija v Srbiji, Bolgarski in v Turčiji, nego je konzum v Carigradu in v Aleksandriji. Produkcija se ceni na pet milijonov cka, konzum pa le na tri milijone in pol. Prejšnje leto je bilo v Pirotu na razpolago okoli 20 vagonov kačkavalja, letos pa 50 vagonov. Ni dvoma, da se je tudi v drugih krajih produkcija izdatno dvignila. Brez ozira na prvi ali drugi razlog bi trebalo poizkusiti, da se pomaga našim trgovcem, ki bodo letos veliko izgubili. Jasno je, da bodo prihodnje leto izravnali izgubo z nižjo ceno za mleko, kar bo povzročilo škodo zopet našim seljakom.
Naš kačkavalj ima tudi eno napako, da se preveč soli, da se ga ohrani. Temu bi se dalo odpomoči s tem, da se napravi v Pirotu hladilnico, ki bi kakor ona v Jedrenu jako blagonosno vplivala na izboljšanje kvalitete našega produkta in bi omogočala, da bi se ohranil kačkavalj v položaju, kakor kadar je mlad za konzum v Beogradu ali kakor kadar je star in ne preveč soljen za konzum v Aleksandriji in Carigradu. Na ta način bi se dosegla višja cena in blago bi bilo lahko na zalogi do zime. Poleg tega bi se konzum tudi dvignil, tako v Carigradu, kakor v Beogradu, ker je kačkavalj, če je mlad in sladek, boljši nego star. Država bi morala v tem oziru pomagati pirotski občini, da napravi tako hladilnico v 'svoji klavnici.
(Dalje prihodnjič.)
M. Savič:
Saša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
Seljaki so se privadili, da mlekarsko orodje odnesejo iz Pirota sami in ga tudi sami vrnejo. Troski male ali velike mlekarne so isti. V mlekarni so običajno zaposleni: 1 mojster, 1. pomočnik in dva delavca. Mojster dobiva po 300 Din, pomočnik po IGO Din, a delavec po 60 Din plače za dobo mlekarske sezone, do-čim jih celokupna hrana za celo sezono velja le 150 Din.
Na vagon kačkavalja gre 800 kg soli. Ker izvaža Pirot po 50 vagonov kačkavalja, potrebuje le za ta namen
40.000	kg soli. Sol kupujejo morsko po 20 Din 100 kg, vštevši monopolsko takso. V Bolgariji se od soli, ki se porablja za kačkavalj, ne plačuje mo-nopolska taksa, vsled česar bi jo ne pilo treba plačevati tudi pri nas. S tem bi se izdatki te industrije zmanjšali za 6000 Din in ustvarili bi se ugodnejši pogoji za konkurenco domačih izdelkov s tujimi.
Sirovega ekstrakta se porablja za vagon kačkavalja po 12 litrov. Kačkavalj se je prodajal lansko leto po 120, i25 do 130 Din za 100 kg, a letos zahtevajo trgovci po 100 Din. Pri tem zaslužijo mlekarne po 0.10 do
0.15 Din pri kilogramu. Jzgleda, da so se trgovci s kačkavaljem dobro
Dovoljenje za prodajo poštnih vrednotnic. Taksa za dovoljenja za prodajo poštnih vrednotnic je znašala od 6. aprila 1920 do 1. septembra 1921 v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Splitu, Sarajevu in Subotici 20 Din, v drugih mestih 10 Din, v trgih 5 Din in v vaseh 2 Din. Od 1. septembra 192,1 do 14. novembra 1923 pa je znašala 30 — 15 — 10 — 5 Din, od 15. novembra 1923 dalje pa 200 — 100
— 50 — 20 Din. -  Prodajalci poštnih.
vrednotnic, ki te takse še niso plačali, so zavezani jo naknadno plačati in jih bo poštna uprava v kratkem pozvala, da dovoljenja naknadno taksirajo. — V bodoče bo izdajala dovoljenja za pridajo poštnih vrednotnic 'izključno le monopolna uprava.
Kaj v glavnem uvaža in izvaža Belgija j* — Leta 1923. je Belgija uvozila žive živine za 112.9, hranil in lesa za 3416.9, surovin in polfabrikatov za 5509.8, fabrikntov za 3510.8 in zlata in srebra za 12.6 milijonov frankov. V isti dobi je izvozila žive živine za 84, hranil in lesa za 806.7, surovin in polfabrikatov za 2595.2, fabrikatov za 5370.5, zlata in srebra za 33.3 milijonov frankov. — Glavni izvozniški produkti so cement, železo in pločevine.
Trgovska bilanca Avstrije za 1. 1923 izkazuje po definitivnih ugotovitvah 818 milijonov zlatih kron deficita, ki se je prvi hip cenil le na 724 milijonov.
Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje, uvedeno na predlog Jurija Miheliča, trgovca v Starem trgu pri Črnomlju, je ustavljeno, ker se poravnava ni dosegla.
Uvedba poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje je uvedeno o imo-vini firme Franc Kotnik in drug, družbe z omejeno zavezo na Glincah št. 29 pri Viču (izdelovanje cementnih izdelkov) in o imovini Jožeta Butine ml., posestnika in trgovca v Banjiloki pri Kočevju.
Trgovski stiki z Italijo. Italijanska tvrdka bi želela prevzeti v Italiji zastopstva za razpečavanje gorčice iz Jugoslavije. Naslov tvrdke je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago.
Industrije.
Plavži v Skednju. — Po dolgoletnih prizadevanjih se je posrečilo zasigurati obratovanje škedenjskih plavžev. Začetkom maja se prične obratovanje na enem plavžu in v doglednem času morebiti še v ostalih dveh. Tudi naprava koksa bo deloma obratovala, ker se je pogodba s tržaško občino za dobavo plina obnovila za nadaljnja tri leta. Naprava bo dobavljala svetilni plin po 26 cent. za kubični meter.
število industrijskega delavstva v Bosni in Hercegovini. Po stanju dne 1. junija 1922 je bilo v industriji Bosne in Hercegovine zaposlenih 64.713 delavcev in sicer 57.813 moških in 6900 žensk. Po panogah je bilo zaposlenih 20.458 v lesni, 7068 v rudarski in 25.185 v drugih industrijah in obrtih. Železnice so zapo-slevale 12.002 osebi.
Oenarstvo.
Poljska valutna reforma. Izredni ministrski svet je sprejel načrt izpremembe poljske valute. Vrednost zlotega kot edinice se določa z 1,800.000 poljskimi markami. Do 20. junija se morejo izvršiti vsa plačila v zlotih ali v markah v omenjenem razmerju. Od 1. julija marka ni več zakonito plačilno sredstvo. Bankovci v markah, ki se ne zamenjajo do 31. maja 1925, izgube s tem dnem svojo vrednost.
Obtok kovanega drobiža na Češkoslovaškem. — Češkoslovaška je izdala v zadnjem času dvovinarski drobiž in s tem izpolnila zadnjo vrzel v svojem nov-čanein sistemu. Sedaj je v obtoku 70 milijonov kovanih kron, 40 milijonov 50-vinarskih, 50 milijonov 20 vinarskih, 30 milijonov 10 vinarskih, 40 milijonov 5-vinarskih in 250 milijonov 2 vinarskih novčanic.
Denarni promet z Angleško. Izza dne 4. aprila t. 1. je na novo otvorjeni denarni promet z Angleško v denarnih pismih. Na Angleško se smejo odpošiljati denarna pisma z naznačeno vrednostjo do 120 funtov.
Obtok bankovcev nekaterih srednjeevropskih držav. — Začetkom meseca aprila t. 1. je znašal obtok bankovcev V naši državi 5656 milijonov dinarjev, na Češkoslovaškem 8113 milijonov l i n, na Ogrskem 1,685.310 milijonov kron, v Avstriji 7031 milijard kron in v Nemčiji 689,864.440 triljonov mark.
Rumunski moratorij za dolgove ru-munskih trgovcev napram inozemcem je podaljšan do 16. junija i. 1. Ministrski svet je pooblaščen ta rok podaljšati za nadaljnjih pet mesecev.
Konec poljske marke. — V obtoku nahajajoče se poljske marke se do dne 30. aprila 1925 zamenjajo za poljske zlate goldinarje (zloti polski) po relaciji
1,800,000	mark za en zlat goldinar, Z tnjjmu mjsfjod iqnSzi pr ■' ufijnl' -j maup značaj zakonitega pj.\- ibmga sredstva.
Oaifkl k takse.
Davčni minimum za dohodnino v Avstriji znaša za leto 1923: GOO davčnih enot po 11.200 Avstrijskih kron, to je približno 466 zlatih kron, dočim znaša pri nas le 500-Din, to je približno 310 zlatih dinarjev. Za leto 1924. je zvišan v Avstriji davčni minimum za dohodnino na 1000 davčnih enot.
Carina.
Nove carinsko tarife. Komisija za izdelavo novih carinskih tarifov je zaključila svoje delo in bo načrt o carinskih tarifah objavljen v nekaj dneh.
Carinski dohodki v tretji dekadi meseca marca 1924. V tretji dekati meseca marca 1924. so pobrale naše carinarnice 55,316.273 Din carine v srebru. Največ so pobrale carinarnice v Beogradu 11,523.146 Din in v Zagrebu 10 milijonov 127.873 Din. V Sloveniji so pobrale carinarnice: v Ljubljani 5 milijonov 279.422 Din, v Mariboru 3 milijone 269.837 Din, v Gor. Radgoni 194.708 dinarjev, na Jesenicah 793.180 Din, na Rakeku 842.130 Din in v Celju 1 milijon 167.005 dinarjev.
Promet.
Instalacija moderne radio - električne postajo v Beogradu ali v okolici. Ministrstvo pošt in telegrafa je sklenilo s pariško družbo »La Compagnie Generale de Tčlegraphie sans fik pogodbo za instalacijo in eksploatacijo radio-elek-trične postaje v Beogradu po sistemu, ki jih uporablja družba »Radio-France«.
Postaja bo posredovala promet naše države z inozemstvom po določilih, ki se v kratkem dogovore.
Pomorski promet glavnih pristanišč severnega (nemškega) morja. V letu 1913. je imel Hamburg 14,185.000, Ant-\verpen 12,024.000 in Rotterdam 12 milijonov 785.000 ton prometa. Leta 1922. je dosegel promet v prvem pristanišču 13,000.000, v drugem 12,987.000 in v tretjem 12,338.000 ton. Leta 1923. pa v prvem 15,400.000, v drugem 14,737.000 in v tretjem 11,401.000 ton. Dočim prva dva pristanišča uspevata, nazaduje rotterdamsko v glavnem zaradi visokih pristaniških pristojbin, ki so do 100% višje nego v drugih pristaniščih.
Za odpravo potnih listov. Društvu na-i i dov je bil nedavno predložen predlog, naj se skliče mednarodna konferenca v svrho ureditve vprašanja potnih listov in potnih vizumov. Konferenca naj bi sklenila, da se potni listi popolnoma odpravijo, ravnotako tudi potna viza. Med udeleženimi državami naj se sklene medsebojna konvencija, po kateri bi bilo dovoljeno svobodno potovanje iz ene države v drugo.
Izvoz m uvoz.
Izvoz madžarskega vina v Avstrijo.
Avstrija je priznala Madžorski za uvoz vina ugodnosti glede carine, ki je spe-cijelno za madžarska vina določena na 30 zlatih kron za 100 kg. Mesečni kontingent je določen na 18.000 hi. Gre pri tem za nad 13-stopinjska vina.
iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani vabi na redni letni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek 28. aprila t. 1. točno ob pol osmi uri zvečer v dvorani Kazine v Zvezdi. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija v lelu 1923. 4. Računski sklep za leto 1923. 5. Proračun za leto 1924. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne giede na število navzočih članov.
Trgovski gremij v Mariboru opozarja vse svoje člane, da morajo kolkovati Vt,a potrdila o prejemu kakega zneska, i 'a.~l tudi blagajniške liste o fakturnih p* ravnavah v smislu tar. post. 23. zakona o taksah s 14% od višine prejetega zneska. Ker pa je kolkovati račune, bodisi saldirane ali nesaldirane, po tar. post. 34. z 10 para, ako ne presega fakturirani znesek več kot 100 Din in z 20 para, ako znaša račun nad 100 Din, se priporoča, da potrjujejo trgovci prejem zneska na i' cunih in ne izstavljajo posebnih potrdil, ki so podvržena polodstotni taksi. Nadalje se dogaja, da zahtevajo finančni organi pri svojih revizijah naknadno kol-
rdila, 1 i so bila izdana pred 15. novembrom 1923, da <■ lo /a potrdila iz leta 1922, kar pa je neutemeljeno, ker je stopil novi zakon o taksah šele s 15. novembrom 1923 v veljavo.
Trgovski register.
V trgovinski register so se vpisale
nastopne firme: Lušin, lesna industrija in trgovina v Koprivniku pri Kočevju; Nasslmbeni & Zorath, zvonolivarna »Zvonoglas« v Mariboru; M. Masterl, tovarna žimnatih i zdel' o v, družba z o. z. v Stražišču pri Kranju.
Mirili iihi ii drva
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon ‘220.
PlačilO-tudi naobrokel
Vprašanje praznikov — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dobila od ministrstva trgovine in industrije odd. v Ljubljani na svoje vprašanje, kateri dnevi se imajo praznovati v obrtnih, trgovskih in industrijskih podjetjih kot državni in cerkveni prazniki, za katere velja nedeljski počitek, pojasnilo, da veljajo kot državni prazniki: Vidov dan t. j. 28. junija, praznik ujedinjenja 1. decembra in rojstni dan Nj. Veličanstva kralja 17. decembra. Glede praznovanja cerkvenih praznikov veljajo dosedanji predpisi o nedeljskem počitku.
Štrajki na Angleškem. Vsak dan beremo, da so štrajki na Angleškem ponehali; takoj v sledečih vrsticah pa vidimo, poročila o nanovo izbruhlih štrajkih. Že dolgo časa vplivajo štrajki na angleško trgovino in na vse gospodarstvo sploh kar najneugodneje. Štrajku vlakovodij je sledil štrajk pristaniških delavcev, temu štrajk premogarjev, nato štrajk uslužbencev cestne železnice. Vsem tem štraj-kom se priključujejo zmeraj tudi štrajki iz simpatije«. Nazadnje je izbruhnil še štrajk ladjedelničarjev; tako na primer tudi v nam znanem pristanišču South-champton. Kaj se to pravi? Odgovor:
100.000	delavcev štrajka! Vsak si sam lahko misli, kaj pomeni to za državo, ki živi od pomorskega prometa. In takoj nato so zagrozili premogarji, To vprašanje je še posebno težko; zlasti se ne morejo zediniti glede minimalnih plač. Tako je povsod sama kriza. Angleške delavske organizacije zahtevajo od industrijalcev vse mogoče. Zadnje zahteve so te-le: Socializacija zemlje, železnic in rudnikov; maksimum tedenskega dela 44 ur; torej dobrih sedem ur na dan; zakonito določene mini malhe plače za vsako industrijo; odredbe proti brezposelnosti itd. Pri premogarjih so začeli, in sicer tako glede socializacije, kakor glede minimalne plače. Kakor hitro bi se to izvršilo, bi takoj seveda prišli tudi industrijski delavci z enakimi zahtevami. Posledice so se že pokazale v raznih panogah. Zlasti je trpela tekstilna industrija, katere konjunkturo je takoj izrabila Francija. Gotovo je, da bo v talcih razmerah že prej velika brezposelnost še večja. Decembra 1923 je bilo brez dela 1,137.000 delavcev, januarja lelos 1,209.700, februarja pa 1 milijon 300.000. V nobenem mesecu preteklega leta ni bilo toliko ljudi brez dela, kakor v letošnjem februarju. Vsa Anglija ima okoli 50 milijonov ljudi; od teli je brez dela 1,300.000, z družino skupaj gotovo 5 milijonov.
Gibanje zadružništva v Sloveniji po vojni. »Narodni gospodar«: v Ljubljani
objavlja v 4. številki zanimivo statistiko o gibanju zadružništva v Sloveniji v i. 1919—1923. V tej dobi se je ustanovilo 34 kreditnih, 138 konzumnih, 2 mlekarske, 2 živinorejske, 9 pašniških, 25 elektrostrojnih, 52 obrtnih, 21 stavbin-skih in 31 raznih zadrug, skupaj 31 !. V istem času je stopilo v likvidacijo 24 kreditnih, 37 konsumnih, 10 mlekarskih, 28 živinorejskih, 2 strojne, 3 obrtne, 5 stavbenih in 13 raznih zadrug, skupaj 122, izbrisalo pa se je 12 kreditnih, 30 konsumniti, 7 mlekarskih, 25 živinorejr 'kih, 3 strojne, 6 obrtnih, 5 stavbenih in 18 raznih zadrug.
Glavna skupščina udruženja upnikov. Udruženje upnikov za Hrvatsko in Slavonijo, ki razteza svoj delokrog na celo državo, je sklenilo te dni na svoji glavni skupščini, da otvori podružnico v Beogradu, Novem Sadu in v Ljubljani. Udruženje je v preteklem letu interveniralo v 62 •primerih prisilne poravnave z lepim uspehom.
Dopisovanje z našimi konzularnimi oblastvi. Občinstvo se na prošnjo generalnega konzulata v New-Yorku opozarja, naj se v svojem interesu ne obrača direktno na konzulate, temveč v vseh stvareh in vedno le po lokalnih oblast-vih, to je .okrajnih glavarstvih, ki odrejajo v stvari vse, česar je treba.
Indeksna številka za veletrgovino na Češkoslovaškem je znašala v marcu 1036, v februarju 1029 in v januarju t. 1. 990. — Cene za nadrobno prodajo so ostale v marcu iste kakor v februarju X■ 1.
Poljski premog v naši državi. — V prvih treh četrtletjih leta 1923. je Poljska uvozila v našo državo 18.682 Ion šle-škega premoga, to je približno 0.2% celotne premogovne produkcije. Največja odjemalka poljskega premoga sta Nemčija in Avstrija. Prva je uvozilo 6,679.730 ton (66.47%), druga' pa • 2,115.237 ton (21.05)%.
Stroški za okupacijske armade na
Nemškem in za razne mednarodne komisije so znašali do konca leta 1923. približno 5300 milijonov zlatih mark.
Razvoj avstrijskih delniških družb. — V prvem Četrtletju 1924 so delniške družbe, katerih delnice notirajo na dunajski borzi, zvišale delniško nominalno glavnico za 22.731.7 milijonov avstrijskih kron. Ažijo znaša 1079.332 milijard kron.
«*** iuubrmmmmnmmm
Najizdatnejše so povišale nominalno glavnico banke in električna industrija, in sicer za 7000, druga pa za 9255 milijonov kron.
Ogrski indeks za preživljanje. — Indeksna številka za konec marca t. 1. je znašala 17.851 mnogokratnik predvojnih cen, dočim je znašala koncem februarja t. 1. le 13.920 mnogokratnik. Tekom meseca marca se je torej preživljanje podražilo za 28.23%.
Priprave za bodočo setev v Rusiji. Po izjavah komisarja za poljedelstvo Kli-meka, se bo letos v Rusiji posejala površina nad 1 milijon hektarov. Za obdelovanje te velike površine se bo uporabilo vse pluge, ki so danes v Rusiji na razpolago. Komisarijat bo razdelil kmetom 450 tisoč pudov pšenice, ječmena in koruze.
Nad 5 milijard mark v zlatu za zasedbene čete v Porurju. Po podrobnem poročilu, objavljenem od ministrstva za zasedene pokrajine, so stroški za zasedbene čete znašali 31. decembra 1923 nad 5'A milijard mark v zlatu. V to vsoto so vključeni stroški za medzavezniške komisije v znesku 109,030.025 mark v zlatu.
""Skupno potovanje v Švico. Švicarski konzulat v Zagrebu priredi od 22. maja do 12. junija t. 1. skupen izlet v Švico. Namen izleta je, da se posameznikom v Jugoslaviji ne glede na razliko v valuti na razmeroma cenen način omogoči poset švice, z druge strani, da se pri tej priliki seznani tukajšnje industrijalce in finančnike z razmerami v Švici in da se tako poglobi gospodarske stike med našo državo in Švico. Cena za potovanje znaša 460 švic. frankov za osebo. V tem znesku je zapopadena vozna karta Podroščica—Buchs, železniška karta po Švici, hrana in stanovanje v Švici, švicarski, avstrijski in italijanski vizum, vodiči po švicarskih mestih, prospekti, brošure itd. V ceni ni pa vračunana karta do Podroščice, obratna karta od Chiassa do doma, napitnine v Švici, nosači in eventuelne vožnje do kolodvora v raznih mestih. Število udeležencev mora znašati najmanj 61. Potovanje krene iz Zagreba dne 22. maja 1924. Potovanje se konča na švicarski meji v Chiassu, kjer se družba razide. Prijave za potovanje je vposiati najkasneje do 5. maja t. 1. Zvezi za tujski promet v Ljubljani ali pa najkasneje do 8. maja neposredno švicarskemu konzulatu v Zagrebu. Obenem s prijavo se naj vpo-šlje vsoto fres. 460,— v frankih ali v protivrednosti po dnevnem kurzu v dinarjih. Vsa podrobna pojasnila daje na zahtevo švicarski konzulat v Zagrebu in Zveza za tujski promet v Ljubljani.
Povišanje cen nemškim izdelkom iz litega železa. Na podlagi znatnega povijanja režijskih stroškov so sklenile nemške železolivarne povišati cene izdelkom iz litega železa od 15. aprila dalje za 12 procentov.
italijansko posojilo nasi državi. — Na vesti, priobčene v nekaterih italijanskih časopisih, da je italijanska vlada sprejela predlog, da nekaj italijanskih bank da naši državi posojilo v iznosu (>00 milijonov lir, izjavlja italijanska »Tribuna', da je vest preuranjena in da se o posojilu ne more govoriti do definitivno končanih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo.
Velesejm v Poznanju. — V Poznanju se vrši poljski izvozni sejni od 27. aprila do 4. maja t. 1.
Kultura tobaka v Rusiji je dosegla v preteklem letu 50% obdelane predvojne površine in 40% predvojne produkcije. Producirana množina je dosegla 715 tisoč pudov. Kulture se nahajajo po večini v okrožjih Črnega morja.
Delniške družbe v Italiji. — Prvega januarja 1924 je bilo v Italiji 7780 delniških družb s celokupnim kapitalom v iznosu 23.829 milijonov lir.
Ruski begunci v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih se nahaja v Jugoslaviji še okoli 20.000 ruskih beguncev, kakih
10.000	pa se jih je že vrnilo v Rusijo.
Reparacije iz Nemčije. Ministrstvo sa-obračaja bo v najkrajšem času prejelo nekoliko lokomotiv in večje število vagonov na račun reparacij iz Nemčije. v..Plobiscit za osemurni delavnik v Nemčiji. Zveza nemških sindikatov je sklenila, da določi plebiscit v svrho, da se končno reši vprašanje osemurnega delavnika v Nemčiji. Ta plebiscit bo po-
menil ratifikacijo tozadevnega washing-tonskega sporazuma. Plebiscit se izvrši najbrže takoj po volitvah v parlament.
Izvozna pristojbina za vdelane dragulje in bisere v Avstriji. — Pobiranje te pristojbine, ki je znašala 3% ugotovljene cenilne vrednosti, se je izza dne
1.	aprila t. 1. ukinilo, ako gre za nove gotove izdelke. Izvozna prepoved ostane sicer v veljavi, vendar se bodo prošnje za izvoz takih predmetov ugodno reševale, ne da bi se pobrala navedena pristojbina.
mrnsmmmaaaaatsiammissi W)DDHfl< i .........  i
TRADEMARK i	    )
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza. Pšenica:
baška, 79 do 80 kg, 2 odst., 315 do 320. Ječmen: baški, 67 do 68 kg, 330 do 340. Oves: baški, 250 do 255. Turščica: baška, 227.5 do 232.5; za maj-junij, duplikat kasa 242.5 do 247.5; april-maj, duplikat kasa 232 do 240. Fižol: baški, beli, 725 do 730. Moka: baza »00« 510; »0« 500; »2« 450 do 455; »5« 380 do 390; »6« 320 do 330; »7« 280 do 290. Otrobi: baški, 210 do 215. Promet minimalen.
Tržne cene v Colju (15. t. m.). Govedina: v mesnicah I. 25, II. 23; na trgu I. 24. IT. 22. Teletina: I. 30, II. 25. Svinjina: I. 35, II. 30; slanina I. 36—38, II. 36; ameriška mast 32, domača 39; prekajeno meso I. 45, II. 40. Kokoš 40—-50; puran 150. Mleko 3.50—4; surovo maslo 60, čajno 88; kisla smetana 18; jajca
1.25. Pijače: staro vino 12—15, novo 9 do 12, pivo 8, žganje 30. Kruh: beli 7, črni 6. Moka: »00« 6.20; »0« 5.80; »2« 5.50; »4« 4.50. Na drobno po 20 para več. Špecerijsko blago: Kava Portoriko G8, Santos 48, Rio 40. Kava pražena 50 do 68; kristalni sladkor 20.50, v kockah 22; ri»ž I. 11, II. 6.50—10; namizno olje 30, bučno 36; testenina 12—18; milo 17—20. Žito: pšenica 350; rž 320; oves 325; ječmen 330—340; fižol 600—700; grah 1800. Krma: seno 50—87.50; slanina 50. Zelenjava: regrat krožnik 1.50—2, komad kolerabe 2.50; krožnik špinače 1.50—2. Krompir 1.25—1.50.
Sejmsko poročilo. (Maribor, dne 22. aprila.) Prignalo se je: 4 konje, 8 bikov, 73 volov, 209 krav in 10 telet, skupaj 304 komade. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 12 do 13, pol-debeli 11.25 do 12, plemenski voli 10 do
11.25, biki za klanje 7.50 do 12, klavne krave debele 10 do 12 plemenske krave 9 do 10, krave za klobasarje 7 do 8.50, molzne krave 9 do 11.50, Meje krave 9 do 11.50, mlada živina 9 do 12.50 Din. Cene mesu so bile za 1 kg: volovsko meso I. 25 do 27, II. 22 do 24; meso od bikov, krav, telic 19 do 21; telečje meso
I.	vrste 30, II. vrste 26; svinjsko meso sveže 30 do 40 Din.
Kovinski trg v prvi polovici aprila. — Ameriška produkcija je znašala v letošnjem februarju: surovo železo 3,075.000 ton napram 3,019.000 tonam v januarju in 2,994.000 tonam v lanskem februarju; jeklo 3,600.000, 3,450.000 in 3,455.000. Ameriške cenitve pravijo, da je dosegla v marcu jeklena industrija 92% svoje kapacitete. Povpraševanje po izdelanem jeklenem blagu je še zmeraj veliko, za poznejše termine pa ne tako. — Na evropskem kontinentalnem eksportnem trgu so bile razmere koncem marca in v začetku aprila približno iste kakor prej. Povpraševanje je bilo dobro, cene so se držale. Nemške ponudbe so bile cenejše kakor na primer belgijske. Tudi okoli 10. aprila je bila tendenca še zmeraj trdna. — Na Angleškem se je obrnilo na bolje. Sicer kriza angleške železne in jeklene industrije še zmeraj ni premagana in zmeraj še grozijo razni štrajki, vendar so pa angleška poročila polna trdnega zaupanja v bodočnost in računajo z zmeraj boljšimi razmerami v teku bodočih mesecev. Nizke cene vabijo kupce in izvršilo se je več kupčij tudi za poznejši termin. Železna kupčija se omejuje v prvi vrsti na Anglijo samo, oklenile so se pa tudi kupčije z evropskim kontinentom. Jeklena industrija se še ne more prav
razviti, večjih naročil je malo; vendar je pa kontinentalna konkurenca skoraj popolnoma prenehala. O francoskem trgu poročila v začetku aprila niso bila ugodna. Surovega železa in jekla je zmanjkalo, narejenega blaga pa ni bilo dobiti. Domači konsumenti so prosili vlado, naj posreduje, ker so bili producenti cene železa in jekla zelo zvišali. Nenadno hitri dvig franka je eksportno možnost francoskega blaga zelo omejil in so začeli producenti se bolj brigati za domači trg. Zvišani davki, zvišana železniška voznina, bodoče pomanjkanje denarja kot posledica vladne deflacijske politike, vse to bo razvoj francoskega jeklenega in železnega trga oviralo. In res. Proti sredi aprila se je zmeraj bolj začela javljati angleška konkurenca in so morali iti producenti s cenami dol. Hematit na primer ie padel pri toni za 20 do 30 frankov in je notiral 10. aprila 500 frankov. Nekatera podjetja delajo samo s 75% svoje kapacitete. Konsumenti računajo s še nižjimi cenami in malo naročajo. Februarska produkcija je znašala 590.000 ton surovega železa in 555.000 ton jekla — v januarju 586.000 in 541.000 ton. — Plavžev je delalo 1.marca 134, približno toliko kakor en mesec prej. — Belgijska produkcija je pa v februarju malo padla; surovo železo 206.000 ton napram 209.000 tonam v januarju, jeklo 219.000 in 225 tisoč ton. Pač pa lanski februar samo
151.000	in 152.000 ton. Plavžev je delalo v februarju 42, januarja 41. Trg je bil v začetku aprila zelo miren, okoli 10. so pa začele cene padati. Nakup je ponehal in pojavila se je nervoznost. — V Nemčiji je bil v začetku aprila zlasti domači trg zelo živahen, industrija je veliko naročala. Cene so šle gor in so se tudi pozneje držale. Vsa podjetja imajo dosti dela. V eksportni trgovini se Nemci trudijo, da si ohranijo svoje postojanke, in
imajo dober uspeh. — Produkcija Po-ruhrja v prvi polovici marca je bila tale: surovega železa 213.000 ton, 74% istočasne predlanske produkcije, jekla 285 tisoč ton, 83%. Relativni prirastek napram letu 1922 je posebno velik, kajti februar je izkazal 67% produkcije surovega železa iz leta 1922, jekla pa 77%. Marca torej dosti več. V okraju Duisburg je znašala jeklena produkcija celo 92% one iz leta 1922. Pogajanja nem-ših tvrdk s švedskim železnim trustom glede dobave železne rude so menda končana. Z aprilom začne Švedska pošiljati v Nemčijo 75% predvojne množine. Švedi so pošiljali pred vojsko skoraj tri četrtine svoje ogromne železne produkcije na Nemško; za časa zasedbe Po-ruhrja je padel eksport na minimum. V prvem tromesečju 1923 je znašal približno petino predvojne množine, junija je skoraj popolnoma prenehal, pa se je ob sklepu Micum-pogodb spet poživil. Švedski eksporterji niso dobili nadomestila za Nemčijo in skušajo zopet si svojiti stari trg. — Švedski trg od trdnejše tendence svetovnega trga ni imel namreč dobička. Koncem marca so znižali ceno eks-portnega surovega železa od 112 švedskih kron na 100. Poleg Nemčije so prodali veliko tudi v Francijo. — Čehoslo-vaški trg se ni dosti spremenil. Domači konsum je še zmeraj prav zadovoljiv, pa tudi eksportne možnosti so dobre. Veliko si obetajo od eksporta v balkanske dežele. Položaj označajo splošno za zelo ugoden.
Dobava, prodaja.
Dobava barv in materijala za konser-viranje. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 3. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave barv in materijala za konserviranje.
Prodaja starih stolov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo ■ vršila dne 3. maja t. 1. dražba okolu 500 komadov starih sodov.
Dobava mesnih konzerv. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 7. maja t. 1. ofertalna licitacija glede • dobave 50.000 porcij mesnih konzerv.
Dobava črne pločevine. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 2. maja 1924 j za dobavo 60.000 kg črne pločevine 1300 X 2200 X 1.5 mm. i Dobava motornega olja in konsistent-, ne masti. — Pri odelenju za mornarico S v Zemunu se bo vršila dne 5. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 5 ton motornega olja in ene tone konsistentne masti.
• * •
Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih želez-) nic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti j velesejma) vsak delavni dan od 10. do . 12. ure.
Dobava pšenice in moke. — Ofertalna licitacija glede dobave 310.000 kg pšenice in 250.000 kg krušne moke (tipa ! 80%, se bo vršila dne 1. maja t. 1. pri 1 intendaturi Dravske divizijske oblasti v j Ljubljani, namesto 28. aprila t. 1., kakor j je bilo prvotno objavljeno.
Književnost.
Almanah Aesculap je ime žepni knjigi, ki vsebuje naslove vseh lekarn, vseh velikih in detajlnih drogerij, kemičnih tovaren ter drugih podjetij, katera so v stikih z lekarnarji. Almanah je izdalo uredništvo strokovnega apotekarsko - kemičnega časopisa »Glas Apotekarstva«, Novi Sad, Ustarska ulica 46.
Državne trošarine. — V založbi Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je izšla te dni poljudna
j razprava o trošarinskih predpisih izpod j peresa odličnega strokovnjaka gospoda ; Maksa Kostanjevca, višjega finančnega ; svetnika v Ljubljani. Gospodu pisatelju i se je v polni meri posrečilo izpolniti | težko nalogo, da v poljudni obliki nudi j vsakomur pojasnilo v zamotanih troša-| rinskih predpisih, v katerih je orijenta-| cija tem težja, ker se postopoma izena-I čujejo. Posebno vrednost pa ima razprava v tem, da izčrpno pojasnjuje na eni strani pravice, na drugi pa dolžnosti, ki jih nalagajo strankam trošarinski predpisi. Knjiga, ki je za svoj obseg in eminentno važnost za gospodarske kroge jako poceni — izvod velja le 10 Din — se dobiva v vseh večjih knjigarnah ter pri založniku Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Adresar industrije drva. — Redakcija »Drvotršca« u Zagrebu izdala je veoma ukusan adresar industrije drva kraljevine SHS. Adresar je razdijeljen na tri po-glavlja: šumska industrija, pilane, veletrgovine drvom, preradba drva. Po ovim strukama nalaze se svrstane abecednim redom sve drvarske tvrtke i tvornice u našoj državi. Osim sledeče dodani su kod svake tvrtke još i ovi podaci: godina osnutka, broj zaposlenih radnika i na-mještenika i vrst zarade. Cijena ovomu potrebnom adresaru je Din 100, a na-ručuje se u upravi »Drvotršca« u Stross-mayerjevi ulici broj 6.
nn	V5*
$ trgovec,
mti H' hoče nudili svojim odjemalcem le prvovrstno blago, prodaja „META“ rženo sladno kavo!
Hrastovih hlodov
oddam večjo množino takoj, franko vagon Slaracerkev ali Kočevje po primerni ceni. — IVAN LOBE, trgovec v Polomu pri Kočevju.
A- VICEL
Maiibor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulite posodo, porcelanasto, kameni-našlo in stekleno robo.
Nn debelo I	Na	drobno	I
NAZNANILO PRESELITVE.
Družba
Mfije Jlfl UST!
Veletrgovina
UŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
i: Lastna pražarna za kavo | in mlin za dišave z elek- >, tričnim obratom.
Ceniki na razpolago. |
„ZORA" v Ljubljani
obvešča svoje p. n. odjemalce,
da sc je preselila s 1. aprilom 1924
iz dosediinjih prostorov na Dunajski cesti št. 33 (pri >Balkanuc) v nove lokale na
Kralja Petra trg,7 §}. 2
(pritličje), nasproti sodnije, kjer sprejema celodnevno naročila. Telefon št. 534. Skladišče se nahaja pa na
Martlraovi cesti št. 32
med Kolinsko tovarno in tovarno za klej, kamor naj izvolijo p. n. odjemalci pošiljati svoje voznike po blago ali pa vračati prazno posodo.
Cenjenim odjemalcem se najtopleje priporočamo za nadaljno naklonjenost in podelitev naročil z zagotovilom najsolidnejše
postrežbe.
NA VELIKO!
§ Priporočamo : galanterijo, — nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinžice, podloge (belgier), potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukance, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
JOSIP PETELINC
Ljubljana, Sr. Petra nasip 7.
TEODOR Klil
LJUBLJANA !
PGUBHSKfl CiiSTfl ST. 3.
Krovec, stavbeni, gslantcijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Kap ava st dovodov. — Kopališke in
klesotne na pave.
izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, iak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatla) za konserve.
I
a
! uto
svetovne znamke
S.l s lil Ul
ir
rsudi po najnižii tani tem proraptno tvcrnica Sp!it“ del. dr. za cement
»»■*
Portland iz skladišča v Lfubljani, Aleksandrova testa štev. 12.
Vsakovrstno
moško perilo
po znižanih cenah priporoča
tovarna perila „TRIGLAV“ (3. Vojska in drug
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8 nasproti hotela Štrukelj
S o tl o ve kupim j
večjo množino, nove ali rabljene, velikost od 100—700kg t in sicer iz črne in pocinkane pločevine.
Najnižje ponudbe in množino sporočiti Franc	trgovcu	v	Kranro.	j
TISKARNA
TR0.-IMO. D. D.
MERKUR'
TELEFON BBS
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13
Tiska časopise, knjlpe, brošure, cenike, letake, pravita, vizitko, trgovske In uradne tiskovine itd.
nmimiunuimmi LASTNA KNJIGOVEZNICA iiiniiiiiiiiiiimiiiii
. _________________
Najcenejlše nove in rabljene PISALNE STROJE
v 5pt'ciji'ln‘ mehanični delavnici asa popravo pisalnih, raCunskih, razmnoževalnih
inkopimih strojev E.V1C5oviR Baraga, Ljubljana
Seleratlurejova ul. G./I. rsadstr. Pisarniška oprema vedno v zalogi. Borvnl tralcovl, karbon-Sndlcjo papir Ser vse druge potrebščine. lEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSEIBBKEBBBBBBHB
TK0VSK1 BUNKA D. D. LJUBLJANA
E
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica
f
Dunajska c. 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000 —
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE
Brzojavi: Trgovska
Telefoni: 139, 14<», 458
Konjice
Meža-Dravograd
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijsko d. d., Ljubljano. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industriiske d. d.