GEOLOGIJA 30, 83-86 (1987), Ljubljana
UDK 551.736:562.02 (497.12) = 863
Richthofenia lawrenciana (Köninck) (Brachiopoda) in
Waagenophyllum indicum (Waagen & Wentzel) (Tetracorallia)
skupaj V žažarskem apnencu (zgornji permij)
Richthofenia lawrenciana (Köninck) (Brachiopoda) und Waagenophyllum
indicum (Waagen & Wentzel) (Tetracorallia) gemeinsam im Zažar-Kalk
(Oberperm)
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12,
61000 Ljubljana
Kratka vsebina
Pri Žažarju je bil najden kos grebenskega apnenca, v katerem se skupaj
pojavljata fiksosesilni brahiopod Richthofenia lawrenciana in korala Waageno-
phyllum indicum, značilna fosila v dveh horizontih žažarskega apnenca. Doslej še
nista bila nikjer najdena skupaj.
Kurzfassung
Bei der Ortschaft Žažar, westlich von Ljubljana, wurden im losen Kalkstück
mehrere Exemplare der fixosessilen Brachiopodenart Richthofenia lawrenciana
und der Korallenart Waagenophyllum indicum gefunden. Beide Fossilien sind
charakteristisch für zwei aufeinanderfolgende Horizonte des Žažar-Kalkes und
konnten bisher nirgends zusammengefunden werden.
Prejšnje ugotovitve
Pri razčlenitvi zgornjepermijskih skladov v Loških in Polhograjskih hribih sem
ločil v apnenčevi seriji skladov s favno kavkaškega in indoarmenskega tipa 6 hori-
zontov z značilnimi fosili in favnističnimi združbami: 1. paleofuzulinski horizont, 2.
edmondijski horizont, 3. horizont s tabulatnimi koralami, 4. diktioklostusni horizont
(sedaj tiloplektni horizont), 5. rihthofenijski horizont in 6. horizont z Waagenophyl-
lum indicum (Ramovš, 1958, 578). V rihthofenijskem horizontu so bili najdeni
poleg vrst Richthofenia lawrenciana (de Köninck), R. cf. lawrenciana in R. äff.
communis Gemmellaro še brahiopodi Notothyris minuta minuta Waagen, N. minuta
elongata n. subsp. in Notothyris sp. ter Punctospirifer ornatus (Waagen) in Spirife-
rina sp., briozoj Stenopora nicholsoni Waagen et Wentzel in zraven še veliki briozoji.
V horizontu z Waagenophyllum indicum pa so bili skupaj s foraminiferami osmih
84	Anton Ramovš
rodov še štiri vrste rodu Notothyris, Punctospirifer ornatus, Hemiptychina himalay-
ensis (Davidson) in Stenopora nicholsoni (ibid., str. 580).
Pri takratnih raziskavah nista bila nikjer najdena skupaj značilni brahiopod
Richthofenia lawrenciana in korala Waagenophyllum indicum, čeprav sta bila hori-
zonta z njima odkrita na številnih krajih (ibid., str. 460-479). Horizont s fiksosesil-
nimi richthofenijami, ki je gradil manjše bioherme, je bil najden pri Žažarju, Samiji,
med Samijo in Celarji; tam je grebenski apnenec debel v enem najdišču dobre tri
metre, v drugem pa okoli šest metrov, pri Žažarskem Gradišču, v okolici Vrzdenca in
v okolici Mladega vrha. Nad rihthofenijskim horizontom ležeča biostroma z Waage-
nophyllum indicum, debela do okoli 20 cm, pa je bila ugotovljena v okolici Žažarja,
pri Samiji, med Samijo in Celarji, pri Žažarskem Gradišču, v okolici Vrzdenca,
v Prelovnikovem grabnu, v okolici Mladega vrha in Koprivnika, na Malenskem vrhu,
kasneje pa še v Besniškem borštu. Waagenophyllum indicum je bil brez rihthofenij
najden tudi v okolici Idrije (Mlakar, 1959, 164). Ločitev obeh horizontov je bila
upravičena.
Koralno cono z Waagenophyllum indicum in brahiopodom Notothyris je v za-
hodni Srbiji ugotovil že Simič (1933, 21), ko je zgornji permij razčlenil na tri cone.
Pri novih raziskavah na ozemlju Jadra je bil tudi tam ugotovljen horizont z rihthofe-
nijskimi biohermami, nad katerim leži nekaj metrov apnenca z apnenčevimi algami
in pogostno spongijo Steinmannia (= Waagenella, op. avtorja), ki je značilna za
horizont s spongijo Steinmannia, nato pa je v profilu s kontinuiranim razvojem
horizont z Waagenophyllum indicum (Ramovš et al., 1986, 70-79). Tudi na Madžar-
skem je Heritsch (1944, 49) ločil apnenec z Waagenophyllum indicum.
Novo odkritje pri Žažarju
V kamnitem zidu nad starim gasilskim domom zahodno od Žažarja je našel Lojze
Jurca z Vrhnike kos temno sivega zgornjepermijskega apnenca. Prepustil mi ga je
v obdelavo, za kar se mu lepo zahvaljujem. V kamnitem zidu so zloženi večji in manjši
kosi iz neposredne okolice, znotraj obzidja pa sta bila tudi na prvotnem kraju
najdena bioherma z rihthofenij ami in biostroma z Waagenophyllum indicum. V naj-
denem apnenčevem kosu je v življenjskem položaju več koralitov vrste Waagenophyl-
lum indicum, ki stoje tesno drug ob drugem. Na enega od koralitov se je prirasel
fiksosesilni brahiopod vrste Richthofenia lawrenciana. Pri rasti v širino je brahi-
opoda deloma oviral sosednji odrasli koralit in zato je tam brahiopodna lupina
nekoliko ožja, kot bi bila pri neovirani rasti in se nad koralitom precej razširi (si. 1).
Razen tega brahiopodnega primerka je na istem kosu še osem drugih brahiopodnih
primerkov iste vrste. Rihthofenije prostorsko prevladujejo nad koralami. To kaže, da
se je v tem primeru pojavila korala Waagenophyllum indicum že prej, preden je
izginila Richthofenia oziroma je bila življenjska doba fiksosesilnega brahiopoda
podaljšana še v čas koralnega horizonta. Koraliti in fiksosesilni brahiopod so skupaj
gradili najbrž majhno biohermo. Ta dosedaj menda edina izjema ne more spremeniti
razčlenitve zgornjega permija glede omenjenih dveh horizontov, predstavlja pa
zanimivo biocenozo fiksosesilnoga brahiopoda Richthofenia lawrenciana in korale
Waagenophyllum indicum.
Richthofenia lawrenciana (Köninck)	85
SI. 1. Fiksosesilni brahiopod Richthofenia lawrenciana (Köninck) in korala Waagenophyl-
lum indicum (Waagen & Wentzel) v prostoležečem kosu žažarskega apnenca zahodno od
Žažarja. x 2. Foto M. Grm
Abb. 1 Der fixosessile Brachiopode Richthofenia lawrenciana (Köninck) und die Koralle
Waagenophyllum indicum (Waagen & Wentzel) im losen Kalkstück des Žažar-Kalkes westlich
von Žažar. x 2. Foto M. Grm
86	Anton Ramovš
Richthofenia lawrenciana (Köninck) (Brachiopoda) und Waagenophyllum
indicum (Waagen & Wentzel) (Tetracorallia) gemeinsam im Zažar-Kalk
(Oberperm)
Zusammenfassung
Bei der Ortschaft Žažar, westlich von Ljubljana, NW Jugoslawien, wurde ein
loses Kalkstück mit mehreren Exemplaren der fixosessilen Brachiopodenart Richt-
hofenia lawrenciana und etwa 20 Koralliten der Art Waagenophyllum indicum
gefunden. Beide Fossilien sind meist noch in Lebensstellung.
Die genannten Arten stellen charakteristische Fossilien für die folgenden zwei
aufeinanderliegenden Horizonte der oberpermischen Žažar-Schichten dar: den Hori-
zont mit Richthofenia lawrenciana und den darüber liegenden Horizont mit Waage-
nophyllum indicum. Die gleiche Stellung beider Arten zeigt auch die oberpermische
Jadar-Ausbildung in Westserbien. Der Brachiopode und die Koralle wurden bis jetzt
nirgends zusammen gefunden.
Der neue Fund beweist jedoch, dass der fixosessile Brachiopode Richthofenia
lawrenciana und die Koralle Waagenophyllum indicum selten auch zusammen gelebt
haben; hier bauten sie eine kleine Bioherme auf und stellen eine interessante
oberpermische Faunengemeinschaft dar. Die Reichweite einer Art oder beider Arten
musste grösser gewesen sein.
Literatura
Heritsch, F. 1944, Permische Korallen aus dem Bükk-Gebirge in Ungarn. Ann. hist. nat.
muz. nat. hungarici, Pars Min., GeoL, Pal. 37, Budapest.
Mlakar, I. 1959, Geološke razmere idrijskega rudišča in okolice. Geologija 5, 164-179,
Ljubljana.
Ramovš, A. 1958, Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih. Razprave IV.
razr. SAZU 4, 451-622, Ljubljana.
Ramovš, A., Pešić, L. & Sremac, J. 1986, Gornjopermskenaslage jadarskogpodručja
i njihov položaj u zapadnom Paleotetisu. 11. kongr. geol. Jugosl., 2 Stratigrafija, paleontologija,
regionalna geologija, 69-81, Tara.
Simić, V. 1933, Gornji perm u zapadnoj Srbiji. Rasprave Geol. inst. kr. Jugosl. 1, 1-130,
Beograd.