W08!0 i. izdaja. s. v. 17*01 Cena Din 1'— Ixha]a vttk daa tjutraj laivea v pon*!»ijMfc In dnevih po praznikih. PoBoatemna Hevilka Din 1’—, lanskoletne >•—; mesečna naročnina Din 20*—,*a tujino 801—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 550-70. B0-R9 fn SO-71 Jugoslovan Rokoplso« a« vračam« Oglasi po tarifi Id dogovoru. 0 prava v Ljubljani. Gradiš£e4, tel.30-68. Podružnioa « Mariboru. Aleksandrova nesta SL 24. teL 29-60. V Celju: Slomškov trg i Počt čok. rnS.f Linhllana 1fvfi2L St. 106 Ljubljana, sobota, dne 9. maja 1931 Leto II. Francosko stabilizacijsko posojilo Jugoslaviji Pogodba o posojilu je bila podpisana včeraj v Parizu - Posojilo je namenjeno za zakonito stabilizacijo dinarja in za javne gradnje - Velik uspeh naše države na mednarodnem denarnem trgu - Fiasko obupne kampanje proti Jugoslaviji Silas Strawn Silas Strawn predseduje zborovanju mednarodne trgovske zbornice v Washingtonu. Kralj Karol o novem režimu v Romuniji r Puriz> 8. maja. d. Romunski kralj Karol je v . * dopisnikom ».lournala« izrazil svo- i u?enje, da g0 v inozemstvu romunsko vla-,i ,, X° ?pr.emljali z nervoznostjo. »Treba je poudarjati,« jo dejal kralj, »da o uvedbi diktatur e v Romuniji nikoli ni bilo govora. Nasa vladavina je ustavna in parlamentarna in bo taka ostala.« Glede svojega sestanka s kraljem Jugoslavije je izjavil, da je bil t0 prijateljski poset, pri katerem se o politiki sploh ni govorilo. Končal je z besedami: »Romunija ostane zvesta svojim starim prijateljstvom in zvezam. Ona pa ostane v prijateljskih odnoša-jib tudi z državami, ki niso z njo zvezane.« Proslava petdesetletnice romunske neodvisnosti Bukarešta, 8. maja. n. V nedeljo dne 10. t. m. bodo na najsvečanejšl način proslavili 50-letnico proglasitve Romunije za kraljevino in njene neodvisnosti. Hkrati bodo proslavili 100-letnico osnovanja prvih romunskih pehotnih polkov. Ob tej priliki bo prirejeno veliko de-liiiranje romunske vojske vseh vrst orožja pred kraljem Karlom. Nov madjarski glas za zbližan je z Jugoslavijo Budimpešta, 8. maja. n. Na današnji plenarni seji madjarske reprezentančne zbornice je nek resni politik zopet stavil predlog, da se zunanja politika Madjarske preorijentira napram Jugoslaviji. Neodvisen košutovec, poslanec Hedmegy Kis, je poudarjal, da zgodovinske tradicija, zemljepisni položaj in realne gospodarske razmere zahtevajo naravno orijentacijo madjarske-ga gospodarstva k zvezi z Jugoslavijo in Poljsko. Oster spor med MacDonal-dom in angleškimi lordi London, 8. maja. AA. časopisi obširno razpravljajo o včerajšnjem glasovanju lordske zbornice, ki je z 82 glasovi proti 31 glasovom odklonila zakonski načrt o amelijoraciji poljedelskih zemljišč. Listi menijo, da je lordska zbornica s svojo nepomirljivostjo napovedala vladi boj, ki se bo izvojeval prihodnje volitve. časopisje končno pravi, da bo ta borba zelo olajšala skupen nastop liberalcev in delavske Stranke v ustavnih vprašanjih. Volilna zmaga angleških laburistov London, 8. maja. AA. Pri nadomestnih volitvah v spodnjo zbornico v Saintrolloxu pri Glas-gowu je bil izvoljen z 10.044 glasovi kandidat delavske stranke w. Leonard. Za konservativnega kandidata J. Kennedyja je glasovalo 8.662 Volilcev. Kandidatinja narodne stranke gospa Campgell je dobila 3.521 glasov. Delavska večina Znaša 1382 glasov. Pri volitvah leta 1929. je dobil delavski kandidat 19.445, konservativni kandidat 11.430 in komunistični kandidat 613 glasov. V Španiji je 75 odstotkov analfabetov Madrid, 8. maja. AA. Španski prosvetni minister je dal o prosvetnih razmerah v Španiji tole izjavo: Kar se tiče prosvetnih razmer, je v Španiji najslabše na svetu. Najdrastičnejo prikazuje to stanje pismenosti. Število nepismenih znaša 75 odstotkov. V samem Madridu je 50.000 otrok, ki niso mogli biti vpisani v šole, dasi so njihovi starši to želeli. Provizoma vlada je odredila 1,000.000 pezet za najem- novih zgradb, ki bodo služile šolskun potrebam v Madridu 3,000.000 pezet pa za iste potrebe v provinci. Španija ima milijone in milijone ljudi, ki ne 'znajo napisati niti svojega imena. Vlada bo posvetila največjo pozornost prosvetnim razmeram v državi. Beograd, 8. maja. Danes ob IB. jo bila v Parizu podpisana pogodba o posojilu, ki ga Jugoslaviji da mednarodna finančna skupina z banko »Union Pari-sienne« na želu. Posojilo znaša 1.025 milijonov francoskih frankov, emisijski kurz 87’5, obrestna mera 7“/o, rok posojila 40 let, konverzija je mogoča šele po 5 letih. Posojilo je namenjeno stabilizaciji dinarja, deloma pa tudi potrebnim gradnjam v državi. Beograd, 8. maja. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11. do 13. in pol. Seje so se udeležili vsi gg. ministri razen dr. Mateja Drinkoviča in dr. Stanka Sverljuge. Na seji je minister za trgovino in industrijo predložil, poročilo o pogajanjih z avstrijsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Ministrski svet je dal trgovinskemu ministru navodilo, po katerih bo izdelal proti-predloge avstrijskim predlogom. Med sejo ministrskega sveta je prišlo sporočilo finančnega ministra dr. Šverljuge iz Pariza, da je bila danes ob 13. podpisana v Parizu pogodba o posojilu pri nekem bančnem konzorciju z »Union Pari-sienne« na čelu. Posojilo znaša 2 milijardi 300 milijonov Din (1.025 milijonov frankov). Posojilo je sklenjeno za 40 let, obresti 7°/o, kurz 87*50. Letna konverzija po 5. letih. Posojilo je .čisto finančno in bo služilo stabilizaciji dinarja, deloma pa za dela v državi. Beograd, 8. maja. Posojilo, ki je bilo sklenjeno 8. maja v Parizu, je vsekakor najugodnejše izmed vseh posojil, kar jih je naša država sklenila po vojni. Dejstvo, da se je to posojilo sklenilo v času najhujše depresije na svetovnem denarnem trgu in po več propadlih emisijah, med njimi zlasti grški, in po drugih, ki so sklenjena po mnogo težjih pogojih nego naše, pomeni posebno velik uspeh naše države. To posojilo je čvrst dokaz, da se kreditna sposobnost Jugoslavije in njena politična, finančna in gospodarska stabilizacija na merodajnem polju mnogo bolje ocenjuje od stanja vseh drugih balkanskih in mnogih drugih držav, tembolj, ker se je to posojilo sklenilo po obupni kampanji pro-tivnikov v nekem delu svetovnega tiska zoper podelitev posojila. V zvezi s sklenitvijo tega posojila, se je razširila bajka, ki iso jo vrgli v svet naši nasprotniki, čes da današnji režim v Jugoslaviji ni deležen zaupanja Evrope in da zato sploh ni mogoče, da bi posojilo dobili. To stabilizacijsko posojilo je bilo sklenjeno brez vsakih drugih obvez naše države, to se pravi, da ni vezano napram posojilodajalcu ne na izvršitev raznih gradenj s provizijo podjetnikom, in tudi ne za reguliranje drugih obvez naše države. Posojilo bo služilo izvedbi zakonske stabilizacije dinarja, deloma pa javnim gradnjam v državi. Zakonska stabilizacija dinarja, za katero so se brez uspeha trudile prejšnje vlade, se bo zdaj vendarle izvršila in se bo tako ustvarila možnost, da bodo država, posebno pa zasebni gospodarstveniki v bodoče mogli priti do cenejših dolgoročnih kreditov v inozemstvu. Vse intrige proti dinarju, ki so se že dozdaj izjalovile, so s tem končnoveljavno obsojene na pogin in tako se bo zaupanje v našo valuto okrepilo tako doma kakor v inozemstvu. Izvršitev javnih del iz ostanka tega posojila bo brez dvoma mnogo pripomogla k ublažitvi gospodarske krize in dala našemu gospodarstvu novega poleta. Glede na razmere na mednarodnem denarnem trgu se sme novo posojilo na vsak način smatrati za posebno ugodno. To lahko najbolje vidimo iz tehle primerjav z našimi prejšnjimi in nekaterimi tujimi posojili. 1. Dolarsko posojilo (Blair) 15 25 milijona dolarjev, emisijski kurz 95'5, obrestna mera 8%, trajanje 40 let, sedanji kurz 90 do 91-5. 2. Dolarsko posojilo v višini 30 milijonov dolarjev, emisijski kurz 92‘5, obrestna mera 7®/o, trajanje 30 let, sedanji kurz 81 do 81-75. 3. Monopolsko posojilo, 22 milijonov dolarjev, emisijski kurz 90, trajanje 30 let. 4. Hipotekarno posojilo (Seligman), 12 milijonov dolarjev, emisijski kurz 87, obrestna mera 7°/o, trajanje 30 let, isedanji kurz 85 do 85-5. 5. I. romunsko posojilo leta 1928 v višini 101 milijona dolarjev, emisijski kurz 88, obrestna mera 7°/o, trajanje 30 let. 6. II. romunsko posojilo leta 1930, višina 51 milijonov dolarjev, emisijski kurz 86-5, obrestna mera 7-5%>, trajanje 40 let. 7. Grško posojilo leta 1928 9 milijonov funtov, kurz 91, obrestna mera 6°/o, trajanje 30 let. 8. II. grško posojilo leta 1930, 4 5 milijona funtov, kurz 87, obrestna mera 6°/o, trajanje 37 let. Važnost letošnje konference Male antante Izjava dr. Marinkoviča »Peiit rodbinskih zvez med Pariz, 8. maja. AA. »Petit Parisienc prinaša razgovor svojega posebnega dopisnika v Bukarešti z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem v zvezi z nedavnim sestankom zastopnikov Male antante v Bukarešti. Dr. Marinkovič je med drugim rekel: Čeprav je bil ta sestanek Male antante navaden vsakoletni sestanek državnikov Male antante, je bil letošnji posebno važen glede na vprašanja o gospodarski in industrijski krizi. To so vprašanja avstrijsko-nemške carinske zveze, načrt francoske vlade in vse tiste ini-cijative, ki so se pojavile v poslednjih me- Parisienu« - Komentar pariškega lista « Blagodejni vpliv Ij. Vel. kralj em Aleksandrom in kraljem Siarolom secih. Takoj moram naglasiti — čeprav sem v naprej vedel, da na tem sestanku ne pride do diferenc v nazorih treh držav — da sem bil prijetno iznenaden, ko 131110 ugotovili, da niti v samih osnovnih temeljih ni prišlo takorekoč do razlik pri ocenjevanju postavljenih problemov in da smo jih pojmovali na isti način ter se v taktiki zedinili lažje, kakor je bilo moči pričakovati glede na značaj omenjenih vprašanj in glede na dejstvo, da stališča posameznih zainteresiranih vlad v teli vprašanjih niso bila prej znana. To mi daje pravico do vere, da bo naša akcija v Ženevi imela značaj največje smotrenosti in enotnosti. K tej izjavi je »Petit Parisien« napisal na uvodnem mestu lista komentar, v katerem pravi, da so bili vsi vnaprej prepričani, da bo dr. Marinkovič v Bukarešti služil kot morebitna vez med romunskim in češkoslovaškim stališčem. Komentar dalje naglaša, da se glede na politiko kontinuitete v Beogradu in na istovetnost stališč Beograda in Bukarešte, more videti, knko srečno delujejo rodbinske zveze med kraljem Karolom in kraljem Aleksandrom. Popolna Briandova zmaga v parlamentu Silen vtis njegovega zunanjepolitičnega ekspozeja — Navdušene ovacije poslanske zbornice Pariz, 8. maja. AA. Nocoj je imel francoski zunanji minister Briand v zbornici dolgo pričakovani zunanje politični govor, ki je na vse navzoče napravil silen vtis. Ako je menil Briand s svojimi izvajanji razpršiti nezaupanje v svojo zunanjo politiko in ohraniti svoje prijatelje, se mu je to popolnoma posrečilo. Ko je stopil z govorniškega mesta, mu je zbornica priredila burne ovacije, ki so popolnoma prevpile posamezne protestne klice z desnice in levice. Zbornica mu je priredila naravnost triumfalne ovacije. Briand je govoril zelo dolgo in pri tem razvil vse svoje govorniške zmožnosti in dosegel v svojih izvajanjih redke višine govorniške zmožnosti in ostrosti duha. V svojem govoru se je bavil med drugim tudi z avstrijsko-nemškim carinskim sporazumom. Dalje je govoril o francoskem protinačrtu in o zastoju pomorskih pogajanj ter tako pojasnil marsikatere strani teh važnih vprašanj. Na drugi strani pa se je Briand odločno postavil proti avstrijsko-nemškemu sporazumu ter izjavil, da ga Francija ne bo trpela. Pri lem pa je izrazil upanje, da bosta Nemčija in Avstrija imeli korist od novega francoskega protinačrta. Angleški učenjak Courtauld rešen Koponhiisen, 8. maja. AA. Angleškega raziskovalca (jroentandske Courtaulda, ld ga ja bila huda zima odrezala od sveta in ki se nt mogel ganita iz svoje vremenske opazovalnice, so končno rešili. Letalska ekspedicija mu ije prišla še pravočasno na pomoč. * ■ S ® (S ■ V . v ' . ■ 1 .. m- r -i , . *. ' >v < • • . •• S ’ .. **v. Zunanji ministri držav Male antante ob raistanku v Bukarešti. lov velili.uipeli vlaJe gen. Zivliovica Veliko francosko stabilizacijsko posojilo je sklenjeno. Včeraj ob 13. je bilo r. mednarodnim konzorcijem bank podpisano veliko stabilizacijsko posojilo,Jugoslavije v višini 1,025 milijonov francoskih frankov ali skoraj 2300 milijonov dinarjev in sicer po kurzu 87'5 in po 7 %. Posojilo je vseskozi finančno posojilo in se bo uporabilo za zakonsko stabilizacijo dinarja, v kolikor pa posojilo presega za stabilizacijo potrebno vsoto, se bo uporabilo za izvesticijska dela, ki se imajo izvršiti po programu vlade generala Petra Živkoviča. S stabilizacijskim posojilom je dosegla vlada gen. Živkoviča nov velik uspeh, ki je pomemben ne samo na gospodarskem temveč tudi na političnem polju. Kajti novo posojilo je bilo sklenjeno kljub silni kampanji nasprolnikov Jugoslavije proti novemu posojilu. Kar so si mogli ti nepomirljivi nasprotniki našega naroda le izmisliti proti naši državi, vse to so prinesli v svet in razširili v velikih listih v alarmantne tatarske vesti o Jugoslaviji. Pri tem so jim zvesto pomagali izdajalski emigrantski krogi, ki so skušali z bombami in atentati prepričati svet o nesolidnem notranjem položaju Jugoslavije. Pa zaman je bila vsa ta njih podla kampanja in veliki svet se ni dal preslepiti in očiten dokaz popolnega poraza te klevetniške kampanje je novo posojilo. Z novim posojilom pa je izbito dno tudi drugi kampanji, ki se je vodila v mejah Jugoslavije same. Vedno znova in znova so širili razni emisarji tujih interesov vesti, da ne more obstali sedanji režim, ker nima nobenega ugleda v tujini, vsled česar tudi ne more dobiti nobenega posojila v tujini. In zlobno so dostavljali 1i agenti, da ga ne more dobiti niti pod najtežjimi pogoji, na katere da je seveda beograjska vlada itak pripravljena. Vse le zlobne vesli so z novim posojilom postavljene z vso ostrostjo na laž, ker ni samo novo posojilo sklenjeno, temveč celo pod tako ugodnimi pogoji, pod kakršnimi ni mogla dosedaj skleniti zunanjega posojila niti ena jugoslovanska vlada. Ta uspeh je tem večji, ker vlada danes gospodarska kriza, dočim so sklenile prejšnje jugoslovanske vlade posojilo v času visoke konjunkture. Še večji pa je uspeh vlade gen. Živkoviča, če upoštevamo pod kakšnimi pogoji so morale druge države skleniti zunanje posojilo. Tako je morala sprejeti Romunija posojilo po Kurzu 86.5 in 7-5% obresti, Poljska pa ni mogla doseči čistega finančnega posojila ter se morala obvezati, da nabavi za zgraditev železnice v Gdinj potrebni materijal v tujini. Naše posojilo pa je čislo finančno in država razpolaga čisto prosto ž njim. Nobena tajnost pa tudi ni, koliko držav se je trudilo, da hi dobilo zunanje posojilo, a so bili vsi napori zaman. Med temi državami so bile tudi takšne, ki se štejejo med velesile, a zunanjega posojila vseeno niso mogle dobiti. To dejstvo šele prav jasno pokaže veliki uspeh, ki ga je dosegla vlada generala Živkoviča. Veliko zunanje posojilo pomeni zato veliko priznanje tujega sveta Jugoslaviji in njeni kreditni sposobnosti, obenem pa tudi jugoslovanski Vladi, ki je znala odpreti avoji državi tudi v času najmočnejše gospodarske krize tuj denarni trg. To priznanje tujine bo znatno dvignilo ugled naše države, kar bo v novo korist vsemu našemu go spodarstvu. Leta in leta se je že skušalo dejansko že izvedeno stabilizacijo dinarja tudi uzakoni ti. Toda žele vladi generala Živkoviča se je ta namera tudi posrečila in s tem odprla našim podjetnikom možnost, da tudi oni dobe v tujini dolgoročne kredite. Vsemu našemu gospodarstvu je s tem dana mož nost za nov razmah in napredek. Pa tudi takojšnjo praktično korist bo imelo naše gospodarstvo od novega posojila, ker se bo znaten del uporabil za produktivne investicije. Z njimi se bo znatno omilila gospodarska kriza in naši ljudje bodo našli novo de !o in nov zaslužek. Kakor pa pomeni novo posojilo velik uspeh za Jugoslavijo in njeno vlado, tako pomeni Še silnejši neuspeh za vse neprija-telje Jugoslavije. Propadla je vsa njih kampanja, brez učinka so ostale njih klevete in s prezirom gre jugoslovanski narod mirno preko njih na delo. Na plodonosno in produktivno delo, sebi v korist in v utrditev evropskega miru. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 8. maja. d. V splošnem se skraja sedanje vreme še ne ho dosti spremenilo. V •evernih Alpah polagoma poslabšanje. Težkoče na kongresu mednarodne trg. zbornice Nasprotje med Anglijo in Ameriko glede vprašanja mcdzavezni- ških vojnih dolgov in reparacij Rim, 8. maja. n. Nasprotje, ki je nastalo med Anglijo in Ameriko na kongresu mednarodne trgovinske zbornice v Washingto- nu, je izzvaio veliko zanimanje fašistovske-ga tiska. »Giornale d' Italia« naglasa v svojem uvodnem članku, da bi bilo treba v današnjih časih razbistriti atmosfero nele v Evropi, nego po vsem svetu, da bo mogoče izvesti politiko zbližanja in zaupanja. List opozarja z ozirom na to nasprotje, da je na-talo zaradi tega, ker je zastopnik Velike Britanije naglasil potrebo, da se vprašanje medzavezniških vojnih dolgov napram Ameriki kakor tudi vprašanje vojnih reparacij reši na kompromisnem temelju, ali da se celo, če je mogoče, brišejo tako vojni dolgovi kot reparacije. Amerika je zavzela nasprotno stališče, toda današnja situacija na svetu zahteva, da se vodi račun o tem vprašanju. Evropski vojni dolgovi in nemške reparacije težko obremenjujejo evropske države. l)r. Luther je trdil, da odtehta- jo reparacije in druga nemška bremena polovico vsega nemškega bogastva. Morda ta trditev ne drži v celoti. Toda gotovo je, da bi z likvidacijo teh bremen gospodarska kriza v Nemčiji znatno ponehala. Istočasno pa bi se zmanjšala gospodarska kriza po vsej Evropi. Berlin, 8. maja. AA. Časopisje priobčuje obširna poročila o konferenci mednarodne zbornice za trgovino v Washingtonu. Po poročilu nevvyorškega lista »Herald Tribune« nameravajo nemški in angleški zastopniki staviti predlog, naj hi konferenca imenovala poseben odbor za vojne dolgove in reparaeijsko vprašanje. Berlinski listi pozdravljajo nastop angleških delegatov, ki so se pridružili nemškim zastopnikom v tem važnem vprašanju, čeprav je predsednik Združenih držav Hoover pred dnevi ponovno izjavil, da Združene države odklanjajo tak predlog. Podaljšanje poslovanja fašist, izrednega sodišča Kako utemeljuje Mussolini la svoj sklep — »Ognjišča zločinske infekcije v obmejnih krajih« Rim, 8. maja. v. Posebno sodišče, ki ga je ustanovil fašistovski režim za zaščito države in javne varnosti koncem 1. 1926., je ime- lo po zakonu z dne 25. novembra 1926, določeno poslovno dobo do 6. decembra 1931. J. Fašistovska vlada je menila, da bo dotlej že uveljavila novi kazenski zakonik, ki bi, kakor kažejo njegovi sedanji načrti, obsegal določbe zakona o zaščiti države v svoji drugi knpgi pod prvim poglavjem. Izkazalo pa se je, da bo mogoče novi kazenski zakonik uveljaviti šele 1. julija 1931. 1. in ne že leto poprej, kakor je to prvotno hotela fašistovska vlada. Zaradi tega je režim sklenil, da se podaljša poslovna doba posebnega sodišča za nadljnih 5 let. Zadevni zakon je predloži) poslanska zbornici sam Mussolini. V svojem poročilu, v katerem je hotel utemeljiti potrebo, da se podaljša poslovna doba fašistovskega posebnega sodišča, je navede) dva razloga. Prvič je treba po njegovem mnenju preizku- siti preosnovana porotna sodišča v sodstvu o zločinih, ki zadevajo najvišje državne interese. Drugič pa je potrebno podaljšanje poslovna dobe fašistovskega sodišča zaradi tega, »ker obstojajo v nekaterih obmejnih krajih ognjišča zločinske infekcije, ki so jih ustvarili in ki jih netijo ljudje z one strani meje in ki jih je treba na najener-gičnejši in nagel način uničiti. Za izdatno pobijanje lakih zločinov, ki so jih zakrivili tujci, je treba ohraniti posebno sodišče, ki združuje eksemplarnost svojih sodb z brzi-no svojega postopanja. To pa je tem bolj potrebno, ker predstavlja mir v tistih pokrajinah enega najvažnejših interesov ne le za mir nacije, marveč tudi za sam evropski mir.« Fašistovsko posebno sodišče se bo v toliko preosnovalo, da bo prešlo pod neposredno kompetenco ministrskega predsednika, vodili in sestavljali pa ga bodo še nadalje fašistovski častniki. Peti dan zagrebškega procesa Opetovana zasliševanja Hraniloviceve, Horvatka in Hercema Zagreb, 8. maja. k. Danes se je pričel proces proti morilcem Tonija Schlegla nekaj minut po 8. uri. Predsednik senata Bubanj je pozval k zaslišanju obtoženko Marijo Hranilovi-čevo in ji pokazal pismo, ki je prišlo na njen naslov z Dunaja. Ona je danes ponovno zatrdila, da pismo ni njeno. Predsednik ji je tedaj odgovoril, da je to neverjetno, ker je bilo pismo šifrirano. Pismu je bilo priloženo še eno drugo, ki je bilo pravtako šifrirano in ki ga izvedenci na noben način niso mogli razbrati. Iz tega so morali sklepati, da se je pismo nanašalo na načrte za nove umore in nova rušenja mostov, llranilovičeva je dejala, da tudi ona ne pozna pisave in da pisma ni nikoli prejela. Predsednik je nato pozval k zaslišanju Ilor-vatka in ga vprašal, če mu je Herceg zares dajal, da so v zabojih tulci patron. Horvatek je odgovoril, da so bili v zavojih zares takšni tulci, da pa tega ni vedel. Predsednik je tedaj odredil ksjjši odmor. V dvorano so privedli obtoženca Hercoga, ki so ga sodniki danes vnovič zaslišali. Obtoženec je izjavil, da ga že od leta 1929 od časa do Časa popada slabost. Predsednik mu je tedaj dovolil, naj govori, dokler more, za tem pa ga vprašal o neki gospodični Aneti, ki je bila njegova prijateljica in po kateri ga je Perčec pozval s Sušaka na Reko, kjer sta se tudi res se stala v kavarni Budai. Herceg je na nadaljna vprašanja dejal, da se na tem sestanku s Per-Čecem ni menil o politiki. Priznal pa je, da je Perčecu prinesel nekaj praznih kovčegov. Sledila je konfrontacija med njim in Horvat-kom, ki je priznal, da so iz aktovke moleli konci neke žice, da pa ni vedel, čemu bi naj bila žica, a da je menil, da je žica za električni vod. Na vprašanje predsednika je Herceg v na-daljnem zasliševanju dejal, da ni potoval v inozemstvo razen na Reko. Tedaj mu je predsednik prečital izpovedi, ki jih je dal sodniku Hanošu. V teh zapiskih je rečeno, da je 12. junija na Perčecevo zahtevo potoval v Pečuj in da ga je Dimitrovič pri Ferdinandovcih prepeljal preko Drave, da so ga madjarski orožniki aretirali in izročili nekemu kapetanu, kateremu pa je dejal, da ga pošilja Nace in ga je kapetan nato takoj izpustil na svobodo. Predsednik je nato opozoril Hercega, da se vrči baš te dni v Beogradu velik proces in da se Hercegove izjave pred preiskovalnim sodnikom popolnoma skladajo z izjavami onih obtožencev, ki jih sodi državno sodišče v Beogradu. Predsednik je obtožencu predočil, kako je nemogoče, da bi za vse te podrobnosti, ki jih je on navedel, vedela policija, preden je bil on zaslišan. Herceg je tedaj obrazložil to s tem, da je njemu Podravina zelo dobro znana še iz vojnih časov, Tudi ni priznal, da bi se bila po njegovi iniei-jalivl organizirala delavska pravaška mladina, nego se je ustanovil hrvalski pevski zbor, katerega je vodil Perčec. Priznal je, da je bila večina članov Hrvatske stranke prava proti Perčecu, da pa ne ve zakaj. Prav tako danes ni priznal, da je on Hraniloviča dvakrat spravil na Reko. Zaslišanje Hercega je trajalo do 14. ure. Tedaj je predsednik proces prekinil in ga odgodil do jutri zjutraj. Hitler kot priča v procesu proti narodnim socijalistom Berlin, 8. maja. n. Danes ie imelo berlinsko sodišče svojo senzacijo. V Charlottenburgu je v procesu proti Štirim narodnim socijalistom, ki so obtoženi radi krvavih spopadov s komunisti, nastopil kot priča Adolf Hitler. Zaslišan je bil kot priča, da pove, ali imajo napadalni oddelki njegove stranke nalog, da nastopajo s silo proli svojim političnim nasprotnikom. Hitler je to pod prisego zanikal in naglašal, da je to popolnoma neresnično. Članom napadalnih oddelkov je strogo prepovedano rabiti silo. Oni so dolžni javiti vsak incident svojim voditeljem. Tisti voditelj, ki bi dal tak nalog ali taka navodila, bi bil takoj izključen iz stranke. Adolf Hitler je nalo še odločno naglašal legalnost in lojalnost svoje stranke. Te Hitlerjeve izjave so zbudile začudenje, ker vse delo njegove slran-ke govori proli temu. Friedrich proti Bethlenovi gospodarski politiki Budimpešta, 8. maja. n. V madjarskem parlamentu se je danes nadaljevala razprava o proračunu trgovinskega ministrstva. Bivši predsednik vlade Štefan Friedrich je govoril proti vladni politiki, ki je v nasprotju z gospodarskimi koristmi države. To ni dobra politika, če Madjarska izvaža žito v Italijo, Avstrijo in Švico, pa vlada plača razliko med prodajno ceno m med ceno, ki je bila v resnici plačana. Friedrich je govoril dalje proti »boleti«, ker se s tem favorizira pridelovanje pšenice. To favoriziranje pa je veliko zlo in povečuje k i-zo. Boleta je samo trenutna narkoza. Končno je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Dramatična aretacija nevarnega bandita v Newyorku Nerv.vork, 8 maja. n. Sinoči so prijeli nevarnega bandita Crawleya in njegove najbližje pomočnike. Ko je policija zvedela, da se Cravv-ley skriva v neki zapuščeni vili v predmestju, je takoj poslala tja 800 policistov, da primejo zločinca, ki je pred kratkim umoril neko učiteljico in s tem silno razburil prebivalstvo. Policija je postavila okrog hiše patrulje. Razvil se je boj, pri katerem je policija uporabljala bombe in izvršila napad na vilo. Napad je uspel po uporabi plinov za solzenje. V vili so našli hudo ranjenega Crawleya in podvoditelja njegove tolpe Durnigera, ki je bil tudi ranjen. Razen njih so našli tam tudi lOletno Cravvle-yevo ljubico, ki je bila po vsem sodeč aktivna pomočnica pri vseh njegovih zločinih in celo pri umorih. Obisk francoske eskadre v naših vodah Split, 8. maja. k. Francoska eskadra, ki po-seti naše luke, pride v Split 10. junija. Splitsko luko posetijo 3 bojne križarke in ostanejo lam 3 dni. Iz Splita krene francoska eskadra v Kotor, kjer se bo mudila nekaj dni. Vsaka križarka francoske mornarice ima na krovu po 150 do 200 ljudi. Ukazi v vojski Beograd, 8. maja. 1. Nj. Vel. kralj je odredil, da se 54. pešpolk odslej imenuje 54. pešpolk Karola II., kralja Romunije. Od 3. letalskega polka k 6. je premeščen kapetan I. razreda Trostman Hugo kot vršilec poveljnikovih dolžnosti, generalštabni polkovnik Rupnik Lavo je nameščen kot vršilec načelnikovih dolžnosti pri poveljniškem štabu 3. armijske oblasti; inže-njerski kapetan I. razreda Kober Drago kot vršilec dolžnosti poveljnika 2. bataljona 1. pionirskega polka; inž. kapetan I. razreda Drobil-Rušanov Marcel pri 1. tehničnem bataljonu železniških oddelkov; kapetan I. razreda Tarnaj Edinem! je razrešen svoje dolžnosti, za upravnika glavnega vojnega skladišča št. 3 pa je imenovan artilerijski polkovnik Baldas Ernest. Ustanovitev fonda za brezposelne rudarje Beograd, 8. maja. AA. Na osnovi zakona b ustroju vrhovne državne uprave in zakona o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike ter tozadevnih odredb je minister za gozdove in rudnike podpisal naredbo o osnovanju fonda za skrb za brezposelne rudarje. Proces proti teroristom v Beogradu Beograd, 8. maja. 1. Proces proti teroristom se je pričel danes ob 8. uri. Danes so bili zaslišani Franjo Carevič, dr. Klemen ipeni, da je pariški in rimski sporazum pokopan in da se bodo morala pogajanja vršiti na čisto novi osnovi. Pariz, 8. maja. AA. Politični krogi so mnenja, da so se pogajanja za francosko-italijanski pomorski sporazum definitivno ponesrečila, dasi je uradni komunike izjavi), da bodo na majskem zasedanju Sveta Društva narodov skuSaii rešili ta sporazum. Splošno prevladuje mnenje, da bo vprašanje redakcije italijansko-franco-skega sporazuma odloženo do svetovne razoro-žitvene konference, ki bo prihodnje leto. Časopisje obžaluje, da so se stvari tako razvilS, vendar pa odklanjajo trditev angleških listov, da Francija skuša izrabiti francosko-italijanski spor, da pripravi Anglijo do nastopa proti av-strijsko-nemški carinski pogodbi. Rim, 8. maja. Italijanski listi obžalujejo zastoj v italijansko-francoskih pomorskih pogajanjih. »Lavoro Fascista« gre tako daleč, da trdi, da je postal italijansko-franeoski pomorski sporazum kos papirja. »Giornale d’ Italia« piše, v najbrže naročenem uvodniku, da mora Italija po zadnjih izkustvih nadaljevati svojo pomorsko politiko. List dalje naglaša, da je bila Italija vedno pripravljena za pomorski sporazum s Francijo. Drugi listi omenjajo izjavo francoskega časopisja, da osnutek italijansko-franco-skega pomorskega sporazuma od 1. marca ni obvezen. 22 višjih častnikov usmrčenih v Rusiji Varšava, 8. maja. d. Kakor poročajo iz Har-kova, je bilo 22 višjih častnikov ukrajinskega vojaškega okrožja, ki so bili pred meseca obdolženi, da so poskušali zanetiti vojaško vstajo, usmrčenih. Tekme med Jugoslavijo in Japonsko 2agreh, 8. maja. AA. Tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo h) Japonsko, ki bi se bile morale vršiti danes popoldne na igrišču akademskega teniškega kluba v Zagrebu, so morali zaradi dežja odgoditl in se bosta prva singla igrala jutri ob 3. popoldne, igra v dvoje v nedeljo ob pol 4., poslednja singla pa v ponedeljek ob 3. popoldne. Drobne vesti Odo, 8. maja. AA. Ker je ostala v zbornici v manjšini, je norveška vlada sinoči demisijoni-rala. Funchal, 8. maja. AA. Uporniki, ki so se zatekli na bojno ladjo »Curlew«, so se včeraj izkrcali. Bili so takoj aretirani. Odvedli jih bodo najbrže na otok Cape Verde. Louvain, 8. maja. AA. Tu so v prisotnosti belgijske kraljeve dvojice odkrili spomenik kardinalu Mercieru. Pariz, 8. maja. AA. Nemški pisatelj Thomas Mann je imel tu predavanje o literaturi. V uvodu je izrazil upanje, da bo prišlo med narodi do sporazuma in da bodo vsi Evropci smatrali Evropo za svojo skupno domovino. London, 8. maja. AA. Uradno poročajo, da je Rockefeller daroval londonski visoki gospodarski in politični šoli 146.000 funtov sterlingov. Berlin, 8. maja. AA. V soboto bodo posetila Anglijo nemška športna letala. Vrnila bodo lanski obisk angleških letalcev v Nemčiji. Danes se zberejo v Duesseldorfu in bodo letela jutri zjutraj preko Amsterdama, Calaisa in Lilla v Anglijo, kjer bodo pristala na letališču Heston v MWdleessexu. Sokolstvo Dr. MORAVSKI: ■Hudi (Narodnemu trpinu, bivšemu slovenskemu koroškemu deželnemu in državnemu poslancu Grafenauerju ob njegovi 70letnici v hvaležen spomin) Življenje našega koroškega tribuna — bivšega narodnega poslanca je zelo pestro in zanimivo. Sam sin preprostega kmetiča in orglarja je ostal pri isti obrti in delu kot oče: bil je oratar in orglar. Po ljudski šoli je ostal doma, da je pomagal očetu na polju, pri hiši in živini. Z očetom je hodil po deželi, kadar sta pospravljala stare cerkvene orgle. Tako je naš mladi France že kot mladenič prepopotoval vso Koroško in spoznal svoje ožje rojake od Zile do Drave, od Krke in Gline tja doli do romantično lepe La-budske doline. V Rožu in Podjuni je bil tako domač med ljudmi kot bi bil med njimi vzra-stel. Spoznal je vse narodne običaje, šege, navade ter ljudsko življenje, delo in trpljenje. — Kot fant doma se je v prostem času pridno sam izobraževal. Cele noči je bral knjige ter se učil iz njih dobrih naukov. — Posebno se je zanimal za politično gospodarska vprašanja kakor tudi za verske zadeve. Zato je s posebno vnemo predvsem rad bral sveto pismo. — Bil je živahnega temperamenta, iskrene, trde, neomajne vere v Boga in njegovo pravičnost, zato je bil tudi prepričan optimist vse svoje življenje tudi v borbi za pravice in enakopravnost koroških Slovencev. Zgodaj je zašel v javno življenje ravno zaradi svojega kritičnega duha in mišljenja in radi svoje visoke naobrazbe, inteligence in talenta, ki ga je kazal pri vseh javnih nastopih. Šele 28 let star je bil izvoljen v domač občinski odbor, kjer je prednjačil s svojimi nasveti in predlogi. — Narod je postal nanj pozoren in leta 1897. ga je izvolil za svojega deželnega poslanca v koroški deželni zbor, v katerem je nepretrgoma celih 20 let zastopal koroške Slovence do propada Avstrije 1918. Neustrašeno je nastopal v deželnem zboru zoper svoje nasprotnike — Nemce ter se boril za slovensko šolstvo, za narodne pravice slovenskega jezika v uradih ter za gospodarsko, politično in kulturno samostojnost koroških Slovencev. Leta 1907. ga je narod poslal tudi na Dunaj kot državnega poslanca. Tudi med visokimi in . učenimi gospodi na Dunaju je bil Grafenauer mož na svojem mestu s svojim impozantnim nastopom in duhovitimi govori. Bil je poslanec do razsula Avstrije leta 1918. Toda Grafenauer ie imel življenjsko smolo. Že kot fanta so ga enkrat zaprli za tri mesece, ker je preveč »odkrito« govoril. Bil je samo v preiskovalnem zaporu, toda obsojen ni bil, temveč oproščen. — Nemci so ga skušali izvabiti v svoj tabor. Obetali so mu časti, denar, visoke službe in brezskrbno življenje, ako prestopi na njihovo stran. Toda vse zaman. Grafenauer je ostal sam sebi, Bogu in narodu zvest in ni podlegel sladkim vabam krivičnega nemškega mamona. Ostal je mož značaj, čist, jak in navdušen, nesebičen Slovenec, ki je z vero v Boga žrtvoval vse svoje delovno življenje za narodov prid in blagor. Med svetovno vojno je postal Fr. Grafenauer velik trpin, revež, lahko rečemo, narodov mučenik. 2e 56 let starega so ga kot državi nevarnega zaprli in obsodili na pet let ječe. — Ovadila ga je neka oseba, češ da je v neki gostilni v družbi govoril, da bodo Rusi-Slovani zmagali in da bo Avstrija propadla. — Priče so pokrivem proti njemu pričale in bil je obsojen na pet let najstrožje vojaške ječe. Celih 18 mesecev je bil z drugimi odličnimi avstrijskimi politiki Slovani — med njimi dr. KramaF — zaprt v kaznilnici v Mollersdorfu na Nižje Avstrijskem. Godilo se slabo. Zbolel je na smrt. Toda ziljska korenina je kljubovala in življenju. V zaporu je postal Grafenauer pravi ljudski pesnik. Popisal je svoje trpljenje v verzih, ki dokazujejo njegovo dušno bol, trpljenje, pa tudi njegov poetični dar. Tako-le poje: mu je silno trda zdrava ostal je pri »Jaz. sem obrtnik, vratar, ki blagor naroda mu mar je bil vsekdar. — Zato me v groze in nasilja letih zadela sovražnikov je jeza prokletih. — Zato naj pesem moja gre iz kraja v kraj in naj budi — povsod spomin na hude dni, ki uaj enakih umu nikdar ne da jih včakati neba vladar! Kratka, a težko impresijonistična slika voj nega gorja in nesrečnega moža! O svojih pesmih pravi: »Kar dal sem na papir, Podoba moja je in nje okvire — — — In kaj je zakrivil, da so ga osumili, zaprli in obsodili? Oblasti ste naznanjen kot mož nestrpen, zvit, nevaren in prekanjen, dejanski srbovit. Da tajnosti poznate sovražnih nam držav; zorete Srbe brate in Ruse, kar ni prav. Da Srbom ste poslali v podporo kronic več, iz nas se norčevali, kar je kaznjiva reč! — Trenotke, ko je moral v spremstvu orožnikov v ječo brez slovesa, opeva tako-le: V solzah sem se proslavljal s slovesom brez besed, le »z Bogom« sem ponavljal — Slovd je bil pogled. — Le čista vest podala z menoj se je na pot in skrbno varovala me v hudih dneh je zmot. V zaporu: Morili so me dnevi — me trle so noči, ubogi meni revi pomoči bilo ni. — j Polnoč je kladvo bilo, brezbrižno kot vselej; a v me bridkost je lilo, bridkost brez konca meji Sem spomnil se domačih, izvil iz prs se vzdih; po luni in oblakih poslal sem vzdih do njih. Oba sem prosil eno popotnika nebš: pozdravita mi ženo, otroka moja dva. To moja je družina, ki hudo bol trpi, pogreša mene, sina, (sin mu je padel v vojski!) zdihuje — in molči. — Taki s čustvi nesreče in otožnosti prežeti so Grafenauerjevi verzi, ki jih je skoval in zvaril v zaporni celici »v hudih dnevih«! To je Grafenauerjev duševni profil. Lep je, čist, neoma-deževan je! Klub koroških Slovencev priredi 13. maja t. 1. ob osmih zvečer v dvorani »Delavske zbornice« Koroški večer kot skromno proslavo Grafenauerjeve 70-letnice. Prijatelji Korošcev in Grafenauerjevi častilci, udeležite se ga v velikem številu! Za strokovno izobrarbo trgovskega naraščaja Zgradba Državne trgovske akademije in Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani zagotovljena Blizu deset let že teče akcija za zgradbo po slopja za Državno trgovsko akademijo in Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani, ki jo je pokrenilo Društvo »Trgovska akade rnija« v Ljubljani. Predsedniku Zbornice TOl g. Ivanu Jelačinu, ki kot predsednik društva agilno in žilavo vodi to akcijo, se je po ponovnih in dolgotrajnih intervencijah pri kr. vladi v Beogradu končno posrečilo izposlovati, da je g. ministrski predsednik general Živko-vič odobril najetje posojila v znesku 4,700.000 dinarjev pri Državni hipotekarni banki v svr-ho zgradbe omenjenega šolskega poslopja. Neumornemu prizadevanju predsednika g. Jela čina se je posrečilo pridobiti ministra za trgovino in industrijo g. Juraja Demetroviča, da se je še s posebno vnemo zavzel za izvršitev tega projekta, katerega uresničenje bo daleko-sežnega pomena za strokovno naobrazbo našega trgovskega naraščaja in za razvoj naše trgovine specijelno v Sloveniji. Da se likvidira gori o-menjeno posojilo, bo prepustilo Društvo »Trgovska akademija« v državno last krasno stav-bišče na vogalu Bleiweisove in Gregorčičeve ulice, ki ga je svoječasno kupilo s prispevki naših trgovskih in industrijskih podjetij in denarnih zavodov. Cim bodo izvršene nekatere formalnosti glede odobritve načrtov, ki jih je izdelal inž. Šubic, je pričakovati, da se bo pričelo z zgradbo poslopja, ki bo gotovo eno najmodernejših v državi, verjetno še tekom letošnjega poletja. S tem smo končno vendarle dosegli, da bo srečno završena velika akcija za zgradbo naše Državne trgovske akademije v Ljubljani, za katero se je vložilo že toliko dela in intervencij in ki bi je brez požrtvovalnega in žilavega vodstva društvenega predsednika gosp. Ivana Jelačina ne bili izvedli gotovo še dolgo vrsto let. Gentlemen Prvovrstni krojaški salon Zaloga angleškega In češkega blaga Ljubljana, Miklošičeva cesta 18 Tomo Hlede Blejske zanimivosti Bled, 7. maja. Semkaj prhajajo ljudje skoro vseh kulturnih narodov, največ Nemcev iz Avstrije pa tudi iz Reicha, ki ložirajo v Parkhotelu. Pred kratkim jih je prišla večja skupina ter narejajo v lepih pomladnih solnčuih dneh krajše in daljše avto-izlete po Gorenjski. Kakor se čuje ostanejo na Bledu še dalj časa. Želimo jim mnogo oddiha in prijetnega bivanja med nami. Avtobusni promet se vrši redno k vsakem vlaku, le žal da je prevozna cena še vedno visoka. Gradbena dela blejskih hotelov se z mrzlično naglostjo dovršujejo. Ker je jedilnica v hotelu Jekler premajhna, se zida sedaj nova, ki bo zelo povečana. Dela v Toplicah in Kasini se končujejo in upati je, da bo v najkrajšem času že vse gotovo. Le podaljšek Park-hotela bo ostal do jeseni, skoro v sedanji obliki, končno zgrajen bo šele v naslednjem letu. Lepa razgledna točka vrh Straže je dobila prikupno lice. V poletnem času prihaja semkaj na stotine tujcev, zato je lastnik Park-hotela prestavil vrtno plesišče, ki je bilo pred Kasino na vrh Straže. Napravil se bo tudi buffet, popravlja se staro keglišče, posekalo se je v svrho boljšega razgleda mnogo gozdnih dreves, popravila in uredila se bo pot na Stražo itd. Skratka, Bled se z vso naglico pripravlja na se-zijo, ki obeta biti letos še boljša od lanske. V najkrajšem času bodo morala biti končana dela s kanalizacijo, ako pa bodo nastale kake ovire, se bodo jarki zasuli, ceste pa uredile in izravnale ter izročile prometu. Kanalizacijska dela se bodo nadaljevala šele v jeseni. Za ta čas se predvidevajo še mnoga druga dela, pred vsem betoniranje in asfaltiranje najobljudenej-sih blejskih cest. Iz posebnih tehničnih vzrokov so bila te dni ustavljena gradbena dela garaže in stavbe, kjer so bita predvidena stanovanja za uslužbence Park-hotela. Pri hotelu Troha je gradbena tvrdka Slavec iz Kranja napravila nov prizidek, kjer bo stala nova kavarna. Rateče na Gorenjskem Pred tujsko sezono. Tujsko-prometno društvo je izvedlo že nekaj priprav za poletno sezono, ki obeta biti živahna. Popravljajo se pota, napravljajo se klopi in mize ob potih in na razglednih mestih, na križiščih in važnejših točkah pa napisne table in markacija, tako da se bo vsak tujec lahko orijentiral. Iz več krajev prihajajo že vprašanja po stanovanjih, znak, da je za naš obmejni kot zanimanje. Sobe in postelje so čiste, po zelo nizki ceni in jih je dosti na razpolago. Tudi z dobro in zadostno hrano bo preskrbljeno. Da je naš kraj s slovito Planico nekaj lepega in privlačnega, mora potrditi vsak, ki si je že ogledal naš obmejni kot iu naše krasne skalnate velikane. Da smo Rate-čani dobri, prijazni in postrežljivi, je dokaz to. da prihaja vsako leto več tujcev v naš kraj, in to iz vseh krajev države. Koča Tamar v Planici pri Ratečah (ne Planica pri Kranjski gori) je stalno čez poletje oskrbovana. Vse informacije in pojasnila daje Tujsko-prometno drušlvo Rateče, Gorenjsko. K današnji izbirni tekmi za Pariz Večkrat smo že slišali na raznih občnih zborih in sestankih, da sokolske prireditve niso tako obiskane kakor bi morale biti. Navajali so se najrazličnejši vzroki, zakaj ni tistega zanimanja več za telovadbo in sokolske tekme, kot je bRo pred svetovno vojno in nekaj let po svetovni vojni. Kje tiči vzrok? Odgovor na to vprašanje je prav lahek. Glavna napaka, da ni zanimanja za telovadbo in tekme je v tem, da vse stvar premalo propagiramo in se obdajamo i nekakim »kitajskim zidom«. O javnih telovadbah izve naša publika iz lepakov in časopisni! nobic, med tem pa, ko o tekmah bodisi saveznih župnih in društvenih ne izve »koro ali pa popolnoma nič. Ravno k tekmam bi morala naše publika priti v čim večjem številu, r! nas bo danes in jutri izbirna tekma Članov SKJ za svetovno prvenstvo v Parizu. Alt je naša publika o tem kaj informirana ali eello pozvan« da pride pogledat izbirno tekmo? V časopisi! beremo suhoparno poročilo ,da se tekma vrši nikjer pa ne zasledimo poziva, da bi publika t čim večjem številu prisostvovala izbirni tekni' in tako pokazala priznanje bratom tekmoval cem, ki bodo v težki borbi branili ugled in ča«l domovine. ČOS je imela na velikonočno nedelje izbirno tekmo za Pariz. Iz poročil je razvidno da je tekmi prisostvovala ogromna množica sokolske publike in dajala duška krasno izvede nim vajam posameznih tekmovalcev. Vsem pa naj bo vzgled tekma za prvenstvo na orodju nemških turnarjev v Bs«enu, ki se je vršila ot udeležbi nad 10.000 gledalcev. Tekmovalo je lf ttO tekmovalcev in pri lej tekmi je vzdržal« publika do konca. Žal, da poročila o tej zani rnivi tekmi ne moremo priobčiti v celoti, kol ga ima glasilo nemških turnarjev »Deutsche Turnzeilung«. Zanimivo je, da niso še danes objavljeni rezultati naraščajskih in članskih tekem sokolske župe Ljubljana na orodju, ki so se vršile v mesecu aprilu. Izgovor, da to niso popolne tekme tekme v lahki atletiki bodo v jeseni in dn bodo takrat objavljeni skupni rzultatii, ne drži Sokolsko članstvo se zanima tudi za uspehe na orodju in ravno zaraditega bi moralo župne načetništvo objaviti rezultate čim preje. Naš namen ni na tem meslu razpravljat o po menu sokolskih tekem in javnih nastopov. Pov darjamo pa, ako se objavljajo razni občni zbor! in sestanki, toliko bolj bi se morala polagati večja važnost za tekme, ki so bistveni del sokolske telesne vzgoje. Sledimo vzgledu bralo« Cehoslovokov In drugih narodov, prirejajmo tekme za javnost in ne za sebe in prepričani smo, da ne bomo več culi na zborovanjih jadikovanja, da ni zanimanja za našo lepo sokolsko stvar. J. II. krojaški salon GBIltlSITIGn Zaloga angleškega In češkega blaga Ljubljana, Miklošičeva cesta 18 Tomo Hlede Cuida: Farumor Homan 67 Ponosen, otožen nasmešek je zaigral na Lucilijinih listnih, ko je vstala. Skoraj očitujoče je rekla: »O, mylady, vedite, da mi je njegovo ime presveto, da bi ga lahkomiselno vpričo tujcev izrabila? Samo vas sem si upal vprašati o preteklosti lorda Cecila, z nikomer drugim bi ne govorila o tem.« In ko je Farnmorova mati pritisnila večerni poslovilni poljub na otrokovo čelo in mu pogledala v obličje, je vedela, da govori resnico. Njen čisti, plemeniti značaj ne bo nikoli z radovednostjo ogrožal svojega miru s tem, da bi skušal prodreti v tajnost njenega življenja. Kaj takega bi utegnil narediti le kakšen zloben človek namenoma. 8. Med mnogimi, ki so v Elebru dvorili Farnmorovi varovanki, potegujoč se za en smehljaj njenih ustnic, je bil Vaidor edini, katerega je Lucilia upoštevala. Do vseh gospodov je bila ravnodušna; poslušala je njihova laskanja napol veselo, napol začudeno, toda čim *<> odmela v njenih ušesih, je že pozabila nanje. Samo Valdorju je bila očitno naklonjena. In to ne morda zato, ker je bil izkušen v občevanju z ženskami in se ji je morda znal spretnejše približati kakor ostali, ampak ker je mislila, da je udari, iskren Farnmorov prijatelj. Mlada deklica je nagonski čutila, da sicer mnogo spoštujejo in se boje Farnmora kot voditelja velike stranke, vendar pa da ga malokdo ljubi. In ker je mislila, da je Vaidor med poslednjimi, ga je rad poslušala. Valdorju ni ušlo, kaj je vzrok, da ga dekle odlikuje pred drugimi. Spoznal je, da vodi do Lucijinega zaupanja samo ena pot. Moral ji je torej govoriti o njenem varuhu. In to pot je ubral s finim, prirojenim mu taktom ter si pridobil dekličino naklonjenost. Farnmor je s strahom in hudimi slutjarai opazoval njegovo početje. »Mylady Chesville mi je pripovedovala,« je rekel nekega dne Vaidor Luciliji, ko sta jahala drug vštric drugega skozi zeleni park, »da je bil vaš gospod oče dober Farnmorov prijatelj. Torej sem ga gotovo tudi jaz poznal.« Lucilia ga je pogledala z veselim presenečenjem in vzkliknila: »Ali je to mogoče?« »Gotovo, poznal sem skoro vse Farnmorove prijatelje. Moram ga vprašati. Zelo bi me veselilo, če bi se spomnil moža, ki vam je bil tako blizu.« Vaidor je govoril ljubeče. Vedel je, da je mogoče priti do njenega srca z ljubeznjivostjo, ne pa z laskanjem; njegove oči so jo prisrčno gledale, glas mu je zve- nel kakor od ganotja. Lucilia ga je hvaležno pogledala in rekla: »Bil je najboljši prijatelj mojega varuha. To morete soditi že po tem, kar je naredil zame. To je najplemenitejši in najboljši človek!« Solncni žarki so predrli skozi goslo vejevje in drevje ter obsijali njen ljubki obrazek. V nežnem, rožnatem siju ji je žarelo obličje, oči so se ji lesketale od zanosa, vsa njena postava je izražala zamaknjeno, božansko občudovanje moža, ker ni videla temnih strani njegovega značaja. In prvič se je Vaidor v ljubosumni nestrpnosti pregrešil proti laktu, ki mu je bil prirojen. »Mi, gospodična,« je odgovoril naglo, »mi ga navadno sodimo baš nasprotno. Vaša hvaležnost je pretirana. Saj ni težko vestno izpolnjevati varuške dolžnosti do lako ljubke varovanke. Ali ste uverjeni, da ostane vedno do vas tako nesebičen, kakor je bil, dokler ste bili še otrok? Morda pa ni njegovo srce še docela odmrlo, dasi je videz tak? Ah, gospodična, sami sebe ne poznate!« Komaj je izpregovoril le besede, že se jih je pokesal. Po učinku je uvidel, kako so bile neumestne. Mlad1, deklica ga je zardevajoč pogledala napol užaljeno, napol prestrašeno in vendar se je čutila srečna. Nenadoma je zdivjala proč od njega k skupini jahačev, med katerimi je bil Farnmor. »Ali si se česa ustrašila?« jo je vprašal varuh v skrbeh, ko je videl njeno žareče obličje. Jz Dravske banovine d »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 30 z dne 9. maja 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe. — Pravilnik o izločanju obolelih oseb in nadzorstvu nad zdravimi osebami iz za kuže n ih hi«. — Pravilnik o nadzorstvu nad pita o vodo. — Popravek k vzporednemu pregledu občih državnih razliodkov za leto 1931/1932. — Razglas kraljevske banske uprave Dravske banovine o izpmnembi krajevnih imen Stara in Nova Oslica v Stara in Nova Oselica. — Objave kraljevske banske uprave o obči tiskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. d »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine ima štev. 30 z dne 9. maja t.1. priloženo abecedno stvarno in osebno kazalo za letnik 1930. d Gospod minister trgovine iu industrije Juro Deinetrovič je blagovolil prevzeti častno predsedstvo XI. ljubljanskega velesejma, ki bo od 30. maja do 8. junija t. J. d Imenovanje. Po službeni potrebi so premeščeni g. Franc Peternel, uradnik na postaji v Zidanem mostu k postaji v Ljubljani gl. kol., g. Janez Kralj, uradnik na postaji Podnart-Kropa za pastaje.načeliuka v Mirni peči in Franc Alt, uiradnik na postaji v Ptuju za postajetnačelnika v Slovenskem Javorniku. d Opozarjamo na oglas na šesti strani glede cen mainufaikturnega blaga pni družbi COMMERCE, Tavčarjeva ulica St. 2, prvo nadstropje. 1172a Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, d V Dolu pri Domžalah so učenci najvišjega razreda osnovne Sole vsadili 1000 smreke rtz-nim manjšim gospodarjem, ki so prijavili svoje prošnje za sadike. Delo je nadzoroval poleg domačega učiteljstva tudi gospod grajski oskrb-nik-gozdar Mayer Franc na Krumperku. d Zgoden roj. Trgovec g. Ivan Traun v Na-ropljih je dobil v sredo 6. t. m. prvi čebeljni roj. £ jr Aljama Sobota, 9. maja 1931, Gregor N. Pravoslavna: 26. aprila, Vasillije. Nožno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. * ■ Akademiki! V nedeljo 10. t. m. ob pol 11. uri bo v prostorih družbe sv. Cirila in Metoda (Beethovnova ulica 2, pritličje, levo) pripravljalni sestanek za ustanovitev akademske podružnice CM družbe. Pridite vsi, ki se zavedate važnosti in zaslug te naše edine, stare narodnoobrambne organizacije, ki je dandanes prav tako potrebna, kot kdaj prej. Pridite vsi, ki še mislite in čutite idealno! — Pripravljalni odbor. ■ Klub koroških Slovencev v Ljubljani priredi v sredo 13. maja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani v počastitev 70-letnice koroškega voditelja in jugoslovanskega mučenika Franca Grafenauerja »Koroški večer«. To bo večer posvečen delu Orafenauerje-vemu in ljubezni do naših koroških rojakov. Pri prireditvi bo sodeloval z venčkom koroških narodnih pesmi pevski zbor Kluba koroških Slovencev, ki je bil šele pred kratkim ustanovljen in bo na ta večer prvič pokazal javno, kaj zna. Vstopnine ni, ker je prireditev namenjena v prvi vrsti v propagandne svrhe. Prostovoljni prispevki se bodo uporabili v dobrodelne namene. V teh dneh bodo bivali v Ljubljani tudi igralci Izobraževalnega društva iz St. Jakoba v Kožu na Koroškem. Vprizorili bodo na povabilo Uprave Narodnega gledališča v Ljubljani na praznik 14. maja ob 15. uri v Dramskem gledališču znano Spicarjevo koroško igro »Miklova Zala«. Igralci bodo igrali v svojem rožanskem narečju. Ker je igra zelo bogata na krasno podanih prizorih iz narodnega kmečkega življenja slovenskih Korošcev in so Št. Jakobčani znani kot najboljši koroški pevci, smo prepričani, dn bodo koroški rojaki, ki bivajo v Sloveniji, in njihovi prijatelji napolnili pri tej prireditvi dvorano ljubljanske Drame. ■ Sokol Ljubljana II javlja pretiižno vest, da je preminul njegov'dolgoletni nad vse požrtvovalni odbornik brat Leopold G run le Id. Na zadnji poti spremimo ga korporativno v kroju v nedeljo 10. t. m. ob ‘A6. uri popoldne iz hiše žalosti Masarykova cesta 64, kjer je tudi zbirališče. Zaslužnega brala, ki si je stekel za naše društvo nevenljivih zaslug, ohranimo v častnem spominu. Odbor. ■ Občni zbor rezervnih oficirjev. Na četrtkovem zboru Zveze rezervnih oficirjev je bilo sklenjeno, da se društvo razide in da vstopijo člani v Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Ljubljana. Člani razpuščene Zveze so se takoj nato udeležili občnega zbora ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. l’o poročilih funkcijonarjev Udruženja so govorili župan dr. l’uc, ban dr. Marušič, divizijonar Ilič, dr. Žirovnik, g. Perhavec in drugi. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: župan dr. Dinlco Puc, načelnik direkcije državnih železnic v p. ttrnest Vargazon, ravnatelj Evgen Lovšin, bančni uradnik Rajko Pavlin, odvetnik dr. Albin Kandare, upravitelj Standard Oil Company Alfonz Lorger, načelnik bančne uprave dr. Filip Orel, inženipr mestnega gradbenega urada Nace l’»rko, univ. profesor SlojiCevič, profesor Rado Pavlič, za namestnike pa bančni uradnik Joško Piber" mag. phanm. Jakob Borčič in priv. uradnik Vekoslav Turel. V nadzorni odbor so bili izvoljeni kot člani direktor podružnice Drž. hipotekarne banke Bulajič, blagajnik glavne carinarnice Josip Košir, bančni uradnik Rudolf Kramar, za namestnika pa inž. Ivan Ahtik ter profesor tehnike inž. Stanko Dimnik. ■ Sokolske izbirne tekme za mednarodno telovadno tekmo, ki se vrši ob piiiliiki proslave SOJetnice obstoja Mednarodne telovadne federacije meseca julija t. 1. v Parizu, se vrSe danes in jutri na letnem telovadišču »Ljubljanskega Sokola«. Začetek tekem danes ob pol 15. uri, jutri ob pol 9. uri. V slučaju slabega vremena se vrše tekme v telovadnici »Ljubljanskega Sokola« v Narodnem domu. Vabimo sokolsko publiko, da v čim večjem številu poseti izbirne tekme in pokaže priznanje našim vrlim borcem pri težki tekmi. Vstopnina Din 5-—, za dijake Din 2•—. Zdravo! ■ Obrtniki! Jugoslovenski ženski savez v Ljubljani bo danes in jutri nabiral prispevke v »Materinski fond«, ki ga je ustanovil v pomoč bednim in podpore potrebnim materam, kakor delajo to ženska društva tudi v drugih državah. V pomoč inateri bo izdal savez tudu koleSke in jih razpečeval našemu občinstvu. Rolekii ee lahko prilepljajo ne pisana, račune itd. in se bo tako propagiralo to človekoljubno in humanitarno delo. Vsem obrtnim zadrugam in obrtnikom priporočamo to požrtvovalno akcijo ženskega saveza in jih prosimo, da podpirajo njega stremljenje v korist bednih in revnih mater. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. ■ Dijaški koncert, ki se vrši danes v veliki dvorani hotela »Union« in ga vodi g. prof. Ivan Repovš, ima zelo pester spored. Pomnoženi šolski orkester. bo izvajal več samostojni?! točk od Bizeta, Dvoraka, Smetane hi Bacha. 80 članski mladinski zbor bo pel priljubljene jugoslov. narodne pesmi sspremljevanjem orkestra. Mladi violinski virtuoz Uirož Prevoršek nam bo zaigral dve kompoziciji. Nad 120 članski mešani zbor pa se je lotil dokaj težke naloge proizvajati nekatere težje umetne pesmi, izmed katerih je Jos. Klemenčičeva »Poglejte duše« trd oreh tudi za lizvežbane pevce. Zastopani so še skladatelji: St. Premrl, Vodopivec, Hubad lin Dav. Jenko s svojim »Spevom ciganov« iz vedno lepe, sveže in efektne »Vračare«. Vso javnost vabimo, da se udeleži koncerta in e tem pokaže dijaštvu, da tudi ona srna ceniti trud in idealizem, ki navdušuje glasboljubečo mladino, da se s toliko vnemo pripravlja za svoj veliki javni nastop. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu do 6. ure pop., zvečer pa 1 uro pred koncertom pri blagajni. Ce.ne vstopnicam so tako nizke, da jih zmore vsakdo. Dobiček je namenjen za nabavo muzikalnega materijala na zavodu in v podporo revnim učencem. ■ Strelci oblastne stroljaške družine! V nedeljo 10. t. m. se vršijo strelske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8'30. Udeležba strogo obvezna. Vse prijatelje strelskega športa uljudno vabimo, da se udeležijo strelske prireditve. ■ Velika senzacija za Ljubljano. V Ljubljano sta prispela dva velika ameriška traktorja tvrdke Caterpillar, ki jo zastopa v Ljubljani Harley Daviidson Motor Import d. z o. z. Včeraj .je tvrdka priredila produkcijo s »Sixtyjem« na Vilharjevi cesti. Zanimivi demonstraciji so prisostvovali inžemjerji mestnega gradbenega urada z direktorjem BreiovSkom na čelu, več občinskih svetnikov in zastopniki gospodarskih korporacij. Traktor je napravil v poldrugi uri 200 m dolgo lepo cesto. Žal, da je nadalj.no delo ustavil dež. Med niveliranjem terena se je zbralo na Vilharjevi cesti vse polno občinstva. Samo ob sebi je razumljivo, da so bili navzoči tudi naši fotografi. ■ Godba Nar. žel. glasb, društva »Sloge« priredi ob lepem vremenu v paviljonu kavarne Zvezda drevi od pol 19. ure dalje promenadni koncert. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla sta: Herman Orehek, 1 mesec star, sin uslužbenca cestne železnice, Bohoričeva ulica 10; Ivan Aleš, 68 let star, čevljarski mojster, Ahadjeva St. 10. — V ljubljanski bolnicah so umrli: Ana Rupnik, roj. Cigale, 50 let stara, žena sprev. drž. žel., Moste pri Ljubljani; Zvonko Ramšak, 11 mesecev star, 6in delavca, Gaberje pri Celju; Jakob Kogovšek, 68 let star, vozni preglednik drž. žel., Verovškova ulica 16; Franc Demšar, 3 mesece star, sin delavca, Jezersko; Jakob Fiiegl, 50 let sta>r, klepar in posestnik, Tržaška cesta 24; Ljubica Stosič, 27 let stara, žena glav. trafikanta, Toplice-Zagorje; Marjeta Legar, 8 tedne stara, hči ključavničarja, Jernejeva ulica; Janez 7.avbi, 1 dan star, sin posestnice, Cirkoše; Boris Bavdek, 3 in pol mesece star, sin banč. dirig., Kranj; Anton Likozar, 41 let star, aficijal mest. nač., Prečna ul. 2; Franc Šušteršič, 34 let star, kajžar, Laze pri Črmošnjicah; Franc Gričar, 46 let star, hišar, Št. Jurij p. Kumom; Franc Sasso, 4 in pol leta star, sin posestnika, Vinje-Dotl pri Ljubljani; Franja Skrk, 60 let stara, ko-čaiica, Plavne pri Tržiču; Sergej Loboda, 44 let star, »likar, Masarykova c.; Franja Venbole, 49 let stara, žena trgovca, Izlake pri Litiji; Franc Jamnik, 2 leti star, sin cerkovnika, Prevalje pri Preserju; Marija Pirc, 25 let stara, hči posestnice, Vodmatski trg, Franc Keržič, 6 mesecev star, sin ključavničarja drž. žel., Poljane pri Št. Vidu nad Ljubljano; Josip Novak, 13 mesecev star, sin posestnika, Vel. Račna pri Ljubljani; Ana Devetak, 12 let stara hči zidarjeve žene, Stepanja vas; Marija Pajer, 76 let stara, Šmartno pri Litiji; Ljudmila Mencinger, roj. Pregl, 25 let stara, žena posestnika, Begunje pri Radom-lju. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje! ■ Pasja pravda zaključena. Še je Ljubljančanom v spoijiinu sfera s psom Črtom, katerega je sluga v bolnici neki Č. s pomočjo kurjača Leopolda H. ustrelil. Črt je bil last znanega gojitelja dobermanov g. Ivana Grilca, ki je po sedmih letih izsledil storilce. Leopold H. je bil obsojen, pa se je pritožil in pred dnevi je obsodbo potrdila tudi višja instanca. S tem je ta pasja afera likvidirana. 5Wariftcr m Prireditev Rdečega križa v Košakih. Rdeči križ v Košakih bo priredil v nedeljo, dne 10. t. m, ob 15. uri v gostilni Račič v Košakih svojo prvo letošnjo veselico. m Zborovanje mariborskega učiteljskega društva. V četrtek so tu zborovali učitelji iz Maribora in neposredne okolice. Udeležba je bila izredno velika posebno še, ker se je zborovanja udeležil tajnik ljubljanskega poverjeništva UJU, ki je predaval o novem uradniškem zakonu z ozirom na učiteljstvo. Učitelji so rešili razne tekoče stanovanjske in društvene zadeve. m Razpored za zgradarino. Davčna uprava v Mariboru naznanja, da je za vse območje davčne uprave razpored za zgradarino (hišni davek) za davčno leto 1931. že gotov ter na vpogled med uradnimi urami od 11. do 18. t. m. v sobi št. 4 v pritličju uradnega poslopja v Ciril-Meto-dovi ulici št. 1. Davčni zavezanci se opozarjajo, da se o ugotovljeni davčni osnovi iu odmerjenem davku v smislu člena 130 cit. zakona potom plačilnih nalogov obveste posebno. Zoper višino davčne obnove se zavezanci lahko pri-tožijo v roku 30 dni od dneva prejema obvestila. Pritožbe se morajo kolkovati z 20 Din. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 m Položaj našega delavstva v tekstilni industriji. Že opetovano smo omenili, da sprejemajo naše tekstilne tovarne, ki so visoko zaščitene s carino, pa kljub temu silno drago prodajajo Jz drugih banovin Samomor bankirja Ugleše Krestiča Tajna o nenadnem izginotju direktorja Ru-sko-slovanske banke v Beogradu je pojasnjena. Njegovo truplo je predvčerajšnjim našel v Donavi 10 km od Beograda ribič Ivan Gjeorgije-vič iz Starih Balovca. Ribič Ivan je zgodaj zjutraj s svojega čolna opazil na vodni površini črn predmet, ki je bil podoben kosu lesa. Odpeljal se je s čolnom proti plavajočemu predmetu In ko se mu Je približal, je ves osupel opazil, da gre za človeško truplo. Privezal Je truplo na čoln in ga spravil na obrežje. Sodeč po obleki, je neznanec pripadal boljšim krogom. Na roki je imel lepe rokavice. Oblečen je bil v lepo obleko in ogrnjen s plaščem. Ribiča je pa najbolj iznenadllo to, da je utopljenec imel privezana pod pazduho 2 komada opeke in velik kos svinca. Samomorilec je bil pogrešani bankir Ugleša Krstič. Ker je bil dober plavač, si je pred samomorom obtežil obleko, se zavil v plašč in skočil v reko. Bal se je gotovo, da bi se v zadnjem trenutku premislil in začel v vodi plavati. Ribiči so- o najdbi takoj obvestili oblasti in izročili tudi listine in denar, ki so ga našli pri utopljencu. Kdo je utopljenec, je spoznal učitelj Nikola Mudrič iz Starih Banovcev; ta je tudi obvestil o dogodku ravnateljstvo Rusko-slovanske banke v Beogradu. Odtod so obvestili o tragični smrti bankirja tudi Krestičevo rodbino. Njegovo truplo je ležalo v vodi že 7 dni, torej od dneva, ko je Krestič izginil v Novem Sadu. Pretekli četrtek je namreč Krestič zapustil neki novosadski hotel in neznanokam odšel. Svoj kovče" 1e pustil v hotelu. Najbrž je že isto jutro skočil z novosadskega mostu v Donavo. Ker je bil obtežen so ga valovi takoj zagrnili. Pri samomorilcu so našli razen legitimacij tudi potni list, ki je bil na novo po- trjen, kar je sprva opravičilo sum, da je Krestič pobegnil v inozemstvo. Najbrže je imel namen odpotovati v Avstrijo in tam izvršiti samomor. V beležnici, ki so jo našli v njegovem žepu, je bankir imel zaznamovane ljudi, katerim je posodil znatne vsote. Zapisal je tudi imena onih oseb, katerim je poslal poslovilna pisma pred samomorom. Pri sebi je imel 360 Din. Samomor je izvršil zaradi neuspehov v svojih bančnih poslih. Strašno maščevanje otroka Kakor smo poročali, je 5. t. m. uničil požar v Ostricah pri Novem Marofu 14 kmečkih hiš in 12 velikih gospodarskih poslopij. Ogenj Je nastal popoldne, ko so bili domači zaposleni na polju. Ker Je pihal veter, se Je požar hitro razširil. Ko so prišli ljudje domov, so našli pogorišča namesto hiš. Gasit so prihitela gasilne društva iz Novega Marofa, iz Varaždina in iz Varaždinskih Toplic, ki so preprečili še večjo katastrofo. Na mesto požara je prišel tudi sreski načelnik g. Turkalj. Zanimivo Je, da je požigalec 6-leten otrok, kakor je preiskava ugotovila. 6-letnl Djuro, sin nekega Stipana se ni hotel igrati s svojim mlajšim bratom m ga je zato mati natepla. Otrok je materi takoj zagrozil: Ker si me tepla, bom zažgal skedenj! Kmalu nato Je mati opazila z njive, da je otrok res skedenj zažgal in nato pobegnil ter ga še do danes niso našli, škodo cenijo na 400.000 Din. b Nevihta nad Medjimurjem. Iz Čakovca poročajo, da je divjala v četrtek nevihta, ki je zahtevala 2 žrtvi. V vasi žabniku v občini Sv. Martin je strela ubila poljedelca Karla Nagyja. Poginila sta tudi konja s katerima je oral na njivi. V Belici pri Čakovcu Je pa strela ubila neko kmetico, ko je delala na polju. svoje izdelke, naše domače moči skoraj izkljui-no samo na slabša delavska mesta. Kako jih plačujejo, pa naj pokažejo sledeči približni podatki. Povprečno zasluži naš delavec na lelo 10.500 Din, na dan pa 35 Din. Krog 70% delavcev in delavk zasluži na teden po 120 do 215 dinarjev. Mezde so sicer različne, a navadno se gibljejo od 30 do 44 Din na dan, pri ženskah celo samo od 22 do 36 Din. Kolektivne pogodbe ni v nobeni tovarni, predpisi o delovnem času pa se večinoma povsod kršijo; z nizkimi nagradami, katerih pa niti redno no izplačujejo, silijo delavstvo k protizakonitemu 9 do 10-urne-mu delu. Primerjave dokazujejo tedaj, da zasluži delavec za kg. predenja 3‘70 Din, dočim predstavlja storjeno delo vrednost 14-60 Din, delo stane tovarne le 25% dobička 1 Pri tkalnicah pa znaša zaslužek delavca pri 1 kg 6 do 10 Din, prirastek vrednosti pa najmanj 25 Din. Dobiček po odbitku plačila za delo znaša tako 60 do 75% 1 Pijte original »CHABESO«. 1114 m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče nujno: železostrugarja, mizarja za pohištvo, 2 krojača, 2 navadna delavca, šteparico, 6 kuharic, 2 hotelski sobarici za deželo, 34 kmečkih dekel, 11 hlapcev k goveji živini, 4 hlapce h konjem, tapetnika, čevljarja, 3 elektromonterje, kovača, vec učencev pekovske, mizarske in krojaške obrti; za Split: hotelsko kuharico; za Omiš: dve hotelski sobarici; za Karlovec: dve varuški, za Zagreb: dve vzgojiteljici. m Koncert v parku. Jutri, v nedeljo od 11. do 12. ure bo v Mestnem parku koncert vojaške godbe. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 085 m Dramska šola. Pouk v dramski šoli bo jutri, v nedeljo, dne 10. t. m. od 9. do 13. ure. m Narodno gledališče. Danes zvečer bo zadnja vprizoritev Reharjevega »Učlovečenja«. Jutri popoldne bo Slovensko žensko društvo uprizorilo v proslavo Materinskega dne mladinsko igro »Dve Marički«. Zvečer se ponovi zadnjič in po znižanih cenah opereta »Kneginja čardaša«, m Kinematografi. Grajski kino: »On in lije- fova sestra«. Kino Union: »Moja žena — tvoja ena«. m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu je bila lzbera rib. Prodajale so se: sardele po 18 Din, skombri po 38 Din, očade po 28 Din, borboni po 44 Din, moli po 32, sipe po 32 Din. morski raki pa po 32 Din kilogram. m Čemu? Te dni je vzbudilo mnogo nevolje pregledovanje potnikov pri Glavnem kolodvoru po nekih tujih organih, ki ne poznajo niti ljudi niti našega načina postopanja. Ali ne bi to, če je potrebno, lahko izvršili organi naše krajevne oblasti? m Neugodno vreme. Zadnje dni je vreme skrajno spremenljivo, razlike v temperaturi so znatne in nagle. Ponekod je padla tudi slana in napravila precejšnjo škodo na posevkih, posebno pa na sadnem drevju, ki je v najlepšem cvetju. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor. 1184 m Nesreča delavca. Včeraj je krožna žaga odrezala tri prste na desni roki 401etnemu delavcu Josipu Leonhardu iz Presternice, ki je zaposlen na žagi v Vrtni ulici. m Nesrečen padee. V Vojašniški ulici je včeraj v svojem stanovanju padel Ivan Časar tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. m Karambol blizu Kamnice. Neki kolesar je včeraj popoldne trčil v kolo in vrgel na tla drugega kolesarja lSletnega vajenca Alfreda Laha. Lah se je pri padcu nevarno ranil na temenu in je moral v bolnico. m Nesreča. Pri Sv. Ožboltu ob Dravi je včeraj padel pri delu 581etni posestnik Anton Vrečko in se tako nevarno poškodoval na glavi, da je moral v bolnico. m Konj je ugriznil v četrtek popoldne 17-letnega, v Cvetlični ulici 33 stanujočega sedlarskega pomočnika Martina Vilčnika v obraz in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. m Samomor? Marj ja Kok je javila policiji, da je v torek nenadoma izginil njen mož Anton Kok, usnjarski pomočnik, ki je bil zadnje dni zelo zmeden in potrt in je često govoril o samomoru. w Težka nesreča krovca. V Prepeljali na Dravskem polju je v četrtek padel med delom z neke strehe 72Ietni krovec Franjo IMppenba-cher, si zlomil levo roko in se tudi notranje nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanje je vsled visoke starosti zelo resno. m Nesreča posestnicc. Med delom na domačem dvorišču je v četrtek padla 271etna posestnikova žena Matilda Megličeva iz Rač tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. ni Ob prste. Pri rezanju slame je rezilo odrezalo v sredo 251etnemu posestniškemu sinu Martinu Hortku v Ribnici na Pohorju tri prste na levi roki. Hortek je moral v tukajšnjo bolnišnico. Pragersko Poroka. Poročila sta se te dni Anton Kmetec in Marija Pernatova, oba iz Strazgovc pri Pragerskem. Bilo srečno! Cepljenje proti osepnicani. Danes v soboto od 8. ure zjutraj dalje bo v tukajšnji osnovni šoli obvezno in brezplačno cepljenje otrok proti kozam ali osepnicain. Igra. Prosvetno društvo iz Črešnjevca bo priredilo jutri, v nedeljo, ob 15. uri popoldne v tukajšnj| osnovni Šoli igro »Tri sestre« in burko »Čašica kave«. Vstopnina bo majhna. Poljčane Razstava poljedelskih strojev. Strojna tovarna in livarna Ježek, ki je pri nas uredila stalno zalogo in prodajo raznih poljedelskih strojev, bo sredi tega meseca priredila razstavo svojih strojev. Sejem. Naslednji sejem — tretji v tem letu — in to za živino in blago, bo pri nas v ponedeljek po Križevem, t. j. 18. maja. Razširjajte Jugoslovana i Geljfe * Društvo stanovanjskih najemnikov je na svojem zadnjem občnem zboru sklenilo, da se da se razide, ker v današnjih prilikah ne more nuditi članstvu nikake pomoči. Premoženje se bo razdelilo med reveže mestne ter okoliške občine. * Invalidska tombola bo jutri popoldan na Dečkovem trgu. Podpirajte vojne žrtve! * Smrtmi kosa. V javni bolnici je 7. t. m. umrl 59-letui Zajc Alojzij, hlapec pri stavbeniku KukoTcu na Lavi. * Mestna knjižnica je v mesecu aprilu izposodila 1117 strankam 2410 knjig. * Južnoštajerska vinarska zadruga na vinski razstavi v Mariboru. Na I. banovinski vinski razstavi in vinskem sejmu v Mariboru, ki se vršita od 10. do 12. maja, bo Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju častno zastopana. Razstavila bo 17 vrst vina, med temi Haložana, Ortlibca iz Šmarja 1929 ter 1930, Bi-zeljčane, celo vrsto Ljutomerčanov ter vina iz mariborske okolice. Posetniki razstave se posebej opozarjajo na ta vina. * Ljudska posojilnica v Celju je naklonila Krajevni zaščiti dece in mladine 500 Din, za kar se ji društvo iskreno zahvaljuje. * Šport v nedeljo. Jutri dopoldan ob 9. na Glaziji nogometna tekma med rez. SK Celje ter rez. SK Olimp — Gaberje, nato prvenstvena tekma med hazeno SK Celje ter hazeno SK Sevnica. Popoldan ob 15. pri Skalni kleti prvenstvena tekma med Atletiki ter SK Trbovlje, ob 1630 na Glaziji prijateljska tekma med SK Celje ter SK Rapid — Maribor. * Prodajalka časopisov izgubila denar. Prodajalka časopisov Kave Antonija je 5. t. m. na poti od Jurčičeve ulice do Masarykovega nabrežja izgubila svojo listnico iz rjavega usnja, v kateri je bilo 12 bankovcev po 10 Din. Ker je ženska revna in trpi občutno izgubo, se na- proša pošteni najditelj, da naj denar odda na predstojništvu mestne policije. * Nezgode. V Zabukovci so se otroci igrali s tem, da so v posodah mešali karbid in vodo, posodo zaprli in čakali, da poči. Pri taki eksploziji je bil 11-letni rudarjev sin Potočnik Joško hudo ranjen v obrazu. — 49-letni mli- Grui'i Jakob iz Kasaz pri Libojah je pa-riciaLI0«,-'11 si zlomil lev<> nogo. — 69-letnega tJ!a i :'.n$*scha Josipa iz Laškega je neki m i ,Le da si Je delavec pri padcu zlo- " ! ,’?■ Vsi ponesrečenci se naha- jajo v celjski bolnici. * Težka nezgoda neznanega motociklista. V četrtek zvečer je prišel na rešilno postajo neki šofer povedat, da je opazil v jarku ob cesti v Levcu nezavestnega človeka, poleg katerega je ležalo motorno kolo. Nemudoma ge je odpeljal rešilni avto v Levec ter nezavestnega neznanca odpeljal v bolnico. Niso mogli ugotoviti, kdo da je ponesrečenec ter na kak način se je ponesrečil. Ker je kolo nepoškodovano, je verjetno, da je sam padel v jarek. Novo mesto Gasilci iz Novega mesta in okolice imajo jutri ob desetih dopoldne svojo običajno vsakoletno mašo pri Božjem grobu na Grmu. Spremi jih mestna godba. Radio-predavanje. Nocoj ob 6. uri predava učitelj g. Viktor Pirnat v ljubljanskem radiu o dragulju dalmatinskih voda, o prelestnem otočcu Lokrumu pred Dubrovnikom. Dvorakov večer priredi Sokolski orkester nocoj v lastnem domu. Mlekarno in zajuterkovalnico so otvorile v Hladnikovi hiši »Zadružne osrednje mlekarne« *z Bele cerkve. Trebnje Ljudsko delo. V prihodnjih dneh se prične v občini Trebnje ljudsko delo. Zavezanci bodo razdeljeni po vsej občini, tako da bodo vse ceste enako popravljene. Nov most. Uprava državnih cest namerava Zgraditi nov železobetonski most čez Temenico v Ponikvah pri državni cesti. Z gradbo mostu bo združena tudi preložitev Temenice na dolžino 80 m. Komisijski ogled bo na licu mesta na Ponikvah 21. maja t. 1. ob 9-45. K ogledu vabljeni vsi sosedje in interesenti! Občinska seja bo v nedeljo ob pol 8. uri dopoldne. Na dnevnem redu so važna vprašanja reorganizacije mej upravne občine Trebnje ter združitev celega sodnega okraja v eno občino. Ljudstvo z velikim zanimanjem pričakuje izid te seje. Potovan/e po zvezdi večernici 71. Prav tedaj, ko sta deček in deklica premišljevala, kako bi splezala na tla, sta zagledala še drugo čudo: ogromnega polža. Lezel je s svojo veliko hišo na hrbtu naravnost proti gobi. Mlada popotnika sta radovedno obstala, da bi videla, kaj bo. Polž se pa za njiju ni prav nič zmenil. Naglo in slastno se je pričel gostiti z okusnim prigrizkom. »S^obo nama bo pojedel!« je dejala Danica in se zasmejala. Obsojen ponarejevalec denarja Mednarodni pustolovec Jovan Popovič obsojen na dve leti in en mesec ječe Maribor, 8. maja. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je stal danes 52-letni Jovan Popovič, bivši trgovec iz Beograda, sicer pa znan mednarodni pustolovec, ki je prehodil že vse dele sveta in j)ovsod poskušal svojo srečo. Neštetokrat je prišel v raznih državah v konflikt z zakonom, posebno zaradi ponarejanja denarja. Tako je bil 1. 1923. obsojen na težko ječo v Los Angelesu v Kaliforniji, 1. 1928. na Dunaju radi goljufije itd. Lani v decembru je Popovič prišel iz Beograda v Maribor, od koder se je dne 17. decembra odpravil proti državni meji pri Št. liju. Tu je hotel že zjutraj na avstrijsko stran, a opazil in zavrnil ga je orožnik Finhut. Popoldne je spet skušal preko meje, a s še manjšo srečo. Dohitel ga je finančni stražnik Rupert in ga aretiral. Med potjo na orožniško postajo je Popovič raztrgal neki ovoj in ga hotel za- vleči. Ko mu ga je finančni stražnik odvzel in ga pregledal, je našel v njem fotografske plošče s posnetki bankovcev angleških funtov šterlingov. Pri poznejši preiskavi pa so našli pri njem še druge predmete, potrebne za ponarejanje denarja in vodni tisk angleških nov-čanic po 5 in 10 funtov. Ko je finančni stražnik Rupert aretiral Popoviča, mu je ta ponujal 100 Din, da bi ga izpustil. Pri zaslišanju v Št. liju, na tukajšnji policiji in tudi pri današnji razpravi je obtoženec trdil, da so bile plošče namenjene le za reklamo za neko milo, da mu jih je dal baje v Beogradu neki Alfred iz Berlina in mu naročil, naj jih odnese v Nemčijo. Sodniki pa seveda niso verjeli in so Popoviča obsodili na 2 leti in 1 mesec težke ječe, 400 Din denarne kazni in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. Krvav dogodek na Dunajski cesti Bosanec Hamžič, ki je zaklal delavca štrajnerja, obsojen na 6 mesecev zapora -- Kazen se mu je odložila na 3 mesece in je bil takoj izpuščen štrajnerjem pogovarjati in se je umaknil Ljubljana, 8. maja. Dopoldne se je vršila pred senatom trojice pod predsedstvom sodnega svetnika Kralja zanimiva obravnava proti 24-letnemu Bosancu Ibrahimu Hamziču iz Velike Kladuše, srez Ca-zin, muslimanu, oženjenemu delavcu v Ljubljani, stanujočemu v mestni gramozni jami ob Vodovodni cesti. Obravnavi je prisostvovalo številno občinstvo. Državno tožilstvo je zastopal namestnik g. Goslar, obtoženca je zagovarjal odvetnik Milčinski. Obtožnica Pokojni Franc štrajner je 15. marca 1.1. imel na šmartinski cesti z nekim Ahmedovičem in drugimi bosanskimi delavci incident in je pri tej priliki poškodoval Ahmedoviča na glavi. Zato je bil 2. aprila zaslišan kot osumljenec pri deželnem sodišču. Poškodovani Ahmedovič, ki je bil istočasno povabljen s Štrajnerjem, se ni javil k zaslišanju. Na povratku s sodišča je pokojni štrajner v družbi s svojim najemodajalcem zakonskima Kržišnik in s prijatelji Francetom Sturmom, Alojzijem Končanom in Francetom Mihevcem šel v gostilno Kovač v Kolodvorski ulici, kjer so spili 3 litre belega dalmatinskega vina in se nato vračali proti domu. Na Dunajski cesti blizu Linhartove ulice je družbo prehitel obdolženec s svojo ženo. Na Kržišnikovo opozorilo, da je to tisti Bosanec, s katerim je Štrajner imel incident na šmartinski c., je štrajner pohitel za obdolžencem, vendar v njem ni spoznal onega, ki je bil tudi pozvan na sodišče k zaslišanju. Ko pa mu je Kržišnik ponovno zatrdil, da je obdolženec identičen z onim Bosancem, je štrajner zopet šel za obdolžencem in ga poklical, češ da se ima z njim nekaj zmeniti. Obdolženec pa se ni hotel s Roparski umor v Kriški gori pri Žužemberku Žužemberk, 7. maja. Danes zjutraj se je bliskoma razširila go trgu vest, da so našli v vinogradu v Kriški gori umorjeno 78 let staro prevžitkarico Marijo I?o-ker. Stanovala je v zidanici, kakih 200 m od ceste, ki pelje iz Žužemberka proti Stični. Posedovala ni razen zidanice in malega vinograda ničesar. Bila je obceznana kot skromna ženica, ki si je svoje vsakdanje življenske potrebščine pridobila s težavo ter so ji ljudje često priskočili na pomoč, da so jo ubranili pred pomanjkanjem. Imela je v Ameriki sina, kateri je pa pred kratkim umrl ter ji je poslala sinova žena mal denarni znesek, da bi ji bilo s tem vsaj malo olajšano življenje. Ljudje so to seveda zvedeli ter začeli govoriti o dolarjih, ki jih je dobila ženica iz Amerike. To je bil tudi glavni vzrok, da se je neki brezvestnež polakomnil tega denarja in jo na zverinski način umoril. Umorjenka je bila napadena v noči dne 6. t. in. Po vsem sodeč še ni legla k počitku, ker je bila, ko so jo našli umorjeno, v svoji dnevni obleki, kakor so jo videli prejšnji dan sosedje. Napadalec je strl šipo na vratih, odmaknil zapah ter vdrl v zidanico in ji nato prerezal vrat. Nesrečnica se je morala obupno boriti z napadalcem, kar dokazuje nered v stanovanju. Postelja je vsa razmetana, odeja na tleh, kakor tudi drugi predmeti, vse okrvavljeno in raztrgano. Po mizi, postelji in steni se vidijo krva- vi odtisi rok nesrečnice, ki se je skušala v zadnjem hipu rešiti morilca. Toda njena borba je morala biti kratka, ker vsled strašne rane je kmalu izkrvavela in podlegla. Po tem groznem dejanju jo je zverinski morilec zavlekel iz zidanice, kjer jo je vrgel čez škarpo po vinogradu. Obležala je kakih 5 metrov od kraja zločina. Po končanem strašnem dejanju je šel morilec nazaj v zidanico, tam si je umil okrvavljene roke v škafu vode in nato prebrskal stanovanje. Značilno za ciničnost zločinca je, da si je privoščil še nekak prigrizek, kar priča polna posoda rabljene masti na ognjišču. Po obvestilu je orožništvo takoj začelo iskati zločinca. Morilec je pustil za seboj znake, ki bodo omogočili ugotoviti, kdo da je. Na sredi sobe je ležaja cunja vsa krvava, pod katero se pozna natančen odtis čevlja. Ti odtisi se popolnoma ujemajo s stopinjami, ki vodijo od kraja zločina po vinogradu proti cesti. Niti za zločincem ne vodijo daleč, ker po vsem sodeč je sto- m se je umaknil na drugo stran ceste. Ko pa je štrajner z dvema spremljevalcema prišel zopet k obdolžencu, je ta nenadoma izvlekel iz nožnice velik bosanski nož in z njim trikrat z vso silo zamahnil proti v bližini stoječemu Mihevcu, Končanu in štraj-nerju. Prva dva sta se še pravočasno umaknila, štrajner, ki je pa ostal na svojem mestu, pa je bil zaboden v pljuča in je čez tri ure izdihnil. Obsodba Namestnik državnega tožilca g. Goslar je poudarjal, po zaslišanju obtoženca in prič, da o silobranu ne more biti govora in je predlagal ostro kazen. Zagovornik Milčinski je navajal, da je bil štrajner znan izzivač in nasilnež. Njegovi starši sami so bili mnenja, da jo bo še enkrat izku-pil. Hamzičeva obramba je bila potrebna. Iz tega, da je obdolženec, se mu ne sme odrekati vera. Predlagal je njegovo popolno oprostitev. Zagovornikova izvajanja je Hamzičeva žena, slabotna, suha ženska, očitno težko bolna, večkrat prekinila z vzkliki, radi česar Jo je dal predsednik odstraniti iz dvorane. Zunaj je izbruhnila v krčevit jok: Hotela bi, da padem pred sodniki na kolena in jih s povzdignjenimi rokami prosim milosti. Komaj so jo utolažili. Predsednik senata je po kratkem posvetovanju razglasil obsodbo, da se obsoja Hamzič radi prekoračenega silobrana na 6 mesecev zapora — v kazen pa se mu šteje preiskovalni zapor od 2. aprila dalje — in na povračilo kazenskih stroškov. Na zagovornikovo prošnjo mu je senat odložil kazen za tri mesece, da bo med tem pomagal ženi, ki živi z dvema otrokoma v veliki bedi in pomanjkanju ril to domačin, kateremu so bile prilike dobro znane. Na kraju nesreče se je zbralo ogromno ljudi, ki so se zgražali nad podlim morilcem, ki je umoril staro in siromašno ženico. Upamo pa, da orožništvo izsledi morilca in ga preda roki pravice. Kranj Strelska družina v Kranju javlja svojim članom, kakor tudi nečlanom, da se bo v nedeljo radi dežja prekinjena malokaliberska tekma nadaljevala v nedeljo 10. t. m. od 14. ure naprej na vrtu holela »Stara pošta«. Redne strelske vaje se vršijo vsako nedeljo dopoldne in popoldne na strelišču v Struževem. Kino Talija predvaja v petek 8. maja in v soboto 9. maja vsakokrat ob 9. uri nemi velefihn Poročnik njezine'Visokosti v glavni vlogi Svetislav Petrovič in Agnes Esterhaszy ter z dodatkom zvočne velese igre. V n e d e 1 j o 10. maja lOOVo nemški velefilm Valček v spalnem vagonu v glavnih vlogah: Albert Paulig, Falkenstein, Fritz Schultz, Lucia Englisch, Adele Sandrock, Truda Broliner, Angelo Ferari, Maks Wilsem. Predstave ob 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek pa ob 9. uri. Št. Jurij ob južni železnici Še o vlomu. Kakor je »Jugoslovan« že poročal, se je izvršil v trgovini g. Anton Fedrana pred kratkim velik vlom. Zlikovci, ki jim je bila hiša dobro znana, so vdrli v dobro založeno trgovino iz dvorišča. Zasledovanje vlomilcev ni bilo lahko, takoj ko se je pa tukajšnjim orožnikom posrečilo najti shranjene stvari na kozolcu g. Urleba v Lokarjih, so šli le ti za pravo sledjo in aretirali dva vlomilca in priležnico enega od teh, pri kateri so zasegli veliki del ukradenih predmetov. »Dobro informirana« ljubljanska dnevnika sta poročala, da je zlikovce izsledila celjska policija, kar pa ne odgovarja dejstvu, temveč jih je izsledilo in aretiralo naše vestno orožništvo pod vodstvom komandirja Cvetkoviča, ki je trojico izročil za čas zaslišanja policiji v Celju. Sedaj je do malega vse pokradeno blago najdeno, manjka le še blaga za približno 1000 Din. Velika nevihta. V sredo popoldne je bila nad Št. Jur jem velika nevihta z gromom in točo, udarilo je tudi v novo veliko gospodarsko poslopje g. Mastnaka. Večje škode ni bilo. Stavbeno gibanje. Stavbena vrzel, ki je ločila takozvani »spodnji trg« od tesno zazidanega »gornjega trga« se lepo izpopolnjuje in bodo v tem dolu letos postavljene zopet dve lični vili. in to želez uradnika Petka in veterinarja Uršiča. V kratkem l»o dograjena tudi nova gospodinjska šola, ki je bila že lani pod streho. Iz policijskega predala Ljubljana, 8. maja. Posledice užaljene ljubezni Frančiška K., roj. leta 1906. v Ameriki, pristojna v Šmarje Sap, srez Ljubljana-okolica, samska delavka iz Zaloga pni Škofljici, ije prijavila policiji, da jo je samski delavec državne železnice Franc H., roj. leta 1903. v Mostah, v teku zadnjih treh let v času, ko je imela z njim ljubavno razmerje, prevalil pod obljubo zakona za 2400 Dian, ki mu jih je dala v zneskih 400, 300, 200, 100, 50 in manj Dan, kolikor je pač zahtevat. H. je prekinil z njo ljubavno razmerje in začel ljubiti drugo dekle, s katero ee namerava v najkrajšem času poročiti. Frančiška je izpovedala, da je bil K. pripravljen, da ji povrne omenjeni znesek im da ji je že dal dvakrat po 200 Din. Tudi jo je prosil, naj ga ne naznani policiji. 6. t. m. pa ji je naenkrat izjavil, da je ni za noben znesek prevaral im da jii ni tudi nič dolžan. H. je, zaslišan, priznal, da je Frančiški obljubil zakon, da pa je ne more poročiti, ker je imela v istem času kakor z njim Ijubavna razmerja tudi z drugimi moškimi. Frančiška mu je pač izročila nekaj denar ja, vendar ne celih 2400 dinarjev. Dve nesreči in uapad 18-letna delavka Manija Ježek z Ježice si je v tovarni >Jug08teyer« urezala z nožem v desno nogo. — 6-letnenra sinu posestnice Stanku Podgoršku iz Vodic je njegov 10-detni brat po nesreči odsekal s sekir« 2 prsta na levi nogi. 56-lelni posestnik Franc Javornik iz Rodič, oibčioa Jarše, se je mudil v neki gostilni v Domžalah. Neki gost ga je pričel izzivati in ker ni hotel reagirati, je razjarjen potegnil nož in ga zabodel v levo roko. Sreča v nesreči 38-1 el ni delavec Franc Marčun iz Bukovice pri Vodicah, je padel raz stavbnega odra na stavbi remize ob Celovški cesti v Zg. šiški 5 m globoko. Na splošno začudenje tovarišev, ki so nm takoj prihiteti na pomoč, je odnesel Marčun le lahke poškodbe, tako da mu niti na bilo potreba v 'bolnico. Braslovče Kuluk. Županstvo Braslovče razglaša, da so seznami zavezancev za ljudsko delo pri županstvu 14 dni na vpogled. Poroka. V sredo sta bila poročena v Petrovčah g. Leopold T u r n š e k, veleposestnik iz Gorice in gdč. Anica R o j n i k o v a, po domače Plavčeva iz Podvrha pri Braslovčah, hčerka uglednega veleposestnika. Bilo srečnoI Trzin Trzin lepo napreduje in ^prekaša v tem pogledu marsikatero vas. Najstarejša izmed vseh ustanov je gasilno društvo, ki je proslavilo na Florijanovo nedeljo 25-letnico svojega požrtvovalnega delovanja. Ustanovitelja tega najpotrebnejšega društva sta gg. J. Kralj in L. Bleje, takratni naučitelj. Razen tega je še Nepolitično izobraževalno društvo, katerega u-stanovitelja sta gg. J. Kralj (mlajši) in St. Sicberl. To društvo si je zgradilo svoj lastni dom, ki se imenuje: Trzinski dom za gospodarstvo in prosveto. Sedanji predsednik tega društva je nadučitelj g. A. A r r i g 1 e r. Na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, t. j. 5. julija, bo blagoslovitev Trzinskega doma za gospodarstvo in prosveto. Nadalje pa imajo tudi kmetijsko podružnico, ki ima največ zaslug za gospodarski napredek občine Trzin. Hadio Ljubljana, sobota, 9. maja. 12.15 Plošče (mešan program), 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Viktor Pirnat: Loeruim — dragulj dalmatinskih voda. 18.30 dr. Čampa: Jugoslovanska zakonodaja. 19.00 Pavel Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šali. 20.30 Rezervirano za prenos. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio-kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 10. maja. 9.00 l)r. Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje: P. da-. R. Tomiinec. 10.20 Ferdo Jelenc: Knjigovodstvo za hotelirje. 11.00 Radio-orkester. 12.00 čas, dnevne vesti, plošče, šlagerji iz zvočnih filmov). 15.30 Dvoboj na harmoniki (Magister dn Pristovec). 10.00 Predavanje o Pavlini Pajkovi. 20.00 Koncert muzike Dravske divizije. 22.00 Radio-orkester. 22.15 Časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 9. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koncert: Beeitboven. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera, Beograd. Zagreb, nedelja, 10. maja. 11.30 Dopoldanski koncert, 11.30 Kuhinja. 10.00 prenos tenis tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo in Japonsko. 17.30 Jazz orkester. 20.30 Pesmi in arije (Ar. Sielska). 21.50 Novice. 22.00 Lahka glasba: Radio orkester. Beograd, sobnta, 9. maja. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 10.30 Klavirski koncert 17.30 Popoldanski koncert Radio orii.esi iii. 18.00 Sokolstvo. 19.30 Predavanje. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Koncert (harfa in violina). 21.00 Plošče. 21.30 Poročila. 21.50 Po Evropi. Beograd, nedelja, 10. maja. 9.00 Prenos iz Sa-borne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plošče. 19.30 »Iz mojih spominov« (Branislav Nušič). 20.00 Violinski koncert. 20.40 »Gospodična Julija«, tragedija Strindberg. 21.40 Novice. 22.00 Narodne pesmi. 22.30 Koncert balalajk. Praga, sobota, 9. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 15.50 Otroška tura. 16.30 Moravska Ostrava. 19.05 Bratislava. 20.00 Vokalni kvartet. 21.00 Brno. 22.30 Moravska Ostrava. Praga, nedelja, 10. maja. 7 (X) Koncert orkestra v Karlovih varili. 8.30 Plošče. 9.00 Košiče. 10.00 Bino. 11.00 Komorna glasba. 12.05 Poljudna glasba. 18.05 Plošče. 16.00 Brno. 19.00 Bratislava. 20.00 Poljudna glasba. 21.00 Radio orkester. 22.25 Orkestralni koncert. Katastrofa svetovnega lesnega trga Od danes naprej pride v prodajo sledeče: . a Din 10* 12 Oddelek C za nogavice, žepne robce in drugo drobnino se oivori v sredo 13. 4. m. Tiskani poplin........... Etamin v modnih vzorcih . 120 cm Damastgradl za žimnice „ 23-— 150 cm platno za rjuhe .... „ 19-— 80 cm angleški fini šifon ... „ 10-— Svilnate platnene rute ogrinjal-ke 2 m v kvadratu s franžami „ 75*— in velika množina angleških štofov, moderni vzorci, po skoro polovico reduciranih cenah. Dmžba COMMERCE Tavčarjeva ulica 2 — v prvem nadstropju Kavarna Restavracija Klet „Zvezda“ Dnevno koncert lastnik Fr. in Koza Krapeš, vulgo „Ziveti“ Ljubljana 762 Telefon 2059 Premog suha drva PajaliiiL. Bohoilteva ulica 5 Okrajne zastopnike za vse sreze spre j-m e m o, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe im „UNION“, zavarovalna družba, Ljub-Ijana, Miklošičeva c. 7/III. 1222 Fef© aptimii foto potrebščine Kosmetika Drogerija Hermes Ljubljana Miklošičeva c. št. 30 Foiomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 986 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 469 lajoenej« In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Vas ženirajo, cenj. dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. „VENERA" - eliksir Vas reši v par sekundah vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči „VENERA“-eliksir. Ne bo Vam žal. Bočica 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din, dve 28 Din, tri 38 Din, razpošilja: R. COTIC = LJUBLJANA VII 1200 Kamniška ulica 10 a Uniforme ■/.a gospode oficirje in činovnilce vse vrsto, točno in solidno izvršuje od najboljšega blaga po zelo nizki ceni tvrdka za uniforme in civil ’ Anion Vrbinc Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 20. Razširjajte Jugoslovana! Analiza zastoja lesne trgovine v svetovnem gospodarstvu nudi naravnost porazno sliko. Svetovna gospodarska kriza je povzročila tako katastrofalen zastoj, da je ž njim prav resno ogrožena vsa svetovna lesna trgovina. Praški narodni gospodar dr. K. Uhlig navaja indeks uvoza in izvoza posameznih držav-producentov, kakor tudi držav-konsumentov, ki nazorno prikazuje, kako ogromno se je znižala potrošnja lesa v posameznih svetovnih državah. Izvoz lesa iz Češkoslovaške je v letu 1927 dosegal 110% povprečnega izvoza, v letu 1928 je indeks dosegel 93%, leta 1929 je padel na 67%, v letu 1930 pa celo na 52%. V prvem četrtletju tekočega leta je dosegel jedva 29% povprečnega izvoza. Tudi v Nemčiji niso razmere mnogo bolje. Od 120% v letu 1928 se je indeks izvoza znižal v prvem četrtletju tekočega leta na 42%. V Angliji se je isti indeks znižal od 117% ua 76%. Francija je v tem oziru nekoliko bolje odrezala. Splošna slika kaže katastrofalno nazadovanje v srednji Evropi ter zmerno padanje v zapadni Evropi. Lesni uvozi posameznih držav: 1930 napram prejšnj. letu v m ilijonih Din Anglija 11719 - 822 = - 7% Nemčija 5107 -1397 = -22% Francija 3459 + 532 = + 15% Združene države 3255 —1485 =*= -31% Italija 2200 — 136 - - 6% Belgija 2172 — 367 - —14% Madjarska 922 — 386 - —30% Češkoslovaška 398 — 157 =■ —29% V letu 1930 je Nemčija zmanjšala svoj uvoz za 1400 milj., istotako tudi Amerika. Anglija je sprejela za 800 milj. manj, Belgija in Madjar-ska skupno za tričetrt milijarde, Italija in Češkoslovaška skupno za pol milijarde manj. Edino Francija zaznamuje pol milijarde porasta, kar pa nikakor ne odtehta ogromnega nazadovanja na ostalih tržiščih. Proceutualno največje poslabšanje izkazuje Amerika in Srednja Evropa, znatno manjše poslabšanje je opažati v zapadni Evropi. V splošnem znaša znižanje gamo pri navedenih državah okrog 3 in pol milijarde dinarjev. Promet vseh svetovnih držav pa se je gotovo znižal za polnih 7 milijard dinarjev. V tem pa je vpoštet samo promet blaga, ki je potovalo preko državnih mej; če k temu prištejemo še odjem notranjih tržišč, pridemo do go-rostasnih cenitev, ki znašajo po mišljenju dr. Uhliga najmanj 20 milijard Kč ali 33 milijard dinarjev. Gospodarske vesti X Objava. Dne 26. maja 1931 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna olertalna licitacija v skrajšanem roku za zgradbo železobetonskega nadvoza v Radovljici. Načrte, proračune in druge podatke se dobi od 15. maja 1931 dalje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v Ljubljanskem dvoru, soba št. 98. X Bilančni zaključek Skodovih tovarn. Ško-dove tovarne in društvo rudnikov in topilnic, katerih večina delnic pripada družbi >Uniou Europčenne« in »Schneider-Kreuzotovem kon-sorcijuc, so imele lani 76 milijonov Kč čistih dohodkov. Lani so sprejele naročil za 3 mili jarde 19 milijonov Kč, to je 449 milijonov več kot leta 1929. V tovarnah je bilo leta 1930 zaposlenih 28.191 delavcev in uradnikov, to je 9200 manj ko leta 1929. Zmanjšanje števila delavcev je treba pripisati racionalizaciji dela v tovarnah. Svota 50 milijonov Kč, predvidena za investicije, je bila povečana na 117 milijonov Kč, tako da skupna svota za investicije znaša 2 milijardi 935 milijonov Kč. Družbin kapital znaša 200 milijonov Kč, rezerve 932 milijonov Kč, fond za stabilizacijo pa 300 milijonov Kč. X Uvedba poštno-nakainiške službe z Velik« Britanijo po Poštni hranilnici v Beogradu. Z odlokom g. ministra za promet štev. 2084 z dne 22. aprila 1931 se uvaja s 15. tnajem t. 1. poštno-nakazniška služba po Poštni hranilnici v Beogradu s kraljevino Veliko Britanijo (Velika Britanija, Severna Irslca, otoki kanala La Mandle iu Isle of Man). Kdor hoče poslati denar v Veliko Britanijo, naj kupi položnico obrazec 132 S, ki jo dobi na vsaki pošti v kraljevini in na blagajni Poštne hranilnice v Beogradu in nje podružnic za 25 par. Položnico naj izpolni po tiskanem besedilu in jo odda hkrati z denarjem. Na eno položnico se lahko pošlje do 3000 dinarjev, v katerem znesku pa ni vračunana pristojbina. Dinarji se preračunavajo v angleške funte po tečaju (ponudba' beograjske borze izza prejšnjega dne. Pristojbina za pošiljanje denarja je l°/o (l dinar od vsakih začetih 100 dinarjev), najmanj pa 5 dinarjev. Lastniki ček. računa lahko nakazu jejo v Veliko Britanijo tudi s svojega ček. računa ob pogojih, ki so bili že objavljeni. X Ljubljanski velesejem zaseden. Kljub temu da stoji na sejmišču deset velikih razstavnih zgradb, je ves razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se namerava ob letošnji prireditvi prikazati popolno revijo industrijske in obrtniške prodiMotivnostii in podjetnosti, -se bo naknadno došliiin prijavijencem dodelil prostor na la način, da se onim razstavljalcem, ki so zahtevali velike prostore, dodeli malo manjše. X Velika udeležba tvrdk na XI. ljubljanskem velesejmu. Letošnji XI. ljubljanski; velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija je tako zaseden, da bo več tvrdk, katerim ne bi bido mogoče dodelili prostora v razstavnih zgradbah, razstavilo svoje proizvode pod solčniki na proštom. X Žitne cene. Po zadnjih podatkih angleškega trgovinskega -ministrstva se je padanje cen v trgovini na debelo ustavilo tudi meseca marca. Indeks cen za meser april znaša 63'6»/o in je padel v primeri z marcem le za 0'2%. Meseca Dlačice na bradi itd. Izvoz lesa v zadnjih dveh letih: 1930 napram prejšnj. letu V 111 ilijonih Din Sovjetska Rusija 5292 +1234 = +30% Zedinjene države 2956 —1260 = —30% Poljska 2204 — 548 =• —28% Avstrija 1508 — 391 *= -21% Jugoslavija 1438 - 386 = -21% Češkoslovaška 845 — 188 *= -18% Rusija je v obračunskem letu 1929/30 izvozila za 1"2 milijarde več kakor v prejšnjem letu in znaša njen porast 30%. Rusija je s svojimi 5-2 milijardami drugi najvažnejši svetovni lesni izvoznik. Prvenstvo si je še v nadalje obdržala Kanada, ki je v letu 1929 izvozila za 9'24 milijard dinarjev in je njen delež v svetovni lesni dobavi v letu 1930 znašal samo nekaj preko 6 milijard dinarjev. Ostala dva veleizvoznika Švedska in Finska, ki sta v letu 1929 še prednjačili Rusiji vsaka z nad 5 milijardami, sta v letu 1930 doživeli tako veliko nazadovanje, da sta jedva dosegli vsaka po nekaj nad 3 milijarde izvoza. Vsekakor sta obe ti dve državi manjšega kalibra po številu prebivalstva in zato ruski napredek ne pade tako očito v oči; vendar je to napredovanje Rusije doseglo, da se je situacija manjših dobaviteljev, ki je vsled splošne gospodarske krize itak reducirana na minimum, še znatno poslabšala. Kakor je iz zgornje tabele razvidno, so vsled ruske konkurence bile najbolj oškodovane Poljaka, Avstrija, Jugoslavija in Češkoslovaška. Ameriško nazadovanje je v prvi vrsti pripisati zmanjšanemu odjemu kolonij, kamor je v glavnem usmerjen ameriški lesni izvoz. Vsa nazadovanja v letu 1930 pa so se pomikala več ali manj v mili obliki, medtem ko je propast v prvem četrtletju tekočega leta naravnost katastrofalna. Statistični podatki, ki bi zanesljivo pokazali to ogromno nazadovanje so se iz nekaterih važnejših uvoznih držav poznani in kažejo za Nemčijo 55%, za Anglijo 40% in za Češkoslovaško 54% nazadovanje napram lanskemu letu. Ali je lesna kriza že dosegla kulminacijo še ni mogoče ugotoviti. Vsekakor pa bodo katastrofe še znatno večje, če bo Rusija trdovratno uveljavljala svoj izvozni načrt in pritiskala z izvoznim lesnim dumpingom. Lansko leto je znašal izvoz 7-5 milj. ton, po načrtu bi se ta količina imela letos povišati na 10 milj. ton. S tem postajajo deleži ostalih držav vedno manjši in vsled stalno večjih ponudb morajo tudi cene še popuščati. Situacija postaja na ta način tudi, če bi se svetovna gospodarska kriza omilila, za manjše izvoznike še vedno brezupna. februarja so padle cene za 0*6, meseca marca pa za 0'3. Najvažnejša živila so se celo nekoliko podražila. Gospodarski urednik »Timesa« pravi, da se položaj v industriji tako dolgo ne bo Izboljšal, dokler ne bodo pričele naraščati cene živilom in industrijskim proizvodom. Clankar omenja dalje, da so se zaloge trgovcev in in-dustrijcev zmanjšale, ker Je zaradi prenizkih cen zelo padla produkcija. Končno pravi, da se morajo cene živilom v kratkem dvigniti. X Sadjarski kongres. V četrtek popoldne je bila v prostorih poljedelskega društva konferenca, na kateri so razpravljali o določitvi dela in programa sadjarskega kongresa, ki bo letos v enem izmed sadjarskih središč države. Na razstavi bodo zastopani sadjarski pridelki lz vseh krajev naše države, zlasti pa vzorci sadja, ki ga je treba pri nas gojiti, in način cepljenja sadik, posebno sliv. Na kongresu bodo razpravljali tudi o uspešnih sredstvih za proučevanje pobijanja sadnih škodljivcev ter o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se tudi pri nas poveča izvoz sadja v Inozemstvo. Dobave Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, kabla, tehtnice in strojnih pil. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 16. maja t. 1. ponudbe glede dobave 700 kg železne žice in 20 metrov gumijevih cevi; do 21. maja t. 1. pa glede dobave 120 m’ lesa. Borzna poročila dne 8. maja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 8. maja. Amsterdam 22-835, Berlin 13-520—13 550, Bruselj 7-8887—7-9187, Budimpešta 9-9136, Curih 1095, Dunaj 7-9807—80107, London 276‘38, Newyork 56'61—56'8l, Pariz 222-13, Praga 167-91—168-71, Trst 297‘36-297-51. Zagreb, 8. maja. Amsterdam 22-835 bi., Dunaj 79807—801-07, Berlin 13-52—13-55, Bruselj 788-37-792-37, Budimpešta 789-86—792-86, London 275-98—276-78, Milan 296-382—298-382, New-york ček 56-61—56 81, Pariz 221-13—223-13, Praga 167-91—168-71, Zttricb 1093-50—1096-50. Curih, 8. marca. Beograd 9-1340, Pariz 20-285, London 25-2425. Newyork 518-90, Bruselj 72-175, Milan 27-1675, Madrid 53"25, Amsterdam 208-525, Berlin 123-60, Dunaj 73'03, Sofija 3-76, Praga 15-37, Varšava 58‘15, Budimpešta 90-5325. Beograd, 8. maja. Berlin 13*52—13-55, Bruselj 788-87-791-87, Budimpešta 989-86—992-86, Dunaj 798-07—801-07, London 275-98—276-78, Milan 296-36—298-36, Newyork 56-61—56-81, Pariz 221-13-223-13, Praga 167 91—168-71, Zllrich 1093-50-1096-50. Dunaj. 8, maja. Amsterdam 285-52. Atene 9-2124, Beograd 12-5037, Berlin 169-21, Bruselj 98'75, Budimpešta 123-88, Bukarešta 4'23. London 34-565, Madrid 73-90, Milan 37-205, New-york 710-45, Pariz 27-155, Praga 21'0437, Sofija 5.1465, Stockholm 190-40. Kopenhagen 190-15, Vaišava 79-59, Ziirich 136-88. Vrednostni papirji Zagreb. 8. maja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80-88-50, voj. škoda ar. 426—427 (426), kasa 426-427 (426), dec. 425*50-426-25, 4% agr. ohv. 51 d.. 7% Bler 82'625—83, 8% Bler Spor I Hašk : ASK Primorje. Prva prvenstvena tekma v Ljubljani. Zanimiva predtekma. 10. maj bo zgodovinski datum v našem nogometu. Ta dan se prvič odigra v Ljubljani prvenstvena tekma po ligah za državno prvenstvo v nogometu. In kakor nalašč, za nasprotnika ASK Primorje je določen eden najbolj renomlranih jugoslov. klubov, zagrebški Hašk. O Hašku pravzaprav bi ne bilo treba zgubljati veliko besed. To je klub, ki uživa tudi v inostranstvu, v državah, kjer stoji nogometni šport na visokem nivoju, renome. Saj ni dolgo, ko je gostoval na Češkem, kjer so proti njemu nastopile mestne reprezentance. In da je nogomet na češkem na visoki stopnji, to vemo že od nekdaj. Značilno Je tudi, da je Hašk, kot eden najstarejših, če že ne najstarejši Jugoslovanski klub, prvi pozval pred davnimi leti češke športnike v Zagreb kot trenerje. In odtlej se je na-gloma dvignil Hašk ter predstavlja danes skoro v vseh športnih disciplinah predstavnika teh športnih panog v naši državi. Moštvo Haška tvorijo igralci, ki so nastopili in še nastopajo za državni dres, za barve svojega mesta Zagreba in za svoj podsavez. V njegovi nogometni enajstorici se nahaja tehnično najdovršenejši jugoslov. nogometaš Hitrec, o katerem so pisali beograjski listi, da je nogometno čudo. Nadalje formirajo napadalno vrsto tank in najboljši šuter Cindrlč, ki je prej igral pri Oradjanskem, a sedaj igra levo zvezo, Babič, bivši Rapidovec, pri katerem Je igral svojčas, ko Je študiral na Dunaju, Izvrsten dribler Lelnert, ki vodi napadalno vrsto ter prodorno desno krilo Wolf. V krllskl vrsti Stoje sami znani reprezentatlvci Oajer, Kunst, abič. a obramba je sestavljena od solidnih igralcev’ Starec, Slivak, Dasovič. O Starcu pravijo, da je sposoben vsak čas stopiti na mesto vratarja v drž. dresu. O Primorjaših zaenkrat ne vemo v kaki formi in kondiciji so. Toda, če bodo igrali kot doslej z elanom, voljo in ljubeznijo, uspeh ne bo izostal, čeprav se sestanejo z rer.oiruranlm protivnikom. Tekma se igra ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta. Pričetek ob 16"45, ob 15. predtekma, ki bo tudi zanimiva. V to svrho se bo vodstvo kluba pobrigalo za dostojnega partnerja svojemu moštvu. Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojalu A. Preželi, VošnjaLova ni. 4 (preje: Cesta na gor. kolodvor). V kro-jačnici se popravljajo vsake vrste barvana oblačila. Ani. Prezelj, Ani. Wagner, krojač 1165 barvar. 92-625—93, 7% pos. hipot. b. 84-50 d., Begluške 66-50—67. — Banke: Hrvatska 50—60, Pra-štediona 928—935, Union 174—176, Jugo 73—74, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d., Narodna banka 7850—7900, Srbska 187—190. — Industrija: Šečerana 290—295, Trboveljska 304—307, Slavonija 200 d., Vevče 120 d. — Tob. srečke 22—25, Rdeči križ 40 d., Zemaljska 140—143, Nar. šumska 25 d., Guttman 128 do 131, Slaveks 25—33, Danica 81—85, Drava 235 do 237, Isis 45 d., Dubrovacka 350—380. Jadr. plovidba 510—525, Oceanija 180—194. Beograd, 8. maja. 7% inv. pos. 88—89, 7% Ber 83, 7% pos. hip. b. 85-50—85-75, 4% agr. obv. 51*25—51*50, 6% begi. obv. 67, tobačne srečke 19—22, vojna škoda 426—426-50. Narodna banka 7750. mjipajjj ‘go-91 iica.iaA>|UBg -atam g '[»ima zavod 45-20. Dunav-Sava-Adria 13'65, Trbovlje 37, Leykam 3. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 8. maja. 7% Blaire 81-25—82. Newyork, 8. maja. 8% Blaire 91-50—92, 7% Blaire 81-25—82, 7% pos. Drž. hip. b. 85—85-50. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, brez prometa. Novi Sad, 8. maja. Koruza: baška, sremska 102—104. baška, sremska ladja Dunav, Sava 100 do 102. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 2 vagona, koruza 46, moka 4, otrobi 2 vagona. Tendenca: stalna. Sombor, 8. maja. Pšenica: baška potiska šlep 80 kg 185—190, okolica N. Sad 78-79 kg 170 50 do 172-50, gornjebaška 79-80 kg 180—185, sremska. slav. 78 kg 162-50—167-50. — Koruza: baška 102-104, maj 102-50-105, Dunav šlep 102 do 105. — Moka: baška Og, Ogg 255—265, 2. 225 do 235, 5. 205—215, 6. 195—205, 7. 160—165. 8. 135—140. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: stalna. Promet: 86 vagonov. Budimpešta, 8. maja. Tendenca: ustaljena, promet: minimalen. Pšenica: maj 15-32—15-35 (15 32 do 15-33), jun. 15-19-15-21 (15-18-1519). -Rž: maj 13-90-14-05 (13-95-14). - Koruza: maj 13-98—14-10 (14-10—14-11), jul. 1404 do 14-29 (14-24—14-26), avg. 14 30, trans, maj 11-30 (11-30-11-35). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, brez prometa. Oglasi socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmanj Din 5"—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priloiite znamko. KmmIIm&vol Kultura na deželi O priliki gostovanja mariborskega Nar. gledališča s Cirkuško princeso v Ptuju je naš ptujski solrudnik napisal naslednje misli o vprašanju kulturnega sodelovanja naših središč in podeželja: Zmerom se pri nas od časa do časa najdejo ljudje, ki malce sentimentalno premislijo na podeželje, kadar govore o kulturi. Stržen takega majhnega sprehoda z majhno mislijo na podeželje je prav za prav samo tiho zagotavljanje sebi, da je tam na deželi z visoko kulturo križ. Kodoljub z dežele, ki se usekne v namizni prt, la žgoča definicija Cankarja o lažikullurnosti jarega prosvetnjakarstva na deželi — ne, r~ ni več satiričen posmešek umetnika, ki z bridko pokaže na zlagano kulturo: O. ta rodoljub je zdaj postal že svojevrstna, na lihem priznana misel, da podeželje ni zrelo, da tam o višji kulturi ni govora in ga biti ne more. In ker sta si v tej misli pri sebi edina anonimni kulturni referent iz Ljubljane in Maribora in kulturni malomeščan s podeželja, je to misel postala že kri in meso naše javne kulturne zavesti. Ce ta javna kulturna zavest lega ne pove na glas — ah, marsičesa ona ne pove na glas! — je to samo dokaz, da je taka misel postala pač že nekak aksijom, ki mimo njega naj ne hodi nihče brez poslušnosti, ampak od vsega začetka z molkom priznanja in upoštevanja. Res je, da se prvenstveno zbirajo, kakor v goriščih leče, v obeh srcih Slovenije one sile naših duš, ki so v prvi vrsti odgovorne za našo kulturno vrednost. In da je to naturno upravičeno in potrebno. Zato so tam institucije kulture, in tam so najvišji vidni oltarji, na katerih gori in mora goreti sveti plamen kulture. A pod-nožišče teh oltarjev smo mi vsi, je domovina, kakor jo je božja roka postavila od morja do roba ogrske nižine. Ta živa podstava kulture je kakor kruh, ki rase vedno in je dober ali grenak, kakor so dobre ali grenke naše duše in telesa. Iz takega temelja morajo živeti tudi kulturna središča in njihove institucije. Zato imajo pred vsem narodom odgovornost, ki je širja, višja, rekel bi svečanejša mimo vseh drugih. Ampak pri nas so ljudje, ki menijo, da je ta visoka za-' ®'Ja svet zase in naše drobne domače kulturne ueve stvar, ki se komajda kje na robu sreča . ,.rJ!m *Vetom. Zato so kulturne potrebe opre-( emi v dva dela: v one, ki odgovarjajo potrebi, "a se lziozmio p,.e(j SVetom s čim razkošnejšo kulturno toaleto, in v — one druge: da imamo svoje majčkene zadevice, ki so del hišnega nereda m siromaštva. K lem drugim potrebam štejejo tudi vprašanje prenašanja višje kulture na deželo, pred vsem v naša provincijalna mesta. Rekel sem že, da sta se srečala kulturni referent iz Ljubljane ali Maribora in malomeščanski kronist z dežele in sta molče sankcijonirala spoznanje, da je podeželje prav za prav kulturno zaostalo, da je prerevno za višje kulturne vzpone in ostane. Naglas se bo morda spoznanjeglasilo drugače, ampak listi zadaj stoječi molk zgornjega spoznanja ho ostal in bo merodajen. Oba, kulturni referent in kronist, spadata pae k onim, ki so potrebe naše kulture razdelili v dva dela. Mogoče mi bo kdo očital, da pretiravam. Morda. Mogoče bo prišel kdo, ki bo rekel: saj ni sredstev. Da, tudi to je res. Zatorej je tudi res, da n. pr. nihče ne zahteva od igralcev, ki slučajno igrajo mimo svojega vsakdanjega dela i*1 kruha in življenja kako Molierovo komedijo ali Cankarja, osebnostne umetniške višine. Ampak to vprašan je dobi čisto drugo lice, če pride skupina igralcev, recimo iz mariborskega Narodnega gledališča, ki je naša višja kulturna institucija, in igra morda v Ptuju skoro dosledno s tihim apelom na kulturno skromnost ali zaostalost publike. Zgodilo se je to v Cirkuški princezinji, in kakor pričajo ljudje, ki hodijo b gostovanjem Mariborskega gledališča s tiho resignacijo, tudi že prej. Človeku je bilo nekam težko, ko je videl, kako iz napolkabaretskega pojmovanja operete za publiko rešujeta resnost in lepoto igralstva Cirkuška princesa in glavni partner v vlogi cirkuškega jahača. Ampak tudi ta košček lepote je utonil, preplavil ga je duh Jn stil operete in kabaretstvo. — Velik del publike je s smehom aplavdiral »zelo« domačim dovtipom in stilu tega ali onega igralca. Za publiko pa je stal neviden in nem kulturni referent dvojnega naziranja o kulturi. On se je smehljal, da, saj je triumfiral. Jaz pa mislim, da ni prav, kar se je zgodilo v Ptuju in morda še kje drugod. To kulturno početje je natanko podobno početju Človeka ki se premožen sramuje revnega sočloveka in’ ga zalo ne povabi v lepo dvorano. Kulturna institucija, ki hote ali nehote igra vlogo brezimnega kulturnega referenta z dvojnim naziranjem, stori krivico resnični kulturi, ki naj ji služi. Krivico pa stori tudi njim, ki si tudi izven Ljub-jane želijo dostojnih igralskih stvoritev. Da. in končno visi največje zlo nad vsemi onimi, zlasti mladimi ljudmi, ki naj lij jim kako tu pa tam padli odsev širokega kulturnega življenja odprl fn lepoti"'ePenenii' P° b0,jS' in resnici gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LISCA V LJUBLJANI Drama Začetek ob '2(1. uri zvečer Sobota, 9. maja: »Pri belem konjičku«. Lju-ska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera Začetek ob 20. uri zvečer Sobota, 9. maja: »Snegurčica«. Red E. NARODNO GLEDALIŠKE V MARIBORU Sob«la, 9. maja ob 20. uri* >Učlovečenje<. Zad-njič. Pri znižanih cenah. Nedelja, 10. maja ob 15. uri: »Dve Marički«. Prireditev ženskega društva. — Ob 20 uri: »Kavalir Miško«. Kuponi. šentjakobski gledališki oder -»ebola, 9. maja ob 2()*K) uri: »Cospod senator«. Nedelja, 10. maja ob 20-15 uri: »Gospod senator«. Razglasi kraljevske banske uprave Službene objave IV No. 5696/55. Objava. 1228 Izpraznjene in razpoložljive učiteljske službe na osnovnih šolali Dravske banovine. V objavi kraljevske banske uprave IV. No. 5696/45 z dne ‘25. aprila 1931 navedeni termin za vlaganje prošenj za razpisane učiteljske službe se v smislu naredbe ministrstva prosvete O. N. br. 23296 točka 8. z dne 31. marca 1931 podaljšuje do dne 10. junija 1931. Po lem roku se ne bodo sprejemale nobene prošnje več. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. maja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc I 430/31—4. ' 12*26 Amortizacija. « Na prošnjo Plevnik Jožefe, posest, hčere iz Vonarij štev. 7, kot dedinje po dne 9. januarja 1930 umrlem Plevniku Matevžu, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je pro silec baje izgubil, ter se njih imejitelj po življa, da uveljavi tekom 6 mesecev po objavi tega oklica v »Jugoslovanu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižnica »Posojilnega in hranilnega društva pri Sv. Emi, r. z. z n. z.,« št. 165, gla seca se na ime: »Plevnik Matevž«, v vred nosti 222 Din 30 p. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. I., dne 9. aprila 1931. T 33/31-3 * Amortizacija. 1181 Na proš-njo Modrič Marije v Ljubljani, Žabjek štev. 5, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva tega razglasa svoje pravice; sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložne knjižice Kranjske hranilnice št. 342.760 z vlogo 1.500 — na ime Modrič Marije. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 27. aprila 1931, Jj. T IV. 20/31—2. 1232 Amortizacija. Na prošnjo Mlaker Alojzije, zasebnice v Celju, Prešernova ulica št. 4, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev počenši s 1. majem 1931 svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Celjske mestne hranilnice v Celju št. 82946/4673 noe >Mlakar Alojzija« s stanjem po Din 1069-95. Okrajno sodišče v Celju odd. IV., dne 1. maja 1931. Nc I 131/31—2. 1230—3—1 Amortizacija. Na prošnjo Štularja Petra, posestnika pri Sv. Lenartu štev. 1, se uvaja postopanje za amortizacijo na ime njegove pokojne matere Štular Ivane glasečih se vložnih knjižic Mestne hranilnice v Kamniku: a) Štev. 17352 z vlogo 13.503 Din in b) Štev. 17467 z vlogo 1740 Din, ki sta baje zgoreli. Imeinik teh vložnih knjižic se poživlja, da uveljavi svoje pravice tekom 1 leta od dneva tega oklica, ker se bosta sicer knjižici po preteku tega roka izrekli za neveljavni. Okrajno sodišče v Kranju, odd I dne 4. maja 1931. E 38/31. * 1225 Dražbeni oklic. Dne 1. j u n i j a J 9 31 ob p o I d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, polovica vi. št. 617. Cenilna vrednost: 20.544 Din; najmanjši ponudek: 10.272-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 28. aprila 1931. E 53/31-5. * Dražbeni oklic. 1231 Dne 8. junija 193 1 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zigota rice, vlož. štev. 51. Cenilna vrednost: 100.854 Din '20 p; najmanjši ponudek 67.240 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja Da dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II., dne 6. maja 1931. E 1067/30. 1235 Dražbeni oklic Dne 18. junija 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga St. Lambert, vi. št. 225. Cenilna vrednost: 22.524 Din 20 p; najmanjši ponudek: 15.016 Din 14 p, Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 5. maja 1931. Konkurzni razglasi Sa 9/31—1. 1218 473. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vmi P ost rži na Vekoslava, trgovca v Krškem. Poravnalni sodnik: dr. Jan Jakob, starešina okrajnega sodišča v Krškem. Poravnalni upravitelj: dr. Borštnik Vladimir, advokat v Krškem. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Krškem dne 1 ‘2. j u n i i a 1931 ob devetih. Rok za oglasitev terjatev do 6. j u n i j a 19 31 pri okrajnem sodišču v Krškem. Okrožno sodišče Novo mesto, od. II., dne 2. maja 1931. Sa 8/31-1. 474. * 1217 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vam Tomažin Frančiške, trgovke v Gmajni, p. Krka. Poravnalni sodnik: dr. Močnik Ivan, starešina okrajnega sodišča v Višnji gori. Poravnalni upravitelj: Kvas Miroslav, advokat v Višnji gori. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Višnji gori dne 1 3. (trinajstega) junija 1 9 3 1. o b desetih. Rok za oglasitev terjatev do 6. junija 1 J 3 1 pri okrajnem sodišču v Višnji gori. Okrožno sodišče Novo mesto, od. II., dne 2. maja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev St. 326/1-1931. 1229 Razpis. Sreski cestni odbor Dolnja Lendava razpisuje po odloku kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, I. No. 2817/1 z dne 1. maja 1931. službeno mesto tajnika. Lastnoročno pisane in s kolkom 5'— Din opremljene prošnje ter s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju ali oprostitvi vojaške službe, zdravstveno izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblaslva, da ni bil prosilec obsojen zaradi kaznivega dejanja iz koristo-jobja, event. službena izpričevala) je predložiti neposredno sreskemu cestnemu odboru v Dolnji Lendavi v roku 14 dni od dne, ko je bil razpis objavljen. Pogoj za sprejen! v službo je dovršena nižja srednja ali tej enakovredna šola. .Sresk* cestni odbor D‘*L Lendava, dne 6. maja 1931. ~ Štev. 368/31 /prez. 1239 Razpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja za geografijo. Prošnje, opremljene v smislu čl. 3. uradniškega zakona se morajo vložiti do dne 16. maja 1931. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 6. maja 1931. Rektor: Serko, 1. r. Razne objave 1237 Vabilo na VI. redni občni zbor Zadružne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju, ki se vrši v nedeljo, 31. maja 1931 ob 9. uri dop. v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, predložitev bilance in računskega zaključka za leto 1930. 2. čitanje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o odobritvi bilance in računskega zaključka za leto 1930. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil k g 13 točka c in 8 41, 8. Slučajnosti. V slučaju, da občni zbor ob navedeni uri ni sklepčen, se vrši 1 uro kasneje občni zbor z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. * Vabilo 1212 na redno glavno skupščino Zveze mest kraljevine Jugoslavije V smislu čl. 20 pravilnika Zveze mest kraljevine Jugoslavije sklicujem redno glavno skupščino Zveze mest na dan 20. junija 1931 ob devetih v dvorani mestne posvetovalnice v Sarajevu. Dnevni red: ^ 1. Pozdrav predsednika. 2. Overovitev zapisnika zadnje glavne skupščine (čl. 15. pravilnika). 3. Poslovno poročilo tajnika o delu zvezne uprave. 4. Poslovno poročilo blagajnika in podelitev absolutorija. 5. Določitev proračuna za leto 1931. 6. Odreditev sedeža Zveze. 7. Volitev predsestva, poslovnega in nadzorstvenega odbora ter razsodišča. 8. Določitev kraja za prihodnjo glavno skupščino. 9. Predlogi članov. 10.Predavanje o raznih komunalnih pro-problemih. Na skupščini imajo v smislu čl. 14 pravilnika pravico glasovanja samo oni Člani, ki so vplačali članarino za leto 1930. Vsako mesto ima na skupščini samo po en glas. Vsako mesto ima na razpolago, kako in na kakšen način izliere delegate za glavno skupščino. Glavna skupščina more polnoveljavno sklepati, če je prisotna polovica vseh članov. če na skupščino ne pride zadostno število članov, se bo istega dne ob desetih dopoldne vršila glavna skupščina brez ozira na število prisotnih članov. Predlogi članov se morajo pismeno predložiti predsedniku Zveze najkasneje 14 dni pred skupščino, torej vključno do 6. junija 1931. Predlogi, ki ne bodo predloženi do tega roka ali ki bodo izneseni šele na sami skupščini, bodo mogli priti v obravnavanje samo tedaj, če bosta za to glasovali dve tretjini prisotnih članov. Zveza mest kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, dne 29. aprila 1931. Sariž, s. r., Srkulj, s. r., tajnik. predsednik. * 1240 Objava. Izgubil sem izpričevalo II. b razreda II. drž. gimnazije v Ljubljani za I. 1924/25 na ime: Kodela Jožef rodom z Viča. Proglašam ga za neveljavno. Kodela Jožef, s. r. * 1236 Objava. Podpisani izjavljam, da je vozno dopustilo za motorno kolo, izdano od Komisije za pregledovanje motornih vozil v Mariboru z dne '2. julija ,1929 pod štev 487/1 izgubljeno ter ga proglašam za neveljavnega. Husjak Frane, s. r., jioseslnik v Gornji Radgoni. C. M. cRema*fiue: 86 nma Koman (Copyrighl by M. Fealure Syndicale. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Opotekaje in ponosna sva pregledala bojno polje. Nihče razun naju ni bil več na nogah. Pismonoša, ki je obenem krčmar, je naslonil svojo glavo na točilno mizo in jokal za svojo ženo, ki mu je umrla ob porodu, medtem ko je bil on v vojni. »Marta!« »Marta!« je javkal z nenavadno visokim glasom. Natakarica nama je pripovedovala, da dela to vsak večer ob tej uri. Njegovo javkanje naju je zbadalo po ušesih. Bil je pa tudi že čas za odhod. Willy je pograbil župana, jaz pa lažjega, grbastega pisarja ter sva ju vlekla domov. To je bil najin zadnji triumf. Pisarja sva položila pred vežna vrata ter toliko časa trkala, da se je v hiši zasvetila luč. župana je pa že pričakovala njegova žena, ki je stala pred vrati. »Križani Jezus,« je vreščala, »nova učitelja! Tako mlada, pa že taka pijanca! No, to bo še lepo!« Willy ji je poizkušal razjasniti, da je šlo za častno zadevo, toda zatikalo se mu je. »Kam naj ga spravimo?« sem vprašal. »Pustita klado pijano kar tu ležati,« je odločila. Položila sva ga na zofo. Potem je Willy z otročje se hahljajočim obrazom zahteval kavo. žena ga je gledala ko hotentota. »Pripeljala sva vam vendar vašega moža,« je pojasnjeval Willy režeč se. Pred tako nezaslišano drznostjo je nazadnje omagala tudi trda žena. Z glavo majaje nama je nalila dve veliki skodeli kave. Pri tem nama je dajala polno dobrih svetov. K vsemu sva ji pritrjevala, ker se nama je zdelo, da je to v takem položaju najbolje. — Od tega dne sva veljala v vasi za moža in vse naju je spoštljivo pozdravljalo. 2. šola ima samo tri prostore. V vsakem razredu se poučuje zato po več letnikov. Poučevati moram naj-mlajše. V osmih klopeh sede drug za drugim in drže v majhnih, debelih rokah pisala in puščice za peresnike. Najmlajši imajo po osem, najstarejši pa že po deset let. Mnogi izmed njih morajo hoditi v svojih lesenih čevljih, s svojimi volnenimi ogrinjalkami in teleč-njaki po dve uri daleč v šolo. V suhem ozračju pregretega prostora se začne kmalu kaditi sopara iz njih stvari in smrad premočenih oblek, šote in štiridesetih otrok napravlja tak sopuh, da je treba odpirati okna vsake četrt ure. Na steni visi križ, nagačena pegasta sova in zemljevid Nemčije. Zunaj pred okni se neprestano vlačijo zelo nizko hitri oblaki. Otroci se vadijo v lepopisju. Na šolski deski stoji napisanih par stavkov v latinici, ki jih je treba prepisovati. Pisala škripljejo, peresa praskajo. Med klopmi hodim semintja. Včasi me zadene čez rob zvezka kak dolg, vedoželjen pogled. Zemljevid Nemčije je narisan v zelenih in rjavih barvah. Obstal sem pred njim. Meje so rdeče črtkane, v čudnih vijugah se vlečejo od zgoraj navzdol. K61n—Aachen — tu so tudi tenke, črne črte železnice — Herbesthal, Liittich, Brtissel, Lille — postavim se na prste — Roubaix — Arras — Ostende — v Ostende smo dobili nekoč dopust, bilo pa je hladno in ničesar drugega ni bilo videti ko neprijazno mesto in razburkano morje — in tu Langermarck, Ypern, Bixschoote, Staden — kako majhni so ti kraji na zemljevidu, neznatne pike samo, tihe, neznatne pike — in tu je dne 31. julija grmelo nebo in se tresla zemlja, ko se je začel poizkus prodiranja; do noči smo izgubili že vse častnike. Molče in pripravljen je izkrvavel naš zadnji stotnijski poveljnik pred podzemskim stanom, v katerega ga nismo mogli več spraviti, ker mu je bila odtrgana cela rama. Edine besede, ki jih je šepetal, so bile: »Povelje — prevzame podnarednik — Breyer —«. Potem je umrl. Kaj pomeni ogrodje iz železobetona Orodje (ne ogrodje, kajti ogrodje je vse to, kar je okoli »grodja«) iz železobetona je dandanes najmodernejši pomoček pri gradnji stavb. Kakor človek, tako ima tudi stavba svoje grodje, ki celo stavbo nosi. Okoli grodja moderni arhitekt ali stavbenik obesi plašč, kakršnega hoče. Železobetonske stavbe poznamo že nad 30 let. Posebnost gradbe z železobetonom je v tem, da je mogoče graditi silno široke prostore in jih pokriti, ne da bi moral strop sloneti na brezštevilnih stebrih. Kjer pa so stebri potrebni, tam rabimo tudi stebre iz železobetona, ki pa zavzemajo malo prostora, pa so vseeno silno trdni. Zveza železobetonskih stropov in stebrov pa je omogočila čisto nov način zidanja. Pri hišah starega sistema so vnanje stene nosile tudi strop. Stropi so bili navadno leseni in polaganje stropnih tramov ni delalo nobenih težav in ni zidanja nič oviralo. Pri železobetonskih stropih pa je stvar drugačna: stropov ni bilo mogoče prej betonirati, dokler ni bil zid dovolj visok. To je povzročalo vedno dosti zamude. Ko so pa začeli masivne strope opirati na železobetonske stebre in ne več na stene, je nastalo železobetonsko grodje (skelet) in ta način zidanja je dal zopet stenam ves drugačen pomen in značaj kakor so ga imele stene nekdaj. Stena ne nosi več teže višjih nadstropij, ampak je postala samo polnilo grodja, da nas varuje pred vremenskimi neprilikami. Graditev hiš po sistemu železobetonskega grodja je dovršitev raznih stavb silno pospešila. Pri gradnji stropov postavijo najprej leseni opaž, ki mora nositi beton, dokler še ni strjen. Nato razlože železo in razdele beton. Po preteku določenega časa lahko odvzamejo opore izpod opaža in strop je gotov; med tem pa že lahko postavljajo opaž za naslednje nadstropje. Na ta način je mogoče v spodnjih že pokritih prostorih izvrševati že podrobnejša dela, dočim stavba še vedno raste v višino. SpirHisiična sleparija Sloviti spiritistični »medij« Nino Peccararo j% potoval že več let po vseh večjih mestih v Angliji in v severni Amerik, kjer je prirejal javne »seje« za »klicanje duhov«. Ljudje, ki so prihajali na te »seje«, so res slišali nerazumljive besede in neznane zvoke in so čarovnika na vso moč občudovali; višek pa je dosegla vsaka taka »seja«, čim se je pojavila v dvorani neka »megla«, ki po zatrdilu sleparja ni bila nič drugega kakor utelešeni duh. Za tega čudodelnika je bil ves navdušen tudi znani pisatelj kriminalnih povesti Conan Doyle. Te dni pa je čisto nenadoma izšla v ameriških listih čudodelnikova izjava, kjer priznava, da je bilo vse, kar je počel na omenjenih »sejah«, sama sleparija. Nekaj dni pozneje pa je pred najodličnejšim občinstvom razlagal in kazal, kako se mora narediti, da se prikaže duh ... Svoje sleparije je pa mož baje priznal zaradi tega, ker so ga njegovi impresariji neverjetno izkoriščali. Roparji y Palestini Javna varnost v Palestini je dandanes zelo majhna, ker se klati po deželi veliko število roparskih tolp. Nedavno je neka taka tolpa napadla večjo družbo grških trgovcev iz Aleksandrije, ki jih je najprej oropala, polem pa še silovito pretepla. Roparji so pobrali trgovcem slioro pol milijona dolarjev, potem pa so pobegnili. Dva dni kesneje pa je napadla neka druga tolpa več židovskih priseljencev; dva fanta in eno dekle so ubili, drugi pa so bili vsi težko ranjeni. Pri mestecu Beer-Saba pa so roparji napadli več bogatih Arabcev. Taki napadi se ponavljajo dan na dan; niso pa ti napadi posledica kakšne verske ali narodnostne borbe, ampak so popolnoma roparskega značaja, ker ;re vedno le za plen. Estonski poslanik v Berlinu Menning Poslanik Mennig se nahaja na svojem službenem mestu že deseto leto. Nemški jahač v 011 Barnekovv Nemški jahač ritmojster von Barnekovv je zmagal na jabaški tekmi v Rimu s konjem »General«. Orjaški amerikanski zrakoplov sistema »Zeppelin« Dela na vojaškem zrakoplovu sistema »Zeppelin« se bližajo svojemu koncu. Zrakoplov gradi družba »Good-Year-Zeppelin-Company« v Akronu (v državi Ohio) na račun vojne uprave Zedinjenih držav. Posebnost novega zrakoplova je, da so motorji vdelani v notranjost trupa. Ravno tako se nahajajo tudi vsi stanovanjski in obratni prostori znotraj. Bo| za radio-valove Propaganda, ki jo sovjetska država že dolgo vrši z radijem, da agitira med nemškimi delavskimi masami, naj pridejo v Rusijo in si tam poiščejo dela, bo kmalu v svojem škodljivem delovanju paralizirana, ker je nemška vlada sklenila odgovoriti z enakimi ukrepi. Velika postaja v Konigsvvusterhausenu priredi namreč vrsto predavanj, ki jim bo namen seznaniti nemške delavce z razmerami v sovjetski Rusiji vobče, posebno pa še s položajem nemških delavcev. Nemčija je do tega ukrepa tem bolj prisiljena, ker ji je dobro znano dejstvo, da so delavci, ki so odšli v Rusijo, že po nekaj dneh trpeli veliko pomanjkanje in so bili prisiljeni obrniti se na nemško vlado za podporo. Glas iz oblakov Prebivalci Newyorka so doživeli pred nekaj dnevi novo senzacijo: glas iz oblakov. Nekega dne namreč so videli, kako kroži nad mestom majhno letalo komaj par sto metrov visoko. Brenčanje motorja se je v velikomestnem hrupu kar izgubilo. Nenadoma pa so slišali ljudje iz višave človeški glas. Ves promet na ulicah je na mah zastal, ker je vse gledalo v višino in poslušalo na tajinstveni glas. Na letalu je bil namreč govornik, ki je govoril zbrani množici. Najprej je govoril o svoji iznajdbi, ki mu omogoča, da govori z ljudmi lahko iz višine 500 metrov. Aparat, tako je rekel govornik, je tako močan, da lahko prevpije ves velikomestni hrup, človeški glas pa se sliši s pomočjo tega aparata več kilometrov daleč. Letalo se je nato dvignilo tako visoko, da se je videla v višavi le majhna pika, človeški glas iz oblakov pa se je še vedno slišal. Usodna napaka Pred nekim francoskim sodiščem bodo v kratkem razpravljali o zanimivi tožbi, ki jo je zakrivila mala napaka v tkivu žepnega robca. V malem mestu živita zakonca Rourric. Ta dva sta imela sina, ki je bil leta 1928. obsojen na dosmrtno prisilno delo zaradi roparskega umora nekega bančnega sluge. Pravega dokaza, da je mladi Rourric bančnega slugo res umoril in oropal, pa ni bilo, ampak so ga obsodili le na podlagi indirektnega dokaza. Pri mrliču so namreč našli robec, ki ni bil last bančnega sluge, ampak bržkone last morilčeva. Robec je imel namreč v tkivu neko značilno napako, robec s prav takšno napako pa so našli tudi pri osumljenem Rourricu. Na pomoč so poklicali še tkalskega izvedenca Bayle-a, ki je izjavil, da Be taka napaka ponovi lahko le pri kakih 100 do 150 robcih; zato je robec z napako brez dvoma Rourric-ova last in mladi Rourric je morilec. V tem smislu je bila izrečena tudi obsodba. Kesneje pa je neki drugi tkalski strokovnjak dokazal, da se je morala napaka v tkivu dogoditi že takrat, ko so niti vpeljavali v stroj, tako da je bilo lahko natkanih robcev z napako ne 100-150, ampak tudi 10.0001 Na podlagi te izjave sta pa sedaj vložila stara zakonca Rourric tožbo za odškodnino proti dedičem izvedenca Bayle-a, ker je bil njihov sin zaradi njegove napačne izjave po krivici obsojen. Oboroženi pismonoše Nedavno so neznani zlikovci napadli v Berlinu ob belem dnevu pismonošo, ki je raznašal denar in so mu iztrgali torbo, kjer je bilo okoli 9000 mark denarja. Ta denar je dal nemški poštni upravi povod, da je začela razmišljati o večji varnosti za pismonoše te vrste. Nekateri so predlagali, naj bi dodelili pismonošem-še po enega spremljevalca, toda ta predlog so odklonili, ker bi bil s tem državni proračun preveč obremenjen. Več upanja na uspeh pa ima drugi predlog, naj bi dobili vsi raznašalci denarja službeno orožje. Doslej so bili namreč v Berlinu oboroženi samo tisti raznašalci denarja, ki so imeli opraviti V najmanj varnih delih mesta. V sosedni Avstriji so hoteli raznašalce denarja oborožiti samo tik po vojni, ko je javna varnost zelo padla. Ker pa so se razmere kmalu izboljšale, so ta predlog opustili. Za kratek čas »Ta stol je pa res neroden — niti 5 minut ne more človek na njem udobno sedeti!« »To je dobro stol je namreč namenjen za obiskovalce.« »Kako pa je bilo včeraj v gledališču?« »Čelo gledališče je bilo — razdano!« Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Miliilek. - Urednik Milan Zadnck. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozmau. — Vsi v LjubljanL