- - ' /
Vojni cilji nemške vlade in cilji zavez, držav.
NEMČIJA BO V KRATKEM ČASU POJASNILA POGOJE, POD KATERIMI HOČE SKLENITI MIR. o NEMČIJA SI HOČE ZASIGURATI SVOJO OBLAST. TODA ZAVEZNIKI JI BODO NAJ BRŽE PREKRIŽALI RAČUN. — NAČRTI ZAVEZNIKOV. — SLOVAKI IN ČEHI NAJ POSTANEJO SAMOSTOJNI. — ISTOTAKO NAJ BOSTA SAMOSTOJNI SRBIJA IN ČRNAGORA. — AVSTRIJSKI ITALJANI BODO PRIPADLI ITALIJI. — O SLOVENCIH frl NOBENE BESJSDE. —
Zahvala mornarjev.
Ameriški mornarji so hvaležni ženam. ki jim pletejo volneno obleko. — Patriotično p.-iaadevanie.
Xavy League of I*. S. naui je poslala sledeče pisnio:
Washington, I). C., 20. maja. — Kako znajo mornarji ameriške mornarice črniti volneno obleko katero so jim spletle žene Združenih držav r>od nadzorstvom ocido-i*a Navy Leajrue. -m1 razvidi iz pisma posadke **U. S. S. Nicholson". katerega so poklali, predno je ladja odšla v vojno službo.
Tukaj navajamo pismo posadke z "NicholsonaCenzor je crtai kraj. kamor je ladja odplula. kajti vse ladje, ki so v vojni službi, so opustile poročila o svojem kreganji i :
1*. S. 8. Nicholson NVvy Yard, New York, 12. maja Prosimo, izročite članom Navy League naj iskrene jšo zahvalo po iadke "Nieholsona" za veliko ljubeznivost, ker so nam poslali top lo obleko.
Cenimo njihovo patriotično prizadevanje in skrbeli bomo. da se ^kažemo vredne te dobrote.
Zagotavljamo vam. da bomo pri-r-eli rabiti to obleko v teku 24. ur in bo najbrže ostala v porabi večji del našega službovanja v......
Z najboljšimi željami in zahvalo /a prijazno zanimanje Navy Lea-rue za našo udobnost
ostajamo 7. vso odkritosrčnostjo FRANK W. HEINS. f. ^ ~hief Boatswain's Mate;
JAMES C ALLAN, ^hief Gnnner's Mate;
IRA SIKES, "hief Carpenter'« Mate;
FRANK WELCH. Chief Machinist's Mate; HOY W. FAUST.	*:'
• -hief Wftter Tender:
TU. M. HYATT, Chief Yeoman, v iinonu ffl<> po--«ldke. ~
Nove dovolitve.
Senat je brex vsakega odpora spre-1 jel miljardno predlogo. — Prepo-
vod produkcije žganja.
Washington, i). C., 20. maja. — j Poslanska zborni«'* j«» včeraj so-} rlssnn glasovala za zvišanje mor-j iturice •>«! S7.CKJ0 na 150.000 inož ter j ojatVnje mornariškega zbora od| 17 na 30,000 mož. — Sprejela je! namreč poročilo konferenčne!?* i komiteja <> tej predluei.
V imenovani pr»">dl<»tri <»<» tinti določbe irlcdt> jrvišanja plač zaj mornarje in iiLuriiarifck«' vojake. Prav kot s<* je vojakom armad* pred kratkim dovolilo višjo plačo.I je Kojrlaano /. določbami nove postave najnižja mesečna plača mor 1 nari&ketra vojaka nekako :10 <lo : larjev.
Največja dovolitev, kar jih jej bilo kdaj v igodtfcwii Združenih držav, je izvršila včeraj v senatu. ko je odobril vojno prora čuns-ko pretll«>sro. Predloga, v ka teri s<> poles Kvote 7.10.000.000 dolarjev za trgovske ladje dovoljuje skupim svoto $:t,:t42,300,000 v voj ! n«' in spbiNiie vojaške svrhf je! sprejel s4-nat sogrlasno.
Predno so je glasovalo, je u . makuil senator Smith svoj amend-1 roent, naj bi se dovolilo 100.000.000; dolarjev za nabavo tovornih železniških voz.
Nekaj opozicije je bilo na repu-j bi ikan.sk i strani. ker poslancem! niso ucrajale Vialekoaežne polne-! moči, dane predsedniku elede re-i kvizicije ladjedelnic, tvomic tu ia-| dij v splošnem.
Iz Rusije.
____ _ _
PetrograH; RnsIjA. 20. maja. —
Princ Lvov, ruski mmwtmki pred-
j*iik in M. Tereiičenko. na nove imenovani zunanji minwter. sta
po la!a i-asnik^mkiu) poročwaleNB o ruski M.ianjt krizi do!ee izjave
Princ Lvov je rekel:
"Vlada se zaveda, da je njena prva dolžnost, da se mora povečati moč armade, dobiti se moral ozemlje nazaj, pojrnati »,,n~iran s» vražnika iz dežele in pomagati moramo svojim zaveznikom.
Vlada ima jasno in določno svojo željo po hitrem miru. Toda. »V govorim o miru brez aneicsije in vojne odškodnine, potem ne mislim na pasivno obrambo.
Svoboda Kusija ne bo privolila da bi pod jarmom nemškega militarizma ostalo oremlje, kat<*re«ra smo morali zapustiti v*led zanikr nosti stare vlade. Rusija ne uiorr ostati indiferentna napram usodi It-lei j«\ Srbije in Romunijo in ne bo oo/ahila svojih dolžnosti do njih.
Sedanje premirje na bojišču, kai je dalo nemškemu kanclerju povod. da je r»odal svojo idejo o separatnem miru. ki bi'bil nečasten xa Rusijo, morn prenehati. IVžela mora govoriti odločno besedo in po ubiti svojo armado v boj."
Tereščenko je rekel, da je potrebna neraadntžljiva /veza med zavezniškimi demokracijami in Rusija se zaveda svoje dolžnosti
Nadaljeval pa je sledeče:
je eno vprašanje nerazre fteno. ker namreč zahtevajo, da b' m- i»bjavile liocoilbe. katere je sklenila stara vlada.
Rutica demokracija mora raz livneti, da hi objava teh pogodb pomenila razdor x zavezniki in izo laeijo Rusije, kar bi bil prieetek K» imratneea mira.
Zdaj sta dva velika dejstva v tej vojni — ruska revolucija in vstop Združenih držav v vojno. 7 ozirom na ta dejstva se mora priči ti v*e znova."
Vojni miniater, A. F. Kerenski je v srtvvoru delecatom od ^"me-pa morja rekel aledeče:
"Kolikor časa sem jaz vojni minister, ni mocoč poskus protirevo-lueije. Nm vlada je r popolnem so orla« ju /* zavezniki/*
ZastoF^p
far", ob katerem naj bi se razbih vsi napadi.
Nemčija hoče prosto pot na vzhod. Umevno je. da jo pelje ta pot edino preko Avstrije.
Zvezniki so to še pravočasno u pre videli in izkovali drugačen na-črt. —
Nemčija noče Poljske. Ona želi samo. da bi dobila Poljsko Avstrija. Na ta način bi lahko zavladala obema deželama in se zavarovala proti vsem napadom od vzhodne strani.
Zavezniki seveda niso tega mnenja.
Na zadnjo noto predsednika Wil-sona so zavezniki šele pred kratkim odgovorili
Oni hočejo, naj bi bila Avstrija nekaka meja med Nemčijo in O rientom. S tem bi bij enkrat za vselej konec nemških aspiracij glede, Dardanel, Male Azije in Vzhoda.
Zavezniki zahtevajo, da se mora vojna nadaljevati, dokler ne bo do i sežen cilj, za katerega se bojujejo.
Ta cilj je:
Italijani, ki prebivajo v Avstriji, se morajo iznebiti tujega jarma.
Istotako se mora zgoditi s Slovani. prebivaj očitki v Avstriji. — (Nikdo ne ve, katero slovansko pleme mislijo pod imenom "SLO-
Kritiziranje kongresa.
Senat Združenih držav kritizira prdsednika. kabinet. Svet narodne obrambe ter deli s tem s poslanske zbornico odgovornost za zavlačevanja kongrreNa pri pocvtavljenju dežele na vojno bazo.
Senator Lodsre je rekel v tekn svoje obrambe kongresa, "da mi nismo tukaj, da prejmemo vso zakonodajo. ki se nam jo pošlje te\ jo odobrimo, ne da bi je pregledali. — Nihče ni zahteval od kongresa. da bi sprejemal zakonodajne načrte brez vsake informacije ali »iebate. h kongres bi lahko poka zal malo eneržije, ki jo zahteva sam od eksekutivneffa departmen-ta. —
Senator Lodire bi si prav jroto vo ne upal reči. da ie bilo potreb no za kongres držati v rokah skozi tri tedne armadno predlogo ali napraviti i? nje politično žogo. Cele ko je prišla, včeraj predloga tretjič od posvetovanja, se je čutil senator Chamberlain obvezanega protestirati proti dlakocepnim metodam svojih kolegov, ki so skusa-li oropati Združene države armade pod pretvezo, da hočejo odredbo izpopobiiti.
To je ona stvar, ki pojasnjuj* naraščajočo javno nestrpnost s konsrrosom. Dneve se izgublja ? brezpodnimi in praznimi debeta-nii. —
Noben predlog ni Uiko bedast ali frivoh-n, da bi ne mogel zahtevati časa ali pozornosti. V nobeni teh razprav pa ni niti .senet upoštevanja neposrednih vojnib potreb dežele ali uvaževanja dejstva. da je zakonodaja le pričetek dela. ki ga je treba storiti.
Nikdo ne želi! da bi postal kongres le uradni pečat eksekutivne ga departmenta. Kongres pa mo re tudi prav tako malo kot ekse kutiva slediti počasnim in udob nitn i>otom miru. ko se nahaja dežela dejanski v vojni. To diši po rtezgodah. 0-e hoče napraviti kongres preglednika in kabinet striktno odgovornim za način izvrševanja vojne, jima mora dati najprvo polnomoč, . da vojujeta vojno in tega se dosed a j še ni storilo.
Kongresu manjka očividno pravega razumevanja resnosti naloge. ki si jo je zadela ta dežela. Se natorji in poslanci delajo kot da bo vojna čakala na aktivnost oil strani Združenih držav in da ni nobne razlike, če posežemo vanje* prej ali sleje. če smo si le reservi j rali sedeže.
Te vr.ste vojne pa se ne bo vo i«'valo in kongres, ki je bolj za|>o >len v kritiziranju preds\lnika kot ! pa v boju proti nemški vladi, go i tovo ne bo dosti doprinesel k u < spešnemii dovrienju vojne.
Nemških čet se ne more z be.se dami izganti iz njih za kopov in nemških podmorskih čolnov ni mogoče z besedami spraviti nazaj v Helgoland in Wilhelnudiaven. Cf bi se to moglo storiti, bi bil kon jrres vsezmacalee.
Senatni odbor proti žgan ju.
F i na ne ni odbor .senata se pečal včeraj z damo predlogo. Prt^d lagaric so bile izpremeinbe. vendar niso prišli do nobenega pozitivnega rezultata. En predlog se je glasil. naj se prepove uporabo zemlje
za &ajeujc tobaka. Razpoloženje v komiteju je precej močno za pre IMjvvd produkcije žganja ali pre Poved uporabljanja žit« v te svr he. Normalno izdelovanje piva sf Ik> najbrže dovolilo, vendar bo pa zvišan davek nanj.
Živilski ravnatelj.
Hoover imenovan živilskim ravnateljem Združenih držav tekom vojne. — Veliko ljudsko zborovanje.
Washington, I). C., 20. maja. — Predsednik Wilson je včeraj zvečer objavil imenovanje II. C. IIoo-verja živilskim ravnateljem Zdru ženih držav za čas vojne. (Njego vo sliko smo priobčili v 117. štev našega lista. l*r.).
Hoover jc bil prej voditelj pri razdelitvi živil in drugih potreb K'in med civilnim prebivalstvom v Belgiji
V predsedniški izjavi se glasi, ia nima vlada namena podeliti Hoover ju diktatorske oblasti, da ,>a upa z njegvim imenovanjem nodpirati farmerje in vse one. ki se na postaven način udeležujejo nrodukeije, razdelitve in prodaje živil.
Izjava pravi nadalje, da je IIoo-ver pripravljen prevzeti služIm, la pa pod nikakim pogojem n» ■»prejme kake plače za .svojo službo in da hoče imeti celi svoj štab organiziran na podlagi prostovolj-•.tva. Pri tem naj bi bili izvzeti le nopolnotna podrejeni uradniki.
Pj-edscdnik upa. da bo imel na črt uspeh in da bo popolnoma nepotrebno poseči po strogih odredbah, katere so morali uvesti v ev ropskih državah.
Chicago. HI.. 20. maja. — .Tavin komisar J. P. Garner je povabil lastnike velikih mesnic, male rax pečeva Ice in splošno javnost na veliko zborovanje, ki naj bi se vr-iilo v eetrtek popoldne v mestni hiši in kojega namen naj bi bilo iztrebljenje špekulantov vsake vrste. Ce se primerja cene poglavitnih živil v sedanjem času z onimi v preteklem letn, je opaziti prirastek za celih »to odstotkov.
RmHKi v plači
Narodni obrambni svet je izdal oklic na milwauske šole za steno-"Srrafijo (brzopLO, da mu pomagajo mobilizirati pet tisoč stenogra-finj in stenografov za vladno službo. Plača bode od -75 do $100 na mesec.
Pri privatnih trgovcih je plača za to delo $25 do največ $50. — Stric Sam bo torej dal lep vzgled " biznesnteciomkako se mora
« -M	^ f
POZOR ROJAKI!
Vsi med 21. in 31. letom se morajo registrirali!
Kdor se ne bo registriral, bo najmanj eno leto zaprt. — Bolniki se mora jo registrirati potom pošte. — Izvzeti so samo tisti, ki so že v vojaški službi.
Kako se ne sme nositi zastave.
Izdelovanje in prodaja ovratnikov iu drugih oblačil, v katerih je vtkana ameriška zastava, jf prepovedano glasom odre*! he irda ne od John R. Dillon, si-feialni agent pravosodnega departmenta On zatrjuje, da ni dovoljeno rabiti ameriške zastave po postavi na ta način, da bi se pospeševalo prodajo ovratnikov ali drugih oblačil.
Prodaja predmetov, k^t ovratniki. robci, nogavice, čevlji, k: nosijo ameriško zastavo, je torej prepovedana, kar je tudi pravilno. kajti zastave se gotovo s tem ue spoštuje, ako se jo rabi na pri mer kot robee itd.
Predsednik Wilson je zapove-dal, da se morajo dne 5. junija med sedmo uro zjutraj in sedmo uro zvečer registrirati vsi možki, ki so lo vršil i 21. leto in še niso stari 31 let.
Kdor ne izpolni tega povelja, je lahko kaznovan z zaporom enega ieta.
Noben izgovor nič ne pomaga Vsak omenjene starosti, mora vedeti, kaj je njegova dolžnost.
Kdor ni slučajno 5. junija v o-nem kraju, kjer se ponavadi nalia-ia, mora iti k mestnemu klerku po registracijsko karto, katero mora izpolniti in jo poslati po pošti, tako do dospe v roke registracijski oblasti njegovega okraja.
Kdor je težko bolan, mora o svoji bolezni obvestiti mestnega klerka. Mestni klerk bo poslal k njemu posebnega agenta, ki ga bo registriral.
Registracije so oproščeni samo častniki in moštvo zvezne armade zvezne mornarice, milice in mornariške milice, seveda le s tem pogo-Ijem, da sta mornarica in milica isti čas v službi Združenih držav
Tukaj je nekaj vprašanj in odgovorov. katere naj blagovolijo rojaki posebno vpoštevat-i in se rav nati po njih.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo 6. junija staT 21 let?
Odgovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se morajo registrirati možki. ki bodo stari dne 5. junija 21 let?
Odgovor: — Da, oni se morajo registrirati.
Vprašanje: — Kako je z onim ki bo star 4. junija 21 let?
Odgvor: — On se mora registrirati!
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki. ki je izpolnil dne 4 junija 31. leto.
Odgovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo stac 5. junija 31 kit
Francosko bojišče.
London. Anglija. 20. maja. —-Sinočni sovražni napad na naše prednje postojanke pri Ephy je bil odbit. V infanterijskih spopadih Manes zjutraj smo vjeli več sovražnih vojakov.
Nočno poročilo:
V	napadu danes zjutraj smo zavzeli nekaj sovražnih postojank in -,mo se utrilili v Hiudenburgovi •'•rti, v razdalji pol milje med Les-Ooisilles in Bullecourt.
Sovražnik je poskušal nas pregnati s teh postojank in vršili so se vroči boji skozi ves dan; sovražnik je imel velike izgube in vjeli smo mnogo mož. Boji se nadaljujejo nam v prid..
V	včerajšnijh zračnih bojih smo uničili tri nemška letala. Pet pr jih je bilo poškodovanih; pogre samo štiri naša letala.
Pariz, Francija, 20. maja. — Proti jutru so bili artilerijski boji zelo Ijuti na črti La Bavelle-ilurtebise. Preprečili smo vsak napad na La Bovelle.
Severovzhodno od Moulin Laf-fatuc smo zavzeli nekaj nemških zakopov.
V	Champagne so se sovražni napadi pri Masnil les Hurlus ponesrečili.
Nočno poročilo:
Pri C-hemin des Dames je bil sovražni artilerijski ogenj zelo ljui proti polnoči, proti jutru pa je o-živil vzhodno od JIurtebLse proti severu do Cerny. Nemci so name rili na naše postojanke težko topništvo, rabili so tudi izstrelke s strupenimi plini, toda napada niso mogli izvršiti, ke^smo bili predobro pripravljeni. Nemci, ki^o se zbrali v gostih četah niso mogli priti iz svojih zakooov.
Na več krajih, kjer se je sovražniku posrečilo približat ise nalm bojni črti, je prišlo do bajonetnftt spopadov in vselej smo bili mi zmagovalci.
Sovražnik, ki je imel zelo težke izgube, je zasedel samo nekaj o-zemlja severno od Cern.v v razda Iji 200 metrov.
Na vseh drugih krajih smo oib-držali svoje pozicije.
Boji ob Soči.
Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki. ki bo star 6. junija 31 let?
Odgovor: — Da, on se mora registrirati.
"jiiiitv
Sim, Italija. 20. maja. — Severno od Gorice so včeraj popol-Ine naše čete razširile svoje postojanke na hribu št. 652. V gostih .-»dtielkih jc sovražnik izvršil protinapad, da bi zavstavil naše prodiranje. toda sovražnika smo z relikinti »zgubani i pognali na^aj.
Proti večeru so Avstrijci umak-uli infanterijo in so obrnili svojo artilerijo na izgubljeno ozemlje, ka lerega pa smo obdržali.
Vplenili smo dva 4-palčna to-oova, dva šest-palena. več zakop-nih možna rje v in strojnih pušk tei mnogo orožja in miuiieije.
Vzhodno od Gorice so naši vojaki vdrli v sovražne zakope in so vjeli nekaj mož. V teku dneva smo vjeli 254 mož in štiri čstrdke. —
Dunaj, Avstrija, 20. maja. — Napadi ob Soči se nadaljujejo.
Sovražna infanterija je večinoma podilevn mirovala, tem ljntej-Ši pa so bili artilerijski boji mčd Tolminom in Gorico. Na severni strani tega bojišča ie sovražnik lezel na levi-Ureg Soče, pa se je moral zopet umakniti na nasprotno stran vied našega artilerijskega o gnja.
Ob treh popoldne je sovražnik obnovil napade na Vodice. Čez eno uro so se boji končali na bajonet z našo zmago. Z višin smo vprizo-rili protinapad in Lahi so imeli velike izgube.
Vzhodno od Gorice in na obeh straneh Rožne doline se je sovražili napad izjalovil.
Usoda belgijskih deklet«
Prejšnji ameriški poslanik v Berlinu, James W. Gerard je te dni v nekem govoru v New Yor-ku popisal trpljenje belgijskih deklet in žen s sledečimi besedami :
— Sel sem na fronto, da osebno govorim z nemškim cesarjem, da bi se rešilo vprašanje o podmorskih čolnih. Bil sem nekaj dni v okupiranem ozemlju in sem se z avtomobilom vozil-okoli veču-norna v spremstvu nemških enst-nikov.
Pogosto sem zapazil pri poljskem delu dekleta in žene, po katerih oblekah in zunanjosti se je dalo sklepati, da so vse kaj drugega kot delavskega razreda. A-ko sem o njih vprašal spremljajoče častnike, so me vedno zavrnili s pripombo, da so poljski delavci v tem delu Francije drugačni kot di-ugod.
Se-le, ko sem prišel v dotiko z Amerikanci, ki so bili člani pomožnega odbora v tem delu dežele., sem zvedel, da so bile te žene in deklice šiloma odpeljane iz svojih domačij v Lille in iz drugih industrijskih mest v okolici. Prej niso bile opozorjene na to in niso imele niti časa. da bi se bile pripravile na pot. Vojaške straže so jih kar odpeljale v stižnjcx?t in — še kaj hujšega.
Nekatere med njimi žive v zelo težavnem položaju. Te zemlje ne obdelujejo za-se in za svoj narod, temveč za nemško armado in za nemško civilno prebivalstvo.
Vsakemu lastniku zemlje jo bil odločen deset kvadratnih jardov velik prostor, katerega je smel obdelovati za sebe. ostali del pa je moral obdelovati za Nemce. To delo so opravljali ali vojaki, ali pa dekJcta in žene.
Isti večer sem pri večerji v jasnih besedah povedal kanclerju, da mora te vrsti delo prenehati, da se javno mnenje civiliziranih narodov ne bi s teni nikdar strinjalo. Proti temu je protez iral in rekel, da o tem nič ne ve; tako pa mora biti, ker vojaška oblast tako zapoveduje. Rekel je, da l*o takoj cesarja na to oi>ozo-ril. —
Vendar pa je moral španski kralj, predsednik Wilsn in papež več mesecev protestirati, predno so te nesrečne ljudi poslali domov.
Beda v Atenah.
London, Anglija. 20..maja. — Poleg velikega pomanjkanja k niha je opaziti v Atenah pomanjka njo vseh drugih živil. Tako poroča iz tega mesta Reuterjev urad. Od I) re tek lega četrtka naprej ni na tržiščih dobiti skoro nobenega mesa več, in majhne zaloge, ki še obstajajo. se prodaja za naravnost ne-dosežne cene. vsled Česar se nahajajo revnejši sloji prebivalstva v obžalovanja vrednem položaju.
Poročevalec pravi nadalje, da se vrše neprestano nemiri, ki groze zavzeti vedno večji obseg. Celo krivdo se zvrača na špekulantje, ki so nakupičfli živila ter jih imajo zdaj skrita. Vlada jo baje že storila potrebne korake ter našla veliko skritih živil.
Posvetovanja v poslaniki zbornici.
Včeraj se jc razpravljalo v poslanski zbornici glede nadomestnih predlogov k davčni predlogi. Zavržen je hil predlog poslanca Lenroota, naj se črta davek za električno luč in kurjavo. Leruoot je mesto tega predlagal Viavek na avtomobile, ki so v rabi in kojžk je kakih 3.000,000.
Pošiljateljem denarja«
Kakor Se znano, ne sprejemamo nič več d ena; aa fsplaifla X A^ itriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa Tedno Je ixpoaljajemo izplačila vojnim njef* nfkom in dragim t ftasiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so medeni po laiki armadi.
Kadar pofljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo Vojnegi ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslon
TVBDXA FRAlt SAK8ER,
e&rtM em ......... i«v v. t,
alovenski \	T T^ T A T| /\T\ A
' jM < v Zedinjenih državah lil	■ ■ ImJ /1 L^ fl M ■ ■ /1	M -C m the United Stat«. >
M Velja za vse leto ... $3.50 |	VJ lil -1-kJ JL 1 JL i.l|/\/lyl X	ffl Iwoed ev^ day except Simdayt jfi
f Za pol leta......$2.00 W	/	W ^ rH^mL "
List slovenskih delavcev v Ameriki.	^	Re^derii > ffl
riLSTOH PISAKNS: 4C87 C0KTL4HDT.	Sntered at teeond-Clasc Matter. September ti, ltOS, at the Port OCSee al Hew York, H. T, aader tka Aet of Congress of Marefa S, 1S71.	prKLXTOK FllABKE: «M7 OOKTLAJVDT«
NO 139. — fiTBV. 119.	NEW YORK, MONDAY, MAY 21, 1917. — PONEDELJEK, 21. MAJA, 1917.	VOLUME XXV. ~ LETNIK XXV.
i
Nemčija se dozdaj ni pojasnila pojrojev, pod katerimi bi sklenila mir.
Nemški državni kancler že dol-b:d časa obijubuje, da bo vse potrebno pojasnil, toda v zadnjem trenutku, se vedno skesa.
Kljub temu se je pa od strani izvedelo, kaj namerava Nemčija, kaj so njeni cil ji in na kakšen način bi sklenila mir.
Nemčija hoče postati vladarica Evrope.
To ie jasno in neovrgljivo dej-
| BtVO.
Iz zadnjih poročil je razvidno, da hoče stvoriti nepremagljivo vojaško in gospodarsko enoto, ki bi segala od Severnega do Sredozem-1 skega morja.
To se ji najbrže ne bo posrečilo.
Zavezniki pravijo, da se mora končati sedanja volna brez aneksi ie tega ali onega ozemlja.
Nemci ia je s tem deloma zadovoljna in pravi, da se ne meni ne za Severno Francijo ne za rusko ozemlje, to pa samo zato. ker je prepričana, da tega ozemlja ne bo nikdar dobila, četudi bo v vojni popolna zmagovalka in četudi bi ona sama diktirala mir.
Pri vsem tem bo naibolj trpela Avst.-ipja. Avstrija bo nekak "pu-
VANI". O Slovencih ni nikjer nobene besede. Op. urecL).
Rumuni, prebivajoči na Ogi-skem, se morajo priklopiti Rumun-
ski.
Čehi in Slovaki morajo zadobiti samostojno državo.
Samoupravo morajo zadobiti vsi narodi, ki trpe od turškim jarmom.
Turki m raj o enkrat za vselej u Evrope.
Obnovitev Srbije, Črnegore in Rumunske.
Zavezniki nameravajo na ta način zgraditi močan zid med Avstrijo in Bolgarsko.
Trile milj oni in pol Rumunov ki prebivajo zdaj na Ogrskem, bi se pridružilo rumunski kraljevini.
Pet in pol miljona Srbov in Hrvatov. prebivaj očih v Avstriji, bi se pridružili srbskemu ktaljestvu.
Sedem mil jonov Čehov in Slova. kov bo zadobilo samostojno državo. —
Na severu bi bila samostojna dr. žava 5,000,000 Poljakov, ki pripadajo zdaj Avstriji.
1,000,000 avstrijskih Italjanov bo pripadlo Italiji.
2,000,000 avstrijskih Slovanov (katerih?) bo pripadlo Rusiji.
Armenci in Sirci bodo svobodni.
Nemčija bo izgubila vso svojo oblast nad Dardanelami.
GLAS NARODA, 23. MAJA 1917
"GLAS NARODA"
■ ■•XIV!« Vj! STlUM*1 • 061 Pi II
ft Himii^I	_
I F1IB». Fti^W.	t/JUW MDWPII. Trtaaaifc.
n Oortlandt Bti^^JlMSTlTltoSt^'!?!^ Torjt^g^.*^1!.^1
Ii —to »» am m I—1>I } Ba aato lata m mm** Htm Tm* %M
PJI j Z> gliU i —la NawlwlU Ml
fUl ■ABODA* tahaja vaah 6mM imrwtmM aaflalj tm mmlfcor-
1 L 1 I R A I O D A"
(~V«toe Um Paopto") MMMi Wn ter anvt Bandayg ul lilhn
DuM ma podpUa t» iimIuhiII m m prlobioM«, P—t M blagovoli potojati po »— Moomj Or dar.
_aa—aal fla hltreja najdemo naalovnikm.
IMpiaaa ta poBljatvam aaradlta ta aaatorfl
"8L Al I A I O D A"	^
^	TrtrfW: 4eW7 Oortlandt.
Naš sovražnik - podmorski čoln.
a
I/ pove« an«-ffa u»peha stemake-tra vojevanja s i>odmorskimi čolni /a kar j** irvedelo v zadnjih dneh, se «la skU"t>ati eno stvar, ki m* vama za Zdnu^ne držaje.
IV hi *c Združene države umaknile ter ne aprejele izziva Nem-vije; bi ne hotele dati na razpolago vseh Kvojihr virov kot vorj-alna joca sila. bi bili kmevnu Francija in Ancrlija vendar prisiljeni sprejeti Mvcoden mir na — zahtevo m povelje Nemčije.
1'nieevanje anjrlrike trgrovske tonaze s«* vrii o^ividao v veliko hhwjim razmerju kot pa uničevan ie nemške armade. Niti pomnožita lovcev na podmorske čolne, niti oborož'Mijc tnrovskih ladij in tudi ne drago. kar se je predlagalo v onemogočen jc si it" ni h napadov ni moglo ustaviti nevarne-ira fwvwtnji v razdejanju trgov-sl.ih parni kov in ladij.
te priznaoio možnost. da bodo v hodočno&ti izboljšane metode obrambe. moramo tudi priznati nič m- ' »jetnoat, da bodo z vedno v K-jo nayliro gradili še uspešnejše podmorske čolne. Posledica t etra hi hita, če bi ostala a-laeriška pomoč, da bi se uničeva-lo trgovske ladije s hitrostjo 500. 000 na mesce več kot bi se jih mo-irlo nadomestiti.
Prihod Združenih držav v pomoč savezuik'na ni še popolnima ofctr&nil možnosti nemške zmage. < e bo postalo nemško vojevanje s podtnorksiaii čolni še bolj uspešno tekom dolgih poletnih «int. «e bo vršilo razdejnjc angleških in nevtralnih tou&ž s tako iiasrlieo da bo ofenzivna sila zavezniških armad izdatno manjša.
To dejstvo pa bi zaeno z dvomljivim položaj« m v Rusiji lahko pri pomori o Nemcem, da izsilijo mir. ki bo naroden zanje, ('e pa ne bodo dospeli nemški napadi .« podmorskimi čolni do naravnost nezaslišne višine, bo s primernim reran iz ran jem dela v zavezniških lad je1 delnicah mogoče hitreje graditi ladje kot jih bodo mogli Kernel potapljati.
Pole* obstoječe produkcije jeklenih ladij v obse »tu 100.000 ton! na mesec se je izkazalo kot potre-hmo. graditi lesene ladje v obsegu j 200.000 ton na mew.
<> bi bila pa sprejeta z^lo dra-j *ti«*na odredba. če bi ustavili gra jenje bojnih ladij in krizarfc tej j zagotovili potrebni materijal in delo, bi bilo mogoče še pren pri-! hodnjo spomladjo podvojiti to produkcijo.
Ko bi bila enkrat taka produkcija trrm^kih lajij, tj bile nemške itarke * podmorskimi čolni go tovo usta\ljene ter stem bi bila sorazmerno zmanjšana vrjetnost nemške zmatre.
•
Novice zadnjih desetih dni sc sicer vznemirljive, vendar pa lahko služijo koristnim namenom.
Pospešile bodo načrte vlade, da se se bolj osredotoči vso industri-jalno eneržijo in tehnično izurjenost dežele ter obenem obrnile pozornost ameriške javnosti na važnost ciljev, katere hoče doseči a-meriaki narod s tvojim vtftoposn v vojno.
Poslanica predsednika Wilsona v pričetkii vojne je bila v toliko pomanjkljiva toliko, da ni bilo v njej opoiarjeno na konkretni položaj in na probleme, nastale k vojevanja a podmorskimi eolhi. Ju jojevanje s podmorskimi
ni ni bila pretveza, da se pošlje v boj najmogočnejšo republiko sveta in siver za stvar demokracije proti avtokraeiji.
Nova dejstva, ki so se razvila, odkar .je spustila nemška vlada v morje podmorsko čolne, nam nudijo boljše razumevanje polnega obs**ga nevarnosti vojevanja s podmorskimi čohii in na kak način jo je mogoče odstraniti.
To orožje ie skoro do skrajnjih meja zadostilo strahu njegovih nasprotnikov in upom njegovih prijateljev. Izkazalo se je kot eno najbolj dovršenih razdejalnih o-rodij, kar si jih je bil kedaj izmislil človek.
Podmorski čoln bo morda tvoril odločilni posamezni aktor v sedanji vojni. Dokler ixa se na kak način no uredi njega razdejal ne sile. bo tvoril podmorski čoln od-bx'ilni faktor tudi v bodočih vojnah meti industrijskimi narodi.
Ilud udarec pa je zadan z njim pomorski sili, v smislu neoviranega zavzemanja morske površine Vlada, ki je jačja na morju, lahko uniči trgovino svojega sovražnika, a ne more še nadalje varovati svojega lastnega parobrod-stva. (V pa je nje dobava surovin in živil odvisna od trgovine, ne more še nadalje računati s svojo lastno varnost jo.
Napade s podmorskimi čolni se bo odpravilo, vsaj v sedanji vojni, iic s tem. da se uniči podmorska čolne, temveč s tem. da se hitrejše gradi trgovske ladje kot se i ill more potapljati.
Pohod civilizacije bo morda odvisen od zmožnosti krščanskih narodov najti izhod iz posledic takega tekmovanja mevl narodi.
Angleži vidijo ta izhod v popolnem porazu Nemčije, nakar bi s*. Nemčijo prisililo opustiti tak terorizem s podmorskimi čolni. A tudi v slučaju takega poraza Nem čije. ki pa je še dvomljiv, se ne da enostavno potom zakona spraviti iz sveta razdejalne zmožnosti podmorskih čolnov.
V enakih razmerah bi rabila Nemčija potimrske čolne prav ko: I jih rabi s«*daj in to bi storil vsak [ narod, vključno Združene države J če bi ga blokirala premočna mor j tiarica ter bi sc nahajal v nevai i notn uničenja vsled te blokade. B Pravi izhod iz teh strašnih po-I *ledie je iskati ne v razoroženju j nasprotnika, temveč v tem. da se ga pusti brez vsake pritožbe. f> se mu reče. naj opusti svoj terorizem s p<*hnorskiini čolni, da ga mora tudi zavarovati proti posledicam pristranskega uporabljanja pomorske sile v naeijona listične svrhe.
Ocean ne sme še nadalje ostati le nevtralni teritorij, pač pa se ga mora izpremeniti v pristno mednarodno domeno, nad katero naj bi imele oblast mednarodne avtoritete in katero naj bi se vladalo v skupni blagor vseh nasadov. —
Na javnih potih te domene naj bi se vršila vsa trgovina s pomočjo ladij, ki bi bile last ali pod kontrolo mednarodnega trusta. Vsakemu naroda pa naj bi se dalo jamstvo, da ae službe teh ladij ne bo prekinilo, raeven kot kazen za usta j o proti mednarodnim oblastim.
Pod takim sistemom bi izgubi! podmorski čoln vso evojo grozo kajti njega uporaba kot raiilec .ir^ovme bi HU bolj dragi m m-
staški narod 'kot pa njega opustitev. Tporaba podmorskih čolnov bi imela za posledico kazen trgovske in politične izolacije.
To je edina primerna in mogoča rešitev vprašanja glede podmor skih čolnov.
O »«n naj bi i*azmišlja<li vsi na-lo.li. nahajajoči re sedaj v vojni
Dopisi.
Cliff Mine, Pa.
Poročati vam hočem, kako am o
se zabavali na "o'neeti" v Oak dale pii rojaku Juriju Štrol. Poročil se je rojak John Zajec z go- j spodi^no Tonico N. Oba sta domaj 'tia pri Cerknici na Notranjskem. uSvatba je bila prirejena prav pol stari/kranjski navadi. Piti in jesti sc je dobilo vse. kar si je srce ] K) želel o.
Tem potom se prisrčno zalivali m ženinu in nevesti za dobro postrežbo in gostoljubnost, katero s-ta skazala nam rojakom, ki smo bili povabljeni in nepovabljeni. Nikdar ne bom pozabil tega lepega dne 14. maja. To je bil eden najveselejših dni mojega življe nja. Le škoda, da je vse tako hitro miaiiio in se je bilo zopet treba podati v staro tepljenje in k svoji ž«^ii. Ne, ne, saj še nisem o žen jen; čisto sem se spozabil, ker so mi dekleta vso pamet '"po laseh" zmešale.
Kadar pa se bom jaz oženil, pa vam bom že naznanil, g. urednik ako bode le hoteli priti — pa prav rad —, da bodete videli kake po-rednic-e imamo pri nas. Imamo vsakovrstne rožice, kakoršne si hoče kdo izbrati. (Srečni ljudje!)
Žalostnih misli, pa veselega sl* ca sem se poslavljal iz prijatznegi Oakdale in šel proti domu ter pel tisto :
Adijo, pa zdrava ostani, Podaj nti še enkrat roko.
Naprej ne smem povedati, ker jo prestroga vojna cenzura.
Delamo s polno paro, tako da človek komaj sapo lovi.
Pozdravljam vse svate in prijatelje, ki smo bili skupaj; posebno g. Erjavca iz Braddocka in tiste iporedne cvetke, pisane, bele in...
Eden povabljenih.
Sharon, Pa.
Prav pridno prebiram liste, posebno pa Glas Naroda, ki mi je. najbolj priljubljen, in tako vidian dopise iz različnih mest, toda samo iz naše naselbine Sharon se malo kdaj kaj čita. Zato sem se namenil par vrstic napisati.
Tukaj nas je precej Slovencev, samcev kakor družin; toda smo bolj narazen in zato se prav dobro razumemo med seboj.
Na društvenem polju tudi še precej dobro napredujemo in opozarjam rojake, da, kateri še niso zavarovani, naj takoj to storijo, ker nesrc-a nikdar ne počiva.
Delavske razmere so precej do bre in tudi plača ni preslaba, toda vsled dandanašnje draginje si nismo čisto nič na "boljšem.
Pred kratkim se je tukaj poročil g. James Hegler z gdč. Marv Sterniša. Želim jima, da bi sc prav dobro razumela med seboj in da bi se njihova ljubezen z vsakim dnem povečala, ker le tako je ssreču zasigurana. Ne smem pozabiti svatbe, ki je trajala tri dni in je bilo ljudi, da se je kar trlo. V prvi vrsti se moramo tza hvaiiti nevestinim starišem, ki so napravili s\ atho. da ji še ni bilo para Kar tri dni in ves čas bogato obložene mize! Tudi naša ku-lrariea je imela čez glavo dela. pa kljub temu je vsem prav dobro doprinašala. Tudi lepa hvala našima godcema, ki sta tako le^»o svirala prave slovenske polke ir valčke, tako da mi še danes zvoni •po ušesih. Najlepša livada pa to-vcrišem iz Farrella. ki so nam de larii zabavo. Ti so bili tako koraj-xni ter veseli ves čas, da jih je bilo veselje gledati; in imeli so tudi družice, pa tako čvrste, dr. takiif je malo! Tri dni so plesale, pa so izgledale kot nagelnovo cvetje. Pripomniti moram, da takih plesalcev in plesalk ni povsod, da bi rnali tako plesati. Ko-nečno pa zakličem mlademu paru krepki: Na adar! Živela!
Navzoči.
Chicago, 111.
Ker se cenjeni rojaki Širom Združenih držav razburjajo, jezijo in posmehujejo "prifom", katere je napisal pred dvema tednoma na uredništvo "Glas Naroda" nek fanatični Avdtrijak, moram povedati, da ta "zanikani nesna-n£" je Spodnji Štajere, in aieer doma nekje iz ptajske ekoliee. Vsaj nareeje "Srbof" in "Man-imev**A" to dokanj«, T*
reč j e pocrnan: in tudi vem. kdo tako govori. Le čudno sc mi zdi, dr. j** ta "neznanič"' primahal v Združene države. Zakaj ni ostal v preljubem ' Esterajliu"ali se vsaj vstavil v 'Tajčlandu''. saj je vendar bližje. Zdaj bi ga tam nujno potrebovali, namreč za sv. "kauonfuter". Najbolj me žali dejstvo, da s«- ta naduti nemšku-tar skriva hrbet Kranjcev; za-siltiži. da se gr prime za izdajalski jezik, kot se našvrka pagiavcu, ki se skriva za plot in me*e kamenje na mimoidoče.
"Kranjska Dolenjka*'. 1
Mcscontah, IU.
Iz te naše krasne slovenske naselbine pač še nisem čital dopisa v največjem dnevniku Glas Naroda. zato sem se ja/. namenil opisati naše razmere.
Tukaj nas je lopo število Slo-veneev; samcev nas je okoli 50 in precej družin. Razumemo se še precej dobro med «eboj.
Na društvenem polju smo po volji preskrbljeni, ker vsa društva prav dobro napredujejo.
O «tra«šni draginji ne boin razlagal. l:er. kakor izprevidim, je povsod k en pri nas.
Omeniti pa moram, da so delavske razmere prav po volji; delamo vsak dan in od tone premoga nam plačajo 75»;. Premog je visok osem čevljev. Zaslužek je od\ isen od prostora in delavca. Dela je povsod zadosti, kdor hoee le delati. Tudi pri nas se posreči komu delo dobiti.
Ker sem že omenil, da nas je mnogo mladih fantov v tej naselbini, bi tudi želeli, ko bi priroma-la kaka krasna cvetka iz drugih krajev. Oh ako bi jo s častjo sprejeli; poslala bi v kratkem nevesta. Ženinov ji ne bi manjkalo; še mene bi bilo mogoče nagovoriti.
Pozdravim \se rojake in roja-! kinje širom Amerike; tebi, na-! pred ni list. pa mnogo naročnikov.
J. Založnik.
I
Ruske tajne pogodbe.
Poslanec v ruski dumi. M. Ple-čanof, je izjavil, tla je nevarno | objaviti tajne pogodbe Rusije z zavezniki, ker bi mogoče prišlo do zamere med Rusijo. Anglijo in Francijo.
M. Plečanof je vstanovitelj ruske socialistične stranke in je za to, da se vzdrži zveza z Angleško in Francijo. Obenem pa .ie nasprotnik tajnih pogodb.
Profesor Šatski. dr. T. Ijenaga in Kennan zatrjujejo, da je po njihovem mnenju obstojala tajna pogodba Rusije s svojimi zavezniki na po<llagi osvojitve ozemlja in vojne odškodnine v slučaju zmagovitega izida sedanje vojne. Ru sija se je najbrže zavezala pomagati Angleški in Francoski, da s«* razbije Avstrija, da dobi Francija Alzacijo in Lotaringijo zopet nazaj, da se združi in obnovi polj-?ka država ter da zavetzniki dosežejo več drugih namenov, za to pa bi Rusija dobila Dardanele.
Ako bi te pogodbe predložili svetu delavskih in vojaških delegatov, bi jih zavrnili, ker so sprejeli devizo:
—	Nič ozemlja in nič vojne odškodnine.
Ako bi delavski in vojaški svet zavrnil te pogodbe in bi iskal miru. ne oziraje se na zahteve Anglije. Francije in drugih zavetnikov v tej pogodbi, potem t>i te i zavezniške države smatrale Ritsi-; jo za svojo sovražnico.
Profesor šatski in drugi pnn*i-! ' jo. da je M. Pleča nov zato proti j temu. da bi se objavile tajne po-, godbe, ker upa. da >»- bo vsta-. uovila stalna vlada, ki bi našla' pot, po kateri bi bilo mogoče dr-j žati vse ruske obljube napram za-1 vernikom.
Da obstoja slična tajna pogodba, se razvidi po Škatskijevem in Kennanijevem mnenju iz tega, da se je v ruski dumi razpravljalo o Dardanelah. ki bi imele pripasti po vojni Rusiji.
Svet delavskih in vojaških delegatov tudi ni hotel sprejeti Ple-čanova, ker je v svojih zahtevah prezmeren. Iz tega se tudi razvidi, da je bil Plečanov proti izjavi delavskega in vojaškega sveta, da se ne sme zahtevati odstop o-zemlja in vojna odškodnina.
Kennan pravi da je delavski in vojaški svet najvišja moč v Rusiji in da lahko zavrne vse pogodbe. —
—	Delavski in vojaški svet, — pravi Kennan, — ni novo organizacija. Že v revoluciji 1904 in 1905 bo ae pokazali, toda, ker niso bili „ organizirani, revolucija ni uspela. Tedaj as bili v tem svetu
ekstremisti. sanjači in domišljavi teoristi. ki so hoteli vse doseči naenkrat m niso bili zadovoljni z napredovanjem po stopinjah.
Ko se je pričela sedanja revolucija. se je ta svet oživil v prvih dneh vstaje, kakor berem v časopisih, ki sem^jih ravno prejel iz Rusije. Ko v resnici ni btio nobene vlade, je svet bil zelo zaposlen v petrograjskih vojašnicah, kjer je organiziral vojake, katerim je bilo podeljeno mesto v svetu. Tudi med delavstvom se jej zelo pridno delovalo za organiza-j cijo.
Kot posledica tega. je delavski in vojaški svet mogel pokazati veliko moč takoj spočetka, ko je bila vstanovljena provizorična vlada. Provizorična vlada ne odobm je politike tega sveta in mu odreka vsako sposobnost vodstva.
Proti svetu pa se vlada hi upa-bila nastopiti, ker se je bala da bi delavski in vojaški voditejli v-prizorili po Rusiji splošno stavko ki bi na mah vstavila vso ruske industrijo. Izdelovali ne bi več mu r.icije. ne bi je mogli prevažati n. Rusija bi padla v brezdelje.
To je bila skrivna moč delavskega in vojaškega sveta — povzročil bi lahko zelo obširno stavko.
Sedanja oblika ruske vlade pomeni zmago za delavsko in vojaško stranko. V ministrstvu i-majo šest članov in zdi se mi. da so sedaj največja moč v Rusiji.
Današnji listi pišejo, da sta generala Brusilov in Gurko vmakni-la svoji resignaciji in da koalicijsko ministrstvo obvladuje situacijo. Toda po mojem mnenju se ne sme upati, da bo to ministrstvo ostalo stalno. Elementi so si preveč nasprotni, da bi bilo mogo če skupno delovati.
Gotovo je, da bo prišlo do spora. Ker ima zdaj ta svet vso moč, bo stavil vedno večje in večje za h te ve. Vlada bo prisiljena popustiti. Delavski in vojaški svet smatram za rusko vlado.
Kaj pomeni ta vlada, tega ne! more nikdo povedati. Njegova na-j mera ni okleniti separaten mir. —j ampak doseči splošen mir s pomoč-J jo radikalnih elementov v posame-i znih državah. Prepričani so, da bo njih klic: ''Ne aneks»ie, ne odškodnine". podžgal soejaliste v drugih državah in bodo ta klic sprejeli za svojo devizo. ter bodo na ta način prišli do moči. kakor sn ruski. To so sanje in nikdo ne ve. kje bo pristala Rusija In za vezniki. —
Profesor Sad«ski ne vidi situacije v tako črni luči in ima upanje. da se bo izvršilo vse boljše, ker je M. Tereščenko postal mini ster zunanjih zadev.
— M. Tereščenko, — pravi Šad-ski. — je intimen prijatelj M Rodzianka, predsednika dume, ki je obenem predsednik rusko-an-gleške družbe, katere sem jaz tajnik. Ko sem bil pred kratkim v Rusiji in smo hoteli imeti podpredsednika. je Rodžianko predlagal Tereščenka. ker simpatrzira z Anglijo. Videli smo. da je Tereščenko zelo navdušen za rusko-angleško zvezo, in je rad sprejel . podpredsedniško mesto. On je član ustavne demokratične stranke in ne soejalist. kakor je bilo napačno poročano in prepričan sem j da bo storil vse v svoji moči. da o-| stane zveza med Rusijo in Anglijo nepretrgana. —
Profesor Sadski pravi, da bo M. Tereščenko velika opora ruske vojne stranke.
j i Kronane glave v "tasi-
nessu".
Poroča se, da je doseglo veliko I kronan i h glav v Evropi znatne u> 1 pehe v **lmsine«a" in v doka*. 1 temu navajajo naslednje vzglede:
Španski kralj je lastnik velike j tvornice za motorje in kolesa \ i bližini Madrida.
Nemški eesar "rona'? kavarno v 'Potadamu. v neposredni bližini svojega gradu. On je tudi delničar velike pivovarne v Hanover-ju. Edini lastnik pa je velike in cvetoče porcelanske tvornice v Cadinem. ki mu prinaša po 9 odstotkov obresti na $500.000 kapitala.
SrbsU Peter je bil lastnik briv-[ nice in prodajalne kemikalij v Belgradu. Pred vojno pa je bil trudi agent za neko dobro znano francosko tvornieo avtomobilov.
Holandska kraljica dobavlja iz svojih miefcifti v bU%i palače \
>	Het Loo velflc del ftlčfca katefro ' zavžije prebivalstvo Amsterdama.
>	Virteuberfttci kralj je dobival
>	pred vojno &*tik $50,000 na leto
kot dohodek nekega hotela v f r-nem lesu, ki je njegova last.
• Lepa kraljico sedaj tako žalostno ponižane Rumunske je pričela preti par leti tvornieo za izdelovanje zobotrebcev. Pred vojno je bilo to podjetje tako cvetoče, da je zagotavljalo precejšen letni dobiček.
Veliki vojvoda Saehsen Weimai pa jc — mesar.
Avstrijski nadvojvoda Friderik je investiral najmanj $2.500,000 v ; tvornieo za sveče, nahajajoče se v j bližini Budimpešte.
Danski kralj omejuje svoja tr-i govska podjetja na borzo ter je | imel pri tem že parkrat več lepiiil uspehov.
Švedski kralj je precej inter-'- i siran pri neki veliki pivovarni v j Stockholmu.
Novi avstrijski cesar ima naloženega dosti kapitala v neki veliki destileriji.
Belgijski kralj Albert je bil v j svojih mladih letih poročevalec! ali reporter nekega ameriškega ča sopisa s kraljevsko plačo $15.00 na teden.
Bolgarski kralj uživa sloves daj je najbolj prebrisani in najdrznejši izmed vseh kronanih business mož. On je lastnik gledišč, kinematografov, tobačnih tovaren. mlekarn ter je baje "naredil precej! denarja na dunajski borzi.
(Clankar je izpustil čmotrorske-ga Nikito in njegovo žlahto v Ri-! mu. ki tudi uživa sloves, da je —' podjetna. Vsaj o Nikiti se trdi. da 4,bita" vse svoje Črnogorce, kar se tiče špekulativnosti in prebrisa nosti. Nekateri zlobneži trdijo celo. da je napravil dober 'business' ko so vdrli Avstrijci v ('mogoro ter jo podjarmili.
Koliko jc resnice na tem. se naj brž ne bo nikdar izvedelo, a pov sem nevrjetna stvar ni. kajti tozadevna očitanja prihajajo iz vrst njegovih lastnih državljanov ii. ožjih plemenskih tovarišev.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
j društvo '"Bonairski Slovenci .j	št. 79 SDPZ.
( v soboto 26. maja 1917
---v svoji lastni dvorani--
na lion Air, Pa. Začetek točno ob 7. uri zvečer. , Veselica se priredi v zabavo ob-. Činstva, za katero bo vse dobro , preskrbljeno; vesele poskočuice bo j>a svira' hrvatski taburaški !zbor "Sloga*' iz Johnstown*, Pa.. . natakarji bodo točno izvrševali . svojo nalogo in ravno tako bode tudi kuhinjsko osebje skrbelo, d i i bodo vsi posetniki vesolice preskrbljeni z okusnim prigrizkom.
Torej, rojaki in rojakinje i/. Bon Air in okolice, vdeležite sc vsi te naše veselice, da bomo skupaj preživeli nekoliko veselih ur.
Vstopnina za moške jc *1.00 in ženske so vstopnine proste.
Društvo Bon a irski Slovenci" kliče vsem veseli: dobrodošli , maja !
Anton Jakobe, tajnik.
(21-22—5)
j POZOB ClTATELJIl
HIPN0TIZEM
; Cena knjigi je ■ poštnino 35c. j SLOVENSKA KNJIGARNA P. a Bex MU. New Ysj W. I.
KJE SE NAHAJA
JOSIP GROZDA? V marcu je, stanoval na fi0:i6 St. Clair Ave., [Cleveland, Ohio. Ogiasi naj s«* v ; naši podružnici: 6H4 St. Clair j Ave.. Cleveland. Ohio, radi denarne pošiljat ve ^tev. 45254 z dn.- 5. marca.
TVRDKA FRANK *AKSF!R _n 9-22- 5
IŠČE SE
delavce za železo-livarno. Stalni, delo. Dobra plača; nobenih deiav-sih zaprek. Vprašajte pri:
Marshall Foundry Company. Black Lick. Indiana Conntv. Pa (19-21)
CRITERION THEATRE, Broadway ft 44. St., New York.
BVAKRAT DNEVNO
V obliki: Premikajoče slike.
j
t'einek: Pravi čudež.
CHRISTUS
Dveh ur ne boste nikdar pozabili.
NIZKE CENE:
9d0 DOBRIH 6EDEŽEV
Pop. 25* * 50* Zvečer 50* * $100. MHHHHBBBIBmsaDDBBGSlBc!
Dunbar
Domovanje delavcev. Sedem tovarn zdaj v kraju, več jih pride.
DELUJTE.
G. D.
Dr. KOLER,
638 Pean Awe., Pittsburgh' Pa.
JC&K	Dr. Koltr |«
ItmEBL	u|iUr*j«l alo-
SJHIžf >	v»n»k* »draTDlfc.
.'Tv	■p»«l|allit
WK. • J	▼ ntubur*tjflp
>	u trna Itutno
X	»r»k»o t tdrtT-
^P -	JJ^rJu tjtjalh »o
Aj"— ^C	ik!h boleml.
»tropijenj« km
„	Klrmrl ■ jflAiorl-
tta «0«. kini* Inad dr. proT BrUcS r* teat* mozolj« ali mthurik* po totem. ▼ črto. Izpadanj« laa. bolc«ln« v koatoh, pridite In IzCIstll vam bo kri. M« eakajt«. k ta bolesea m nel«s«.
Izgubo Mmint nenaravnim potom, adravlm v par «n«h, kapavae aH tri-p«r ln tadl rmm dru«« posledice, ki nastanejo radi lsrabljlvaoja lunegi eeb«.
■uienje rev1. ki vodi is mehurja oa-CrtrlB v kratkem ftaeu. Hydrocele all kilo oadravte v II »rab la dur brea operacije.
Boleanl mebarje. ki povaroMJo fcole-Ttne v krik« in hrbte Iti r^&aih tudi pri apotCanJu voda, oadravlin ■ ioM-vototvoL
ftoumatlzam, trganj«, beletln«. »t«, kil«*. «rt»to, ikrofle ln druge kotna boleanl. ki nMtaJejo -raled ne£at« kri osdravlm v kratke« tuv ta ol potreb-
VA BILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
DRl Š rVO •• LLV SVORODK'' štev. :Ms SXPJ v Whitney. Pa., v soboto dne 26. m?.ja t. 1.
v društveni dvorani.
TemjHitom vljudro vabimo i «i-kajšnja slovenska in hrvatska društva U-r o^lal" Slovence in brate Hrvate, da sc ohilnoštevilno vdelaže »č naše vesel ice; <,h cna-kili prilikah bodvuio r:idevnlje vrnili
Z;ičet«-k j» <»b 7. ;n*i /V4*<"<»*.
Vstopnina za moške j»* fl.tii in samo za |»Ies j:a le : dair.«* ?•» vstopniaie jjroste.
Z;» sveže pivo in dobej piiuri-zek bo dobro prcskrblj«?nf».
Torej pridite vsi 2f>. maja v dr. dvorano!	:Mhor.
10-21-."»
HARMONIKE
•♦i kakr^ix'k'ili vr^t*- iiulfiiijcni in |x>l>ravlj:tin najnižjih <vnah. h de- * to lri»*žno a j i zan«-<!jiv«». V |«'|»ravo zanesljivo T*ak«Io |»»ilje. k»»r ><-in že na«l i«l tukaj v i»-in poxlu in s<-«laj v »vujem lastnem i|i<mn. V jioprarek vzam*Di kranj-k»- kak»r	dnigc
fiamr.oniki' ter ra«'-uiiam |>»» ilelu ka-korono k!., zahteva. br»*7. n.i>ialjnih vprašanj.	^
JOHN VIFNZEL. Idi: E*t4 61nd St, (lnrland. fHiio.
1 POZOR ROJAKI
:mtaagitatemtairaee —	kakaetad
■fiwSd*krawleeeM ta laSif'kSf'wtt ■ intii hm—I	brada la aabode odpadali la
ert^.^B^^antJtayftrtebteyai« t lokab.
yekllee. bala. tan. kx«f hi mtjmtm
KimII^bIKOLEDAR n Uto 1W17 dobita ak« peUiet« 4 eente aa peitala«.
fAEOB WUiOld, rm |MH Ar«. OtevaM, m*
Jugoslovanska	Kafol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedel v ELY, MINN.
•UVR1 tnULDHBD:
**amimXkt HTHAir, BOVANfttt, K. F. D- No. I. Cones*!««, Fa.
PodpndMdnik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., LoratiL Okio,
•lavni tajnik: JOSEPH P IS HLEB, Ely, ifH»* •Imt blagajnik: GEO. U BROZICH Ely, Mia*. BU*»jnik N. 8. t LOUIS COBTMLLO. Sallda. Gola,
VKXOVHI ZD&AVNTXr
** JOS1PH T. CRAHSKL tM Bart Ohio Street. Ptttabvfl,
■ADSOUIXIj
JOHN eOUZB, Bos 108, My, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenne "M", So. CUeafo m,
fOHN VAEOGA, 012C Natrona Alley, Pittatmrffc, Pa,
poEonrm: •EO. J. POBENTA, Box 176, Blaek Diamond, Week, LEONARD 8LABODNIK, Box 400, Ely, Mfrnj, JOHN EUPNIK, Box R., Delmont, Pa,
GOSPODARSKI ODBOR:
f OflXPH PLAUT2, Jr., 483 — 7th St^ Calumet, Miek.
JOHN MOVERN, 488 Meeaba Ave, Dulnth, Ml™
HAT. POGORELO, 7 W. Madison St, Room 606, Chieafe, HI,
XDRUtETALNI ODBOR:
^^L^PKPAN, 6024 81 Clair Ave. N. B. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEO, Stk. Yd.. Station RED. Box 17, Dta*«,
FRANK KOCHBVAR, Box 886, Gilbert,
Vai doplai, tikaj oil ae uradnih amder, kakor tudi denarne peiOjatv«, naj ae pobijajo na »Urnega tajnika Jednote, vse prl-tolbe pa na predaednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna piama od strani ilanov se ae bodi oddalo.
_Društveno glarflo: "OLA8 NARODA".
f4LA£.NA#nnA 21- MAJX1917, ~
Vstaja Škenderbegova.
- Z<iOOOVINSKA POVEST. —
Angl«*ki Hf.isal Benjamin Disraeli
Kari o t IleaeunsfiH«!.
\ stopila »ta v nixko, prtrej ve I <> solno. s w.o so bile jMikrit«' s koianti. Pj> sobi je korakal ni*>/ sneti nje starosti ter veličastne zu-nauj4K«ti, zavit v pkwi iz »iue ko žultovuje; bii tie <|«»ltrtb. **ujavka-MjIi las jn s ci-pico iz rdetH^fti ža-^net.i in hei*ineiki«»vine na prlavi. ter j»- narekoval navodilu os**hi, ki je kleVala na tleh in p sala pri svitli Ju,'j bronaste svetilke. Njena Mvitloba je razlivala po o-bra/u piaea. &k«nider»>«* je le-
U<U K rit Mi O
Ko j,. Šk<wtilfri)<w vstopil. Se je ozrla k\i>ku. Njene velike temne «N-i so se vprle vanj. Njeni i-rei lasje so so vaUli v miiopobrojnih kodrih po ramah in na vsaki strani obraza ter so bili prepleteni t vnieami. na katerih so .bili nanizani veliki biseri, široka čepica i/. bele luuH-iiie je pokrivala njeno se bolj In^Io (Vlo. Njen obraz j»* nil droban, t-xni izrazit, in nožna rdet*K*a je zalivala njena !cpn lion Ko je Skt-riflofbe^ vstopil, j** ozrla kvišku bolj rn.Jnvedna ne?t» v zadregi.
Hiuivadi se vsiavi in pozorno motri »vojepa obiskovalea.
*	<>dk<Ki prihajali?'* vpraša o-trt ski poveljnik.
" Iz turŠkeja tabora", se je glasil »nipov or.
' Kot odposlane? ali bepnnee'"*
*	Niti eno, niti drugo."
' Kaj pa potem?"
Kot izpreobrnjenae."
" Tvoje Ime?"
'(iospod llunyadi'\ je rekel Skeodeirhei?, "ono je samo za tvoja itšesa. Neoborožen aem in tudi ako bi bilo drupaee. bi se prvi vitez kristjanov le malo b»l. Po r^-«lu in dostojanstvu f*am enak te 1«. m ako ne po »lavi, mislim, da vsaj po času. Moj čas je zelo dra-irneeu. Ostati moram tukaj kemaj toliko rasa, da se moj koni od dah ne. Odpusti svojeea služabnika."'
llunyadi je tako ostro pogledal svojog* obiakovaieli, da bi pri pravil v zadreeo vsakega dr»i*re-ire .4oveka; Skenderbe? pa j? mirno in broz straha pronesel njegov pogled.
Pojdi, Stanislav", je rekel vojvoda svojemu častniku. "Ta Kospiea, pr^pod", je nadaljevali poveljnik, ' je moja hči, pred katero nimam nobenih skrivnosti."
Ko je časnik odisl. se je Sken-derbeg globoko priklonil.
Sodaj pa", je reket Hanvadi. "k M vari. Kaj hočeš?"
"Ja* sem «riki knez m pran-ijen zaveznik moslemov. Z eno
, > Vfll	J , < | u. 111.
se o načrtu, po katerem bi ti do-j sey;el /jiiji^o^ j;12 j);l svobodo."
•	S kom imam le laj čast govorili vpraša llunyadi.
Moje ime, veliki llunyadi, ti morebiti ni popolnoma neznano; pravijo mi Škeuderbeg."
*	Kuj, desna roka Amuratova, l»r< magalee K ara mani je, evet turških vitezov/ Ali imam v resnici t etra vojaka pred seboj, ki mu ni enakega?" vzklikne llunyadi, pola svojemu gostu roko, odpaše svoj meč rn ira poda knezu. — "Iduna". je nadaljeval Hvnvadi ^voji hi>n. ' sf-daj ^ idiš Škender-besri."
' Voliko .ie moje veselje", je
oiL »volila klana; * ako prav ra-
1 •
zumem, smemo prištevati kne<za ftkenderbeera med borite! je zal kri/."
Skenderbeg je vzel svoj zlati križoe in ga poljubil pred njo.
"Ta križ je bil moj tovariš in tola/šriik dolgo vrsto let, gospi-<*a je rekel Skenderbeg. ' Moja žalostna zgodovina ti je n*orda znana, llunyadi. Moj dozdevni gospodar ni do sedaj zahteval od mene. da bi vzdignil svoj meč proti svojim krščanskim bratom. Sedaj pa to zahteva in lo me je napotilo, da sem nastopil pot, ki *em jf> že dolco premišljeval. Ka-rambep kateremu je znana tvoja zadrega, te napade v onenn trenutku, ko se začne/, umikati. Jaz bom poveljeval njegovo levo krilo. Kljub njegovi premoči in boljši poziciji se postavi v bojni red in pogumno počakaj njegovega napada. V primernem trenutku odpeljem jaz svoje četo in pohi tim s svojimi Dp ire i v svojo domovino in takoj razvijem zastavo neodvisnosti. Drzen korak je to, trni a s pogumnimi je sreča. Pomagati moramo drug drugemu. Zaman je. ako sani začnem boj, ki zahteva v najugodnejših okoliščinah največjega poguma, previdnosti ter vstrajno-sti. Ako pa dasta i i ter kralj Ladislav opravila Amuratovim vojskam v Bolgariji, nisem brez upanja na ko noon i uspeh, posebno ker me navdušujejo in vzpodbujajo največje koristi človeštva in se borim v istem času za svojega Boga, za svojo domovino in za svojo zakonito krono."
"Hrabri knea, jaz te zagotavljam. svoje zvestobe ', je rekel llunyadi. stopil naprej in ga prijel za roko; "m dokler bosta živela llunyadi in Škenderbeg, ne bosta odnehala, dokler nista dosegla svojega namena." r "To je svečana zveza", je rekel Skenderbeg, ''bolj svota, ba-I kor bi bila, ako bi jo napisali vsi iučeiyiaki sveta. — Gospiea Iduna. moli za naju!"'
Jaz vedno molim za krščanske boritelje", je odgovorila Hu nvadijeva hči. In vstala je in ši-roki pla£č. v katerega je bila zavita, je padel z nje.
" Pietneuiti Skenderbeg. ta rožni venec je od svetega groba", je nadaljevala Iduna; "nosi gn v spomin na našega Odrešenika. ki je umrl za naše grehe."
Skenderbe<r je iztognil svojo roko in se dotaknil njene nežno roke, ko je prijel rožni venec; pritisoiil ga je na svoje ustnice in si sra obesil okolu vratu.
"Veliki Hunvadi", je rekel grški k nek, 1 onstran gora moram: biti, pridno zašije dan. Dovolj mi, da te prosim, da bi jutri čuli, da se kristjani umikajo."
"Naj bo tako", je rekel Oge-r po kratkem premisleku, "in ju-trašnjo solnee naj prinese krščan etvu lepših dni!"
S temi besedami se je končal kratki ter izvanredni obisk ^ken-, derbega- pri krščanskem povelj-1 niku in poslovila sta se.
(Dalje prihodnjič).
Belgijski zrakoplovci.
Delo belgijskih zrakoplovcev v začetku vojne je bilo mnogo večje važnosti, kot pa §e je poro čalo po listih. Kakor so belgijske zasluge v obrambi Belgije v prvih mesecih vojne, ravno tako so velikega pomena operacije belgijskih letalcev.
Se predno se je napravila zavezniška fronta in so prišli Belgijci na levo zavezniško krilo, so že zrakoplovu i oddelki opravljali poizvedovalno službo.
Bili so udeleženi nri obrambi Liege. Namur. Antwerp, Yser in Ypres. Vršili so poizvedovalno službo na razdaljo 200 milj in »so pazili na nemšlki pohod proti 3Iar-ni. Belgijski letalci so poročali zaveznikom o nemših četah, ki so se bližale Yseru in Calais.
Ves čas oblegovalnih bojev ob yserski fronti so bili blgijski letalci straža artilerije, tako da so zavezniki z velikim uspehom odgovarjali na bombardiranje nem-sih težkih topov.
Belgijci so se vdeležili vseh zavezniških poletov in so bombardirali nemške predmete za fronto Zlasti so se odlikovali v nočnih poletih. Le malo poročil je prišlo v javnost o delovanju belgijskih zrakoplovcev. Nek poročevalec Associated Press je izvedel za nekatere podatke, ki najbrže Se niso bili objavljeni.
Belgijski zrakoplov, katerega j* vodil poročnik Jenatzv v spremstvu opazovalca poročnika Kolina. je poletel nad nemsrko črto. Rolin je gledal, kje bi našel kakega svojega tovariša v zraku. V mesečnem svitu pa je zagledal pred sebom letalo, katero je spoznal za nemško. Temu je sledilo drugo in tretje sovražno letalo.
— To so Nemci, — je rekel Je-natzzvju, — morava jim slediti.
Belgijski zrakoplov se je obrnil in odletel je za nemškimi, dokler niso prišli nad nemško zra-koplovno postajo v Ghistelles. — Nemška letala so se pričela spuščati proti zemlji v velikih, spiralah. Jentzy in Rolin sta jim sle dila. Nemški piloti so dajali z električnimi svetilkami znamenja in iz postaje so jim odgovarjali Nato so razsvetlili celo postajo. Videlo se je vse: šotori, pristajni prostor, reflektorji itd.
Eno nemško letalo pa je pristalo in luči so ugasnile. Prižgali se jih zopet, da se je spustil na tla drugi zrakoplov, nakar so zopet ugasnili ter jih še enkrat prižgali, da je moglo pristati tretje letalo.
Ko so pristali vsi trije nemški letalci, sta belgijska letalca ri-skirala poskus.
Rolin je posnemal Nemce in Jt dajal znamenja z električno svetilko. Spodaj so se prikazale luči.
Pod seboj sta videla pomagaČe in vojake, ki so hoteli pomagati letalu, da pristane. Spustila sta se popolnoma v žareč o luč, ki je bila po mnenju Nemcev prrpravljena za nemška letala. Poletela sta naravnost nad Šotore in sta vrgla na nje štiri bombe, ki sta jih imeli pri sebi.
Nastale so »tiri grozne eksplo-l zije\ ki so njuno letalo zaizibale kot morski valovi lahko ladjo... Vzdignil se je velik bel dim, pod katerega varstvom sta Belgijca namerila strojne puške na zbegane nemške vojake m mehanike, nakar sta odletela proti svoji bojni črti.
LuČi v zrakoplovu i postaji so pogasili in s topovi iskali po zraku sovražno letalo, ki pa je bilo že daleč proč in letalca sta se za-dovoljno smejala. ^ -	^
vciiiuio	" *aroj>
Sporazum na trskam.
Z odločnim zavrnenjem načrta ministrskega predsednika Lloyd George-a, da se reši irsko vprašanje province Ulster, s čemur bi se izločilo iz samouprave celih šest o-krajev, so irski nacionalisti v angleškem parlamentu uspešno ustavili vsa prizadevanja vlade, aa d i se doseglo kompromis.
Pristaši 1'lster stranke bi bili brez dvoma sprejeli te pogoje. Na-cijonalistom pa ni bila ponudba takojšnje uvedbe samouprave po eeli Irski, izvzemši onih šest okrajev, dosti vabljiva, da bi oimebeli in popustili stališče, ki so ga dose-dai tako trdno zastopali.
Vse kaže, da ni namen vlade še nadalje tirati in pospeševati stvar in to kljub očividnemu dejstvu da se hoče angleška vlada iznebiti in oprostiti irskega problema. Posredovalni napori ministrskega predsednika so imeli znake, ki so kazali nacijonalistom jasno upliv ki so ga imeli na vlado pristaši lorda Carson a. Z izključitvijo Ul-ster-okrajev bi se bilo rešilo vprašanje irske samouprave že lets 1914, pred pričetkom sedanje vojne in s privoljenjem sir Edward Carsona ter oboroženih u sta še v ki so ga podpirali. V zadnjih treh letih pa je hodila vlada v tem o-ziru po rakovi poti.
Preostaja le še na alternativa — namreč sklicanje konvencije Ircev vseh strank z namenom, proizvesti načrt za irsko samoupravo. — Temu predlogu ministrskega predsednika daje John Redmond, vodja irskih nacijonalistov. le pogojno odobrenje. On stavi kot pogoj da bi ta konvencija obsegala v polnem zastopnike Ircev vseh verskih izpovedanj, interesov in strank — in da naj se jo skliče takoj.
V	svoiem bistvu bi pomenilo to zborovanje nacijonalistov, Ulster-, cev. Sin Feiner-jcv in zastopnikov! še ostalih strank. V,a tako. narodne] reprezentativno skupščino, ustvarjeno z namenom da se doseže od Ircey samih konceno rešitev njih sporov, pa vlada kaj malo navdušenja pri voditeljih Ulstereev.
V	konečnem naj bi nudila lrsica j konveneija, če se jo skliče, dokaz 1 usposobljenosti Irske kot celote za samoupravo. Ce more ta konveneija ustvariti sistem domače via de, ki bo našel podporo vseli Ircev bo angleška vlada naravnost prisiljena sprejeti tako odredbo. Če bi se pa konvenciji ne posrečilo priti do sporazuma, bi dobili sovražniki Irske v roke tehten ugovor proti težnjam nacijonalistov.
Vprašanje irske samouprave je postalo sedaj vprašanje: — Ali
morejo priti Irci do sporazuma ?
----
Sabat v Jeruzalemu.
Ponavadi se pravi, da se praznuje v Jeruzalemu vsaki teden tri sabate, mohamedanskega v petek, židovskega v soboto in krščanskega v nedeljo.
''.Sunday at Home* pa oravi. da se petka, dneva molitev mohame-daneev, ne praznuje javno, ker gredo moslemini na delo zjutraj in tudi popoldne. V soboto prenehajo voziti kočije, ki se nahajajo povečini v rokah Židov. Izginejo tudi menjalci denarja in tudi nižji deiavci kot strežniki, snažilci čevljev ki hodijo takrat po cestah v prazničnih oblekah. Veliko število prodajalen je zaprtih in vsled tega se židovski sabat skoro prav tako javno opazi kot krščansko nedeljo, ko gredo kristijani v eerkve in popoldne na deželo izven mestnih zidov.
Zapadno bojišče.
Pariz, Francija, 18. maja. — V okraju Chemm-de-Dames je sovražnik nameril ogenj na California planoto. Bombardiranje je bilo zelo hudo. Odbili smo z bombami mnogo napadov na severovzhodni strani planote. Obdržali smo vse naše postojanke.
Ponoči je bila v Champagne ar-tileriia zelo živahna, posebno ob gorah Cainillett in Haut. Vzhodno od Auberive smo odbili sovražni napad.
V	Ijotaringiji je oddelek naših čet vdrl v sovražne postojanke pri Petoneourt in je porušil utrdbe Drugod je bila noč primeroma mirna.
Nočno poročilo:
Dan je bil miren. Ne poroča se o nikakih infantetrijških bojih: po roži pa se o posameznem bombar-
dinojn «	-
ŽELODČNE BOLEZNI,
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati- I sem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni area I se lahko vspcino zdravijo privatno na domu in z I majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim I načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so I sifilis, necuta kri, kožne bolezni, kapavica, živčna i slabost, moška nemoč, aemenotok, slabost možganov,^ kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-uri nar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
riiite 5e danes po to knjižico in u mej boste naSli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni I tiatim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna I sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot K zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša ieškoča obvladati.
Knpon za brezplačno knfižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno po&nino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
j. 1100 Madiaon & Clinton St>., Chicago, III.
. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zrtrnvnlfiko knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ime in priimek__________________________________
Štev. in ulica ali Box___________ _____
Me.to.__...................................Dr£,»a__	*
MojaN|| osebna \ poslanica nade.
Ž<lim, da me pozr.a vsaki mož in vmaka žena v tei deželi, katera tip« IlA \\ bolezni. Želim, da me poznajo vai kot prijatelja—da vedo kdo sem jaztkaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja alika vam lahko spričuje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje »o danes anežo-beli po dolgih letih itudir&nja. raziakavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vae tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako trško zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vaak bolan 'moški in vaaka bolna ženska zaupa svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal poiten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. PiJite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in Čitajte. mojo poslanico aadc.
Rud bi i/"vedel za naslov svoje Si1-st lične MARIJE SELLER, o-inožene ZDEUERMAN. Pred 10. meseci je bila v Cincinnati, Ohio, in 7daj je baje nekje v Kentucky. Prosim cenjene rojake, re kdo ve za njen naslov. <la jra mi naznani, ali naj se sama oglasi, ker poročati ji imam nekaj važnega. — A. Seller. 1501 Maki St.. Reading- Ohio. (21-23—5) _
DELO V PEKARNI.
Katerega veseli pekovsko d-lo. poleg se pa nau<"i tudi razna peciva, naj se oglasi; Plača po do govoi-u za dnevno delo. Oglaisi naj se oia:
3329 Butier St.. Pittsburgh, Pa. __qS-21—5)_
STAROKRAJSKA
HARMONIKA
$75.00 vredne, še popolnoma^ nove 4vrstne harmonike s 14 bas>. izdelane pri Francu Fux v J ud en-baeliu na Štajerskem, prodam, ker imam dvoje, za svoto $85.00. Pišite na :
Matevž Omota, 1115 X. Center St., .Joliet, 111. _(18-21—5)_
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA vl"OMŠiV\ podoma če Bolusov iz Knezaka pri* St. Petru na Notranjskem. Prosim, če kdo ve za njegov na-i slov. da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Krnic, I»ox 521, Verona. Pa. __(18-21—5)
Dr.LORENZ, j
Jaz sem edini slovensko govo* I reCl Specialist muSkib bolezni v i Pittsburgh!!, Pa.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure z večer. V petkih od 0. dopoldne do 2. popol.
Nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, 644 Penn Ave. n. nadst. na alleo, Pittsburgh, Pa.
VPOŠTEVAJTE.
AkO lelit? lzvedetl » naalov STojih sorodnikov, prijateljev, cev, itd.
AKO želite prodati posestvo, Kilo, trgovino itd,
Ako lelite objaviti krst, leniter, ialostinko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe.
Ako želite objaviti društvene naznanila 4-	\
RABITE VSELEJ	~ r „ %
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem ma-■tUt v vsakem trgu in t vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kako* tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejii in naiboli razžirjeni alevsn* ■ki list na svetu.
"Glaa Naroda" j« razposlan na leto v žtiri in pol mil jone (4,500,-000) iztisih in je torej najboljže sredstvo za oglaievanje,
Gene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane f 1.00 \ Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.	\ " ]
Enkratno iskanje delavcev stane t-r-z-:-.-.	$1.00
Enkratno iskanje dela	_____ $0.30 >
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj	' i
enakem stane —- -t-—r-r-i-T.^:-.,- $1.00 * H, Enkratno društveno naznanilo stane -—r—t—-.i—$0.50 "
Slovenskim trj^vcem naredimo posebno ugodne cene pri stalniB oglasih.
naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite Vtn \
"QLAS NARODA"
^ wurtlandt Street,	New Ycsrk, N. T.
Opomba: Kojaki, vpoštevajU nate geslo, da ne sprejmemo ogla-■ov, ako jih spoznamo za dvomljiv^ in s tem Varujemo naše naročniki P^d rm"11TT1^ sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa Bvettf-jemo vwm rojakom kadar kaj kupujejo aH pa naročajo, da se prepričajo ce je oglas v našem Kstu in ako ga ne opaaijo^ naj vpraiajo prodajal^ zakaj ni Posebno Velik« vtfnosti je za veiken uri nin«fl|
J i«, rf .i. .. ___ . .	ikj' '-1. t rr
GLAS N'AROPA'. f>1. MAJA 191?™
IEOIIIIXO
B	O
Np. Amitve	mtiBirfari
- ^pr --
m—	E1
IA paonrnam oe*avh iiybvi imbui
■•dti: FOREST CITY, PI
Mil iilim te« n. JmmJb 10M v Mul FavMl
6LATNI CBADNIKIl
VlMMdmlK: W. S. TAUCH1B, «74 i.bnj Afft, RoeS Bprlaaa, Wf* Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, BronfbtoB, PL Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box «47, Foreat City, Pa. Piainlal tajnik: AVGUST GOSTlfiA, box 810. Voreat City. Pa. Blagajnik: JOSIP MAJUNClč, 6806 8t Clair At*. Glavalaad. Otto, rocoožili blagajnik: ANT. HOCHBVAB, KFD. Na 2, box 11%. Brldcaport. Oblo.
1ADZOKM ODBOBl Prodaadnlk nada. odbora: JOSIP PBTERNKL, box M. WllloeS. Pa.
L na«lz..ri.ik: JERNEJ HAFNER, box «3. Burdlne. Pa. a. MdMnlk: IV AR OROfiKLJ. 880 R 187tb St., ClaveUR OKA*
POROTNI ODBOBt r*MaaflBlk porot odbora: MARTIN OBRKŽAN, box 72, B Mineral. KtU L tat utnlk: FRANv. rRROPČIČ. R F. D. No. 1, box 148, Fort EmXth, Acf. I, »aestalfc : JOSIP GOLOB, 1018 So. 14tb St.. Springfield. 111.
VBHOVNI ZDRAVNIKI D»« JOSIP •RAHRK. Ml R Oblo St. Plttabarab. Pa.
CiaSao »laallo: "8LiB BARODA". 83 Oortlaadt 81. B«w Tocf, B, *i
Oaajaaa drnfltra, oatroma njlb uradniki ao naproflenl potlljatl tU Ao-ptaa dlraktno na glavnega. tajnika ta nikakor dragega. Denar naj aa pa po-Blja odino potoi	akapraanlk all bpi^oiti	mh«i« alka-
kor pa ne pot«« privatnih tekov, na naalov: Frank PavlovOO, Fanaora b Miner« National Bank. Foreat City, Pa.
▼ alotejn. da opaaljo drnitvenl tajniki pri poroBUib glavnega taJaSa Kaka poaaanjkljlvoatl, naj to aeaodoma aaananljo orado glav.	ta
m aaaaora napako popraviti.
Moja duša vasuje.
FV. s. Finžgrar.
\ eeraj H,-ni hil na Turjaku.
K o m'hi vra«'al skozi primeroma majhna vrata, ki vrxlijo skozi orjaško ziilov jt- na «lvorišT*t\ — s«-iu poatai t«h| aofiM'iio večsto-l«-tno Iuk>. V ne j»* bilo mirno in
I.«* io'k«' rvctiif er**d« je *lišal<» liihht škTta)ij»» vrtnarjeve lotite. Nad mam* lipa dehto
la in v nienih vrhovih je monolitno KtimeUt, \ -.e živo i»v bilo «V1m*1
II.i 1'DiiVimii i>v<4 in .•i, ..|viv., ril * »i ijli.
Naklonil k^iii na ojrrajo in iri«\la. v »or«**na dva stolpa n». \oralih rrada. Visoko izpo»l stre lo* /najo slfpa okna. mrtve n**k-«lanje htrelniee. skozi katera m» gledala nekfn* /rrla ti.pov. Zdela Ma si* nti kakor niojro<'iia vojsko-v«Mia a \ ^r siva. utnagrana 'n
^»•omml s«-m se 1^-li/arja.. .
' asi i vredna, junaška, viteška Iuim pml stoletji — danes n'-sfa v«*t* moilema. danes sta starta ki jn novi r.*| I,. ^ tri»i. a ju ne eisla. ne I juhi... Tako iz rad«» | ve«lai<Mrti jii *«> porl^la ta ali oni
kakor poirledaJiio v miLZi-ju — vi-j 4 l»i ' 1 I	II	T,
i» /ki, jekleni oklofi m »letn z velikimi #rvajoe;mi <»<*iiii. v katerili Mje tema tam. «*lkrtrl»-r so nekda.j i žarele •►trnj»*u«» iwt. hr^pffteee po hoj« in po krvi.
/amislit ae« se v ta dva stolpa. m lipa na.I mano je auruela ro in untie ne amlbe davnih dni...
/.apeketala Mu kopita. M<><?i»-» ni. \ lsoki konj:, vsi iH*na.sti in zno.ini so si»-er trudnih. a ponAs nih korakov stopali pred trrad Kladivo ie udarilo na železne dv«-ri, since no prihajali od vseli kotov, prijemali so konje za brz-dt> m podržavali str»>*-*-na. iz ka-ter.h so izmikali trudai vitezi na
Orjaška hile njih pojave na konjih in ko so ali akozi vrata, so »U*lili s težko anga, velike ostrop«' s.. x ven rale, dolgi iue,-i. skriiani »b »ovražnikovih kosteh, so t>ren k*fali po kamenitem tlaku.
<iraj.^ka jrospa. za njo plem«.u-tašiee in ^^i^di^ne. so jim hite le iia<4fM*oti. Dol ca krila so šume la e^ dvorišče...
In pnšla je eospa k prvemu junaku in ae je oklenila njecove-sra oklepa. Temne liiM- so bile n« njem pobrizpan je bil h krvjo ki je potenmela in ae prisuaila n« jeklo. Pa ni — vrtr*r>etala. Nje-ne mehke roke *o se ovile krop je-kh, kakor mla»1i bršlinov brst mocočneea hrasta, in ra.ionti tre petajoee ustnice so poljubile to mrzlo, krvavo žele-zo...
l.juhUa je iu spoštovala moža ki se je vračal, dovršivai veliko — delo...
o '
Pohitel aem jv> napetem strm eu. Na e<"sti sem zajezdil svojo
kobilico
Ob i«vi šumeči potok na obeh I straneh .a.raa**eni cojcdi. Aiiaenc amaa »o	po cesti. Soinee ac
se je rumenilo bukovo listje v večernih žarkih.
Samota — — — —
Nobeneca voza, nobenega človeka. (ilas podkev se je daleč razlegal. Meni se je pa zdelo, da nad loajio sumi lipa če vedno ro-mantiene z trod be. poza bil sem sedanjost. čudno navdušenje jf preplulo moje srce. napel sem pri vodee. strastno stisnil konjiča da je nejevoljen zahrkal in stre sel z grivo pa se spustil v najhitrejši dir.
Plaval sem čez sence, dreves* no bežala mimo mene. cul sem Žveuket orožja, povodee sem »ti skal kot bi držal za roenik sab Ije živel s«'m nekje daleč da
le/ v prod »t olet nih časih---
v dobi velikih dejanj in mogočnih pok ret nv...
Danes sem truden.
Davno še nisem bil na sedlu in strastni dir mi je utrudil vse mišice. da se m čisto razbit. Kadar grem. se nerodno gugljem.
Med svojimi nagelni — to cvetje imam najrajši — sem mislil šetati v jutro, ko je vzduh take svež ko so vsi cvetni listi, vse bil ke pripognjene v kopel	ro-
se. ko je vse t ko vlažno, nulostno j solzivo krog mene. kakor bi boži-ea Najada dvigala lepo glavo v mokrimi razpirščeniini ^asmi n gozdnega tolmuna.
Hotel sem se izprehoditi. Ni bilo mogoče, tako so me bolele ni i šice. Zato sem se skril v ulnjak >edel k mizici in mislil, kaj bi — započel.
Vonj me<lu se je točil po rea-ni kolibi, v -	je šumelo in bu-
čal. iz žrelov so najpridnejše de lavke že krepko letele na pašo.
Skozi lino sem videl vejo ja bi a ne, na kateri se je skrivaJo za listjem nekaj drobnih jabolk. Na licih so imela jabolčka rdeče li se. Skozi veje jablane se je videlo drugo drevje, ki je v mirnem kopnijenju použivalo rosne krista le in voščilo jasnemu solneu dobre jutro.
Ta okolica, mir. šumljanje čebel in balzami«'>ni vonj — vse to uči ni. da ne vidiš v kolibi črvivib desk. da se ne zmeniš za pajčevi no nad glavo v kotu pod stropom
Tu
je zame kotiček, ki ni na prodaj nikomur. Le pridite v moj ti hi tuvkulum. v.se vam odstopim čisto vse: otomane, da vsnivate po kosilu, težko hrastovo mizo v zasenčeni sobi. da se nakvartat* ljudski ob nji, vrt in senčnico, uti-eo na hribcu, bele stezice v gostih sencah — vse vam prepustin, samo ulnjaka — ne...
Tako tesen je, nemoderen. nekoliko še visi, boffve. kateri prednik ga je postavil, leseni plohi v pritličju so črv i vi — morda bi se vam zdelo celo neugodno v tej — j bajtici, ker ste vajeni velikih mestnih oken. parketa, udobnih pisalnih miz. lepih, moderno po-pleskanih sten, na njih velikih podob v težkih zlatih okvirih — da neugodno bi vam bilo in pripomnili bi se pri nizkih vratcih, po-Fledah na to či^p zme« na migi
slovni in politični, romani raznih j modernikov. filozofija, estetika i pa moj — brevir; na koncu mize ! pod lino sloni ob velikem mehur- i
ju tobaka zvesta tovarršiea v ul- 1 njaku — prava, pristna češka — < gipsovka — #o bi pogledali s — priklonjeuim hrbtom skozi nizkr vratca iu bi se nejevoljni obrnil in skoro s studom rekli:
— Ta kaos! — — — •
Oblaki dima so se vlekli počas: skozi lino in izginjali.
Slonel sem v kotu in gledal beletris-tično zmes na mizi. Cankarjev '"Živeti" je dišal po vzdu-duhu beznic, kjer se kvarta in kadi iu vino poliva.
Meškovi 4'Zvonovi" so plakal*' kakor njegovo otožno sree. Go-vekarjeva '' Marjanica" je skoči la kakor mačka (!) k oknu. — Zofkina "Nalda" modro modruje pa bo bržkone za modro val a...
Doljanov junak dr. Vever pr: mizi omahne in se zgrudi na tJa od suhe bolesti, Vrehlickv v '' Vedri noči" hotli po dolgi eesti. pa ne ve pravzaprav s kom in koliko jih je in kdaj je hodil — Marcel Prevost popisuje čisto nepotrebne pariške zakonske bonvivante. mojo 44Maro'? «lržijo železni kremplji za dušo---vmes pa grmi mogočno, kakor s Sina j a, 70 psiilm...
•
Kakšen svet v moji nhijakovi kolibi! Kaos, bohu-vabohu — la birint.....
In to meni ugaja. To je tako velikanski svet. ne svet. to je — morje brez dna, kamor se potaplja moja duša v zlata vrednih mirnih urah. potaplja se z vso energijo — pa se vrača težko dihajoča na površje — dna pa ni doseeJa — in ga ne bo...
Brez* lan je je to morje---
•
Danes me je obšlo neko čudno čuvBtvo. Večkrat me je že obletavalo kakor vešča, pa sem se ga otresel.
Danes se ga ne morem. V prste mi sili in ven na papir. Morem ie zapisati.- če ugleda beli dan ne vem...
I redni ki so čudni možic, svoje glave imajo in eel o pravice, pa — škarje in debelo pero. namočene v črno tinto.
Bodi. za-pršem. kar čutim! *
Tjiko mi je pri sren, "kakor človeku. ki plava čez" široko jezero pa se sredi ustavi in jaha vodo fer počiva. Pod njim ni tal, — krogrnkrog pa široka gladina z majhnimi valovi. T—^en j«» že nekoliko — in nehote se ga loti ■v-trah, čuden, obupen strah in vsili se mu vprašanje, da li bom — priplaval na suho?...
Lotil se me je -neki čuden, čuden strah sredi naše — beletri-stike. Morda je vzrok včerajšnja ieaa. romantika v fantaziji, o-kre«pljene miaiee. ozdraveli živci ki sovražijo melanholijo... /
Morda; ne vem — — —
Zdi se mi danes vse. kar je pred menoj, kar sem pred kratkim bral našega — nič. prazen nič, — ali kvečjemu laški drobiž, katerega imaš poln žep. pa še kosila ne pla-*aš ž njim.
Kje je vzrok, da smo tako mo-ierno-drohižasti. da lahko najboljšo črtico vsakega pisatelja izberemo in bomo približno vedeli in slutili vse drugo...
Čas!---
Žal, prežal. človek je vedno od-svit razmer!
Pojdi v družbo, pojdi na as-altove tlake, glej kako hodi — družba... Brezslisno. po prstih ziblje se sanjavo: vsa obleka — sanja, misli — sanja, življenje — <anja...
To je svetovni ples, modemi I ple»s v veliki, gladko parketovaaii ivorani z električno lučjo, umetnim vonjem, ki vsniva, omamlja.. . Godba igra s surdinami — pari se vrte, pa kako rahlo, samo do prstih, na tretjini podplata sa mo. rahla godba — a nič ropota nič udarcev, nič stopinj — vse se vrti sanjavo, po zraku nekako... to je svet, to je družba---
Moči. moči — — sile. velike volje in velikih idej in železne roke je treba, ki bi vrgla med nas 11 veliki tefart". da bi zatrepetali kakor vrabiči. ki pridrvi med nje sokol in z dvorišča pobere kokoš.
In Cankar je bil mož, ki je obetal "veliki tekst", in ga skoro započel — pa se vrača spet in — «r»et v dvorano, kjer — pleše pc prstih na godala pritajena s surdinami. In mož je predrzen dovolj — to mi najbolj ugaja — predrzen tako. da udari včasih s kvedrom ob tla, da prime luno in jo vrže kot knof od jerhaatih hlač . skozi dimnik, da pade vred
boHttfro kuharico na ognjiače im
* ■ „
ta zveni kot stara c vaneigarea... » Samoglav je. da bi se ne bal vra- ( ga samega in če bi prišel k nje i mu. bi ga otvezel za roge in pri vezal k pultu, da bi mu pipo tlačil in eisrarete prižigal...	i Žai — prežal — človek je od- i svit razmer!...
Pa so ljudje, ki trdijo, da je ta ali oni individualen... Kaj še!.. Individunm je vsak. individualen ie pa tisti, ki tega ali onega i'/ svoje okolice prime za usesa in ga pelje k pultu, da ga popiše glasno pove svojo misel -— in pa la ima mesto rovniee vsaj napol dostojno pero.	i
To je vse!
( e «pa srečamo zgodovinskega junaka, moža velikih del, če pride po cesti junačno-stasita mogočna ideja, ustrašimo se. ognemo se iu — ležemo za grm v senco ter prisluškujemo omledno vzdi-hjinjc židane institutke, ali pa gremo pod okno mladiča, ki pod milim Bogom še ni naredil drugega nego očetu skrbi Ln neka; dolga — pa se mu čudimo in po slušamo njegovo jezo ob bledi me seč in i. ko steza roke proti mesecu in ca hoče oklofutati. ker se mu reži v liee, njemu zaljubljencu. ki bi rad na srebrno nitko nanizal zlate zvezde z neba, da bi naredil dijadem za svojo zla tokrilo ljubico.
Drobiž, drobiž — smeti — to ni
naš narod...
' *
Poglej skozi lino v ulnjaku tje-kaj na cesto!
f'uj. kako škriplje parizar. — slišiš te stopinje težkih, mogočnih konj, ki udarjajo ob tla, da se Iskri kremen. Ob vozi pa našega naroda sin — z dolgim bičem v roki!
Poglej to zdravje, to moč! Mišica ob mišici kakor zid kiklopov nič ne hodi po prstih, na ves podplat stopa, obličje je ožgano. On ni nervozen, ni melanholičen in sentimentalen: njega nič ne razburja — — —
O. da. ga xe razburja, a teda; ne medli, ne pada na kolena, tedaj on deia — — železo bi zlomi
la njegova moč--
Vsak dan jih srečavasno, pa jih ne vidimo, bratje so, pa jih ne požhamo. zastrujski statisti z,— velikansko vsebino, pa jih neče-mo analizovatl...
Ali hočeš občudovati energijo tisto jekleno kljubovalno moč katere ne zlomi"nobena sila. dokler ji smrt ne odreže glave. — ti sto odpornost in moč. katere v modemi družbi ni. v družbi. — kjer se knpi revolver radi odre-čenega poljuba, kjer se iz strahu pred udarcem voli kalni tolmun* Poglej na griču tam-le pod sv. Ahacijem! Vidiš t.isto-le bajto, ki sedi ob bregu in se ti skoro bojiš. da ne bi nate padia!
Par dni je. kar .sem bil v nji. Majhna, očrnela soba. tla so iz-luknjana. vegasta, da bi si lahko nogo izvil, če ne paziš; v kotu čr viva miza, nad njo dve podobi na steklo: sveti Janez in Jezuseek 7 haekom, obe sta počeni, eni manjka cel vogal in se vidi zadaj u-mazan pergamenast papir.
Na lavi, pri peči je iz slabo po-skobljanih desk zbito nekako korito. m»telja ni, pa je vendar — ležišo\ in na njem — osemdeset-letna vtarica.
Kost in koža. Vse nagrbančeno in namrdano. po rokah, po licu Kašelj jo nadleguje. Črni oblaki muh jo obletavajo, suha roka komaj giblje lipovo vejico, da odganja sitniee z lica.
Mesto veje bi ji dal slikar ko so — in dobil bi premijo za — sliko smrti...
Toda nekaj bi moral izpustiti nekaj ugovarja krepko smrti... Oči---
Majhne precej globoko skrite v suhih votlinah: cele kožnate kape vise čez te votline, da se oči vidijo kakor dve žareči punčiči v temnem brlogu.
In te oči — kaka življensjka sila. kaka junaška moc seva v njih ' Osemdeset dolgih let bede in trpljenja, let strada"^ in preze-banja — a ta leta ji niso upogni-la duha. Telo so izsesala, izpila kakor pajek svoj plen, a duša — je ostala močna in orjaška, da človek strmi in gleda, nazadnje zgane človek — moderni človek — z glavo in malomarno odide v mehkužni vrtinec, kjer se pleše po prstih — obriše si čelo. da pozabi junakinjo, ki ni branja — vredna... Ali nismo kruto krivični? o
Nekdo me je poklical. - Službeni opravek. —
Prihuljen_ izlezem iz ulnja&a. Ko. zaprfjn dverca. se mi zazdi, da sem uprl v -to ozko celico ve-
•l^CfcU- brepcMaj* P«
škili idejah, ki zabuče, kakor op-če se sprožijo s pravim ognjem med ljudstvo.
Vem, da pojdem sam zopet v vrtince mehkih, sanjavih modernikov in vrnivši se nazaj bom mor da čital današnje misli, morda se bom tudi kulpal — pa hkrati skeptično vzdihnil:
'Video meliora probique, dete-riora sequor.
PRIPOROČILO.
Rojakom po državi Pennsjlva-niji naznanjamo, da jih bo obiska) naš zastopnik
FRANK MEH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda".
Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in prosimo, da mu gredo na roke.
ITpravništvo Glas Naroda.
iiCi n mo2b
delati v usnjarni. Dabra pla 6a, stalno dela.
C. Moenach So na Company, H3—4 ▼ d) Oowanda. N V
Ugodna prilika.
OGLEJTE 81 FARME
V ST. HELENA, N. C.
St. Helena, N. C., leži v bližini velikega mesta Wilmington, N C., in ta imamo še čez sto izČišČe-nih in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse, in sicer 3 mescev v letn. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda.
Od že preje označenih farm sc prodane št. 9, 11, 12, 19 in 44. Tu zdolaj opišemo zopet par farm, ki 5e niso prodane.
Farma it. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 akrov &m zemlje. Lepo barvana prikup Ijiva hiša. Mala šupa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, poteg postaje. Vsa zemlja je izčišče-na in kakih osem akrov je izora-oib, en del zasejan in to zemljo s€ vsakemu lahko priporoči. Cena $1150, plača se $2S7.50 takoj in po $172.50 na leto v petih letih
Farma St. 19. ^ Ta fatma ob *ega 10 akrov, ima prostorno hišo s štirmi sobami, prijazne pobarvano. Mala šapa, studenec in mali vinograd. Lea ob glavni jesti, blizu postaje, cerkve in šo le. ~y2 akrov fino obdelanih h ostalo je dobra zemlja, katero se lahko ie izorje, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150, plača te *287.5C takoj in $172.50 viake leto v pe tih letih.
Farma št. 21. — Deset akro^ fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, do kler si ne zgradi svoje lastne hiše Ves materijal za zgradbo poceni [ježi na severno stran železnice okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz čiščena in polovico izonuie. Ost a lo se takoj lahko izorje. Ceni £500, plača se $125 takoj in p« £75 na leto v petih letih.
Farma it. 276. — Ta farma ab nega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in jc blizu postaje. Vaa zemlja j« izSi-Ičena lesa. Sedanja cena je $700 toda nadaljuje se z delom in pri-Atelo se bo ae stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obroki! v petih letih.
Enakih farm je na izbera in tu di imamo mnogo zemlja za pašni ke, katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena u razprodajo.
Vsa zemljišča so last Mr. Hugi MacRae A Ce. in na zemljiščih j< Mr. L. N. Johnston superinten dent, kateri daje naseljencem na svete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agente^ in zato tndi ne kliče špekulantov za katere ni prostora v tem kraja. Namen družbe je, da se vsaV um prepriča in potem šele kupi Družba noče špekulantov, ampafc le pridne naseljence, ki si hoče j c z delom vstanoviti troj dom in nc pa z meaetarijo. Take potrebuje mo, pa nobenih drugih, ker zi zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi in tretji torek t me seen je znižana cena sa vožnjo u Waahingtona, D. C., do St Bele na, N. in stane le $11.10 z« sem in tja. V »lučaju, da sa odi« čite za obisk na farma in Selite kaka nadaljna pojasnila, sam pi site in mi ram bomo dragevolj< pojasnili, kar boste želeli.
MMMtal.
___* - _
gfnmr n, W m. T.
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST, U4®«
62? PENN AVE.,	PITTSBURGH, PEXNA.	'W
Or. Rosenthal, špeciali.t te čez 20 let. Ako imate tajne bolezni. " ^	J . rL
syphilis, čankar. kapa%ic«. izgubo temena, bolno kri. nervoinost. »	^ ^
želodec, ledice. mazulji. peTtnatlzem in drug-e bolezni, upra^ajte za \_
i »svet Pr. Rosenthala in povedal vam bo če ste ozdravljivi.	>	\
Poaebaa ponudba za kratek čaa je dva dolarja na tt-den. Ako" niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarja.	/ .
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi ir Evrope.	'S
Indije. Kitajske. Južne Amerike in vs^-h drugrih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penil Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Pittsburghu čez 20 let.
Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 5. po pot. Ob četrtkih ir. sobotah od 9. zjutraj do zvečer. Ob nedeljah bd 10. zjutraj do 3. popoldne.
Govori se slovensko.	Ne zdravi po poiti.	Izrefite in obdržite to objavo.
KUai S« Kafa trOtvi uanim fapttl budili Mitefk Ml SSflMBl 1s»1iiiiim>». kapa itO^ ali pa kadar potratajsta ara, rftrillaa, jilij^fc prstaas tttL. aa kaplta praj alkjar, da tadl aas aa mm rpihli VgMMi Tal «tsat Is ls. pa si Ssdsto prlhraalll dolarja«
Halji, rai mt psiUJasM Sraaplalaa. WHf NMi
IVAH PAJX * CO^ 4M GhMtool	OONIMAUGH. PA.
Zaupaj, pa vedi komu!
^; Garantiram, da bo moja ylna naravna, ker ne prodajam druglli Eot 4 » *. la najboljšega ohljskega grozdja doma prefiana vina, vsake t rate ln eeaa ! ! *' na debelo ao sledeče:
- ► S Delaware In Catawba, alate barve........ po |1.00 salona	'»
* l	Goncord, rdeče barve...................... po 70c. salona	*'
-« aa 10 salon posodo računam $1.00, sa 26 g&lon pa $1.60, pri ve£j!b aaro-*' Blah je pa posoda zastonj.	|
;;	TROPIN JE C ln OROŽNIK.
^» Garantiran, Cist, doma žgan, najboljši, ki ste ga Se kdaj plU velja <; Salona $3.00, $3.60 ln $3.76. Na debelo od 10 galon naprej po $2.66 salona. > > .. Naročila priložite denar all pa money order.	'!
Louis Knaus
«' VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA £GANJA -' ;;	»08—391$ St Clalr Ave„ Clevelaad. O.	; [
<» Pbone: Central 4644 K.	< •
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YOBKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
na ko vrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebni nasvete t vseh vojeakih zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gls* de datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se sanpno na njega, kjer boste toftno in solidno
postreieni
WMawHswawaBaw&iwamiwi)
i Veliki vojni atlas
I vojskujočih se [evropskih drža? in pa*'ko^ [ lonijskih posestev vseh velesil.
I Obsega 11 raznih zemljevidov^ } I STKNtfKO KAPO OELB KVBOPE |1.M
1 TtXJK0 STEHBKO MAPO, HA ENI STBAjn XJB-
[	DIH JENE DRŽAVE IN HA DBUOI PA CELI SVET,
[	OKNA fl.60,
} ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IH DAL-
\	MACIJE Z MEJO AV8TRO-OGRSKE Z ITALIJO, —
\	CEHA JE 15 CENTOV.
|	CENA SAMO 25 CENTOV.
f	Haroiila in denar poCjite naj
| Slovenk Publishing Company
[ n Oortlaadt M. -	In Tork, M. T,