Leto LXVL, št. 75 LJubljana, sobota L aprila Cena Din 1.- Jsnaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje m praznike. — inaer&a do 30 petu * P*33 *•—i <*> 100 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 5.—, vectl inseratl petit vnta Dtn 4.—» Popust po dogovoru, lnaeratm davek posebej. — >SJovenak. Narode Vrtja meoečno v Jugoslaviji Din 12.—, za mozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OPBAVN48TVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica AC 5 Telefon st. 3122, 312S, 313%, 3125 in 3136 Podružnice* MARIBOR. Grajaisj trg st_ S — NOVO MESTO, J^jubljansita cesta, telefon Št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65, podružn.ca uprave: Kocenovn ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvora 10X Raeun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351 Hitler je moral kapitulirati poraznega odmeva v vsem inozemstva in naraščajočega odpora nemških gospodarskih krogov je vlada preklicala bojkot proti Židom in se bo izvršil danes samo kot brezpomembna demonstracija, ki naj markira umik vlade Berlin, 1. apriln. Odmev, ki ga ie imel vsakemu p? nvnemu čutu roga joči se pro-tižidovski bojkot v inozemstvu, je porazno vplival na vso trezno nemško javnost, zlasti pa na gospodarske kroge, ki se zavedajo, či morajo imeti take hitlerjev-ske metode katastrofalne posledice doma in v inozen^stvu. Odpovedi naročil se množe Od vseli strani se množe čedalje bolj odpovedi naročil v Nemčiji in tudi finančni krogi odpovedujejo nadaljnje sodelovanje v Nemčiji upravičeno se boječ, da bi se mogla politika sedanjega nemškega režima, ki danes preganja Žide, obrniti jntri proti drugim. To, kar počenjajo narodni socialisti, bije v obraz vsakemu pravnemu čutu in mora izpod Ropati zadnjo trohico zaupanja. Brutalnost, s katero so že včeraj začeli izvajati bojkot po vsej Nemčiji, je dala povod za energične intervencije s strani najvplivnejših gospodarskih organizacij. Anglija zahteva in ter-intervencijo Društva narodov Še bolj kakor pa vse te intervencije, za katere se Hitlerjeva vlada prokleto malo zmeni, je očividno vplivalo na nemške vladne kroge dejstvo, da preganjanje Židov ne bo ostalo samo notranjo nemška zadeva, marveč da presega okvir suverenih pravic Nemčije in krši mednarodne pogodbe. Včeraj popoldne se je namreč izvedelo, da se angleška vlada resno bavi z namenom spraviti vso zadevo pred Društvo narodov. Po obširni razpravi v angleški spodnji zbornici, v kateri so govorniki osi.ro bičali početje nemškega režima in zahte\ali od vlade, da še posebej kot mandatarica nad Palestino, ki predstavlja pradomovino židovstva, intervenira v tej zadevi. Zunanji minister Simon je zares že v teku včerajšnjega dne stopil v stike z generalnim tajnikom Društva narodov Dnimmondom, ki je danes odpotoval v London, da se podrobnejše dogovori o tej akciji. Angleška vlada se bo sklicevala na določbe versajske mirovne pogodbe, po kateri je Nemčija obvezana skrbeti za varnost življenja in premoženja vseh državljanov brez razlike vere in prejšnje pripadnosti, kakor tudi na člen 23. odstavek 1 pakta Društva narodov. Zadeva se bo smatrala za nujno in se bo moral z njo baviti svet Društva narodov že na svojem prihodnjem zasedanju. Angleškim krogom je mnogo na tem, da se stvar Čimprej razčisti, ker smatrajo, da bo sicer ta protižidovska gonja v Nemčiji povzročili še večjo zmedo v mednarodnih finančnih in gospodarskih od noša jih. Ta korak angleške vlade, ki so mu sledile še prijateljske demarše nakaterih drugih velesil z nujnim priporočilom, naj se protižidovski bojkot takoj ustavi, je izzval v vladnih krogih skrajno vznemirjenje. Včeraj popoldne se je vršila nujna aeja vlade, ki je trajala nad dve uri. Popoln umik Kakor so izve iz dobro poučenih krogov* je prišlo na tej seji do ostrega konflikta med Hitlerjem in Papenom. ki je označil početje narodnih socialistov za blazno in zagrozil z očitnim uporom nemških nacionalcev, katerim bi se v tem primeru gotovo pridružila večina nemške javnosti. Papen je zahteval, naj se bojkot takoj ustavi, ker je jasno, da Nemčija tega početja pred zunanjim svetom ne more zagovarjati, ne opravičevati. Pod težo vseh teh argumentov! so se morali narodni socialisti udati in odločiti za popolni umik. Šlo je samo še za to, kako se naj ta umik maskira. To nalogo je zavzel notranji minister Gobbels, ki je snoči na hitro roko sklical v Tennis-haus zborovanje narodnih socialistov. Zbralo se je okrog 7000 ljndi. pred katerimi je imel Gobbels obziren govor, ki so ga morale prenašati vse nemške radiopostaje. V svojem govorr s~ " * ob navdr"~ ** PO__ kil. v -j v- j---■ a .-«• ter naglasil, da bo Nemčija pokazala Židom in vsemu svetu, da si ne da od nikogar komandirati. Ko je zatrjeval, da bo šla borba na noč, so mn dolgo apiav-diralL Kakor mrzel curek pa je vplival drugi del Gobbeisovega govora, v katerem je izjavil, da hoče izkazati vlada Židom milost ter da ji hoče dati še zadnji rok, da svoje grehe popravijo in ustavijo prot inemško propagando v mozemstvo. Zato je sklenila, je nadaljeval Gobbels, da se bo za danes napovedani bojkot izvršil samo na ta način, da trgovin ne bodo zaprli, pač pa bodo pred židovske trgovine in podjetja postavili straže in noben nemški človek ne sme danes prestopiti praga židovskih trgovin. Drugače pa se Židom ne sme skriviti niti lasa in kdor bi se kakorkoli pregrešil nad njimi, bo najstrožje kaznovan. Ta bojkot bo trajala danes od 10. dopoldne do 7. zvečer, nato pa bo ukinjen in je smatrati Žide za enakopravne državljane v vsakem pogledu. Če pa do srede dopoldne proti-nemška propaganda v inozemstva ne bo ponehala, se bo v sredo ob 10. dopoldne obnovil in izvajal z vso strogostjo do popolnega iztrebljenja vseh židovskih elementov v Nemčiji. Kakor je Gobbels napovedal, tako se je danes tudi zgodilo. Pred vsemi židovskimi trgovi nami stoje bo jk orne straže Hitlerjevih napadalnih oddelkov, ki ne puste nikogar v trgovine. Vprašanje pa je, ali bo vlada mogla brzdati socialistične mase, ki so se že včeraj pripravljale, da uprizore danes generalno ofenzivo na Žide. Že včeraj so prisilili vse Žide v v javnih službah, da so »nastopih dopust«, danes pa so bili na vrsti trgovci in drugi židovski podjetniki. Vsekakor pa ie umik Hitlerjeve vlade, četudi skrajno značilen, vendarle že prepozen, kajti vtisa, ki so ga napravili v inozemstvu dogodki zadnjih dni, se ne bo dalo nikdar več zabrisati in trajalo bo zopet precej dolgo, p redno bo mogoče obnoviti zaupanje inozemskih gospodarskih krofov. Napačna pot Berlin, 1. aprila. V nemškem tisku se množe glasovi proti hitlerjevski bojkotni akciji. »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki velja za organ Papena, odkrito nastopa proti temu početju in vprašuje, ali morda narodni socialisti mislijo, da bo protineir. "ka propaganda v inozemstvu po objavi bojkota na mah prenehala Oni, ki so vprizorili to akcijo, so napravili Nemčiji in nemškemu narodu slabo uslugo, kajti vrgli so Nemčijo v mračno dobo srednjega veka. ko je rimska inkvizicija na sličen način preganjala vse, kar ni Klečalo pred njo. Od tega bojkota ni prizadeta samo peščica Židov, ki so morda res nasprotniki sedanjega režima, marveč tudi na tisoče in tisoče nedolžnih žen in otrok. Mar naj bo zaradi desetih grešnikov pokončanih 600.000 ljudi, Id nimajo drugega greha, kakor da niso krščeni. „Režim pesti" Za duh, ki preveva vso akcijo, je najznačilnejši članek, ki ga objavlja danes glavno galsilo Hitlerja »Volkischer Jugosloveni na pariški razstavi arhitekture Pariz. 1 aprili A A Snoči so v Pa-nzvi I na svečan način otvor li vel ko mednarodno i razstavo sodobne arhitekture. Jugoslavenski paviljon stoji na zek> ugodnem mestu in zavzema mani prostora kcfcor drug: pa-viljon: Zato ie pa knkovost razstavljenih del tako dobra, da smemo pr i okovati, da bo zagotovila Jugoslaviji dostojno mesto v oceni razsodišča. Za priprave /a iu-soslovensJko mtel«*^*" na tej Mtzstavj s je pridobi! dosc. slu<*e jutfos)Sove«vsfc iz ' " '«fo vi jo sloven^k: Beograda. Zagi,. _ .. ..... Ri/stav3 je zbu-diia veHflco zariiinanie v pariških ometniŠlcH) kro^h in v tamkaj-ni: odtHčni druafbi SooČDJe otvoritve razstave «*-> se med druginr udeležili francoski pro-^m" minister de Monzie. več tjednih rsti -z pariškega ometirSkega :n dru-•' ^eta m Satu kolonij na r*z-____ ^Trih cfcržav. Beobachter« pod naslovom »Obračun«. V članku naglasa, da so Žid je napovedali Nemčiji vojno. Nacionalni režim je to vojno sprejel in se bo poslužil pravice pesti, da enkrat za vselej uniči židovstvo. Z že vezno odločnostjo bo nacionalna vlada dokončala to borbo za obrambo časti nemškega imena, kajti vsakdo naj ve, da so minuli Časi, ko je Nemčija mirno prenašala, da so jo sramotili gališki ušivei. Ob iz. tu*k Osrednje društvo nemških Židov se je danes s posebnim apelom obrnilo na predsednika republike Hindenburga proseč ga, v zadnji uri zaščite pred krivičnim preganjanjem. Židje apelirajo na pravičnost, civilizacijo in človečanska čuvstva nemškega naroda. V drugi spomenici zaklinjajo nemški Židje hitlerje-vo vlado, naj prekliče bojkot, odrejen zaradi pogresk maloštevilnih Židov, za katere ne morejo nositi odgovornosti vsi Židje, ki so z dušo in telesom udani Nemčiji, za katero so se tudi borili in za katero je dalo svoje življenje na bojnih poljanah 12.000 Židov. Končno povdar-jajo, da so nemški Židje storili vse, da bi preprečili protmemško propagando v inozemstvu in da bodo v tej smeri neumorno delali tudi nadalje. Berlin, 1. aprila. 7 z /ezi s preganjanjem Židov so bih v založbi Ullstein do nadaljnjega poslani na dopust vsi uredniki židovskega pokolenja, »Vossische Zeitung« pa je dobila v osebi urednika Thirnma komisarja, ki se podpisuje tudi kot odgovorni urednik lista. Tudi Poljaki niso varni Varšava. 1. aprila AA. Pat poroča: PrecU šnočojitn ho hitierjevtri v Zakrževem blizu Scbneidemubla v navzočnosti orožnikov i»-vršiii hišno preiskavo v stanovanju opata Domanskega, predsednika Zveze poljske manjšine v Nemčiji. Preiskavo so izvršili pod pretvezo, da »čejo skrHo orožje. Hrt-ierjevci so nafto preiakaM še cerkev in samostan ki zvrišili hišno preiskavo še v bi-šah petin tamkajšnjih Poljakov. Opat Do-manskij en pri aa deva, da pomiri poljsko prebivalstvo, ki je aaradi tega početja hit-lerjevcev sitno ogorčeno. Priprave za monarhistični prevrat ? Budimpešta, 1. aprila. Posebni poročevalec tuajšnjega lista »Pesty Naplo« poroča, da sta poslanca Oberfohren, ki je predsednik nemško nacionalna parlamentarne frakcije in Evverlingen, ki je pravni zastopnik tfohenzolernzev, \pripruvijala monarhistični prevrat. Ko so izvedeli za njune načrte, so nemudoma izvršili pri njih hišne preiskav* ter ju aretirati. Nekaj ur pozneje pa sta bila spet izpuščena. Oberfohren je nato podat ostavko na svoj mandat. Li*t nadalje poroča, da je vedno bolj resno vprašanje o nadaljnjem sodelovanju med narodnimi socialisti in nemškimi nacionale*. Huganberg se bo te dni sestal s Hitlerjem in bo od njega zahteval, naj se odkrito razčistijo vsa vprašanja zaradi katerih je primio do napetosti med obema nacionafističntma strankama. uveljavljen Beograd. 1 aspetia- Današnje -»Službene Novine« objavljajo proračun za 'eto 1933-1934. ki s*opi z danaasjfiari dnem v vezavo. Iz sodne službe Beograd. 1. apriia. S kraljevim uka/om je kmenovan aa apeiaoljskega sodnika v Ljrubljani dosedanji sodnife okrožnega sodišča g dr. Mi&o Krsngc. Poslrašen ate~*^' Hooseveltft ;•! ila Na tukc peklenaki naslovljena n . i . da je I -rte r.j. ... iih tak:.. Samomor uru^vaškega predsednika Pariz, 1. aprila. AA. Po vesteh iz Mon te videa, ki so jih dobili v Buenos Airesu, sta bivši predsednik urugvajske republike Baltazar Brum m njegova žena včeraj iz-vaaiia socnomer. Vest še ni potrjena. Italija bi rada prevzela vlogo predvojne Nemčije MnssofrTuiev predlo0; Je samo izraz Posvetovanja Paria, 1. apr la. AA. V zvezi s prihodom francoskega rimskega poslanika Jouvenela ▼ Pariz, piše današnji »Petit Journal<: Zdi se, da Italija ne zahteva revizijo svojih vzhodnih meja. neuo hoee samo iirati na balkanskem polotoku tisto politično in finančno ulogo, ki jo je tam igrala Nemčija pred letom 1914 Toda to je samo hipoteza novega >Drang nach Osten«. ki je pa šele v začetkj. Z druge strani pa talijanska diplomacija, ali bolje Mussolinijeva diplomacija ni toliko naletela na odpor, da bi mogla italijanskega »Drang nach Osten« v Londonu pojmovati nevarnost, ki bi grozda od 'obnovljene in oborožene Nemčije Toda Mu* solini zna sijajno igrati poker ki razpolaga s tako dobrimi kartami, da ne bo hotel izpustiti igre iz rok. London. 1. aprila. AA. Ameriški delecat Norman Davi© je imel včeraj več setankov z angleškimi ministri in z njimi konferiral o bližajoči se svetovni gospodarski konferenci in drugih političnih vprašanjih. Sestal se je tudi z italijanskim poslanikom Graa-dijem in imel z njim daljši razeovor. Za veliko noč pa na Koroško Na velikonočno nedeljo priredi Zveza za tujski promet avtobusni Izlet na Koroška Ljubljana, 1. aprila. Pomlad je kot nalašč ustvarjena za izle_ te. Prav posebno primeren čas so velikonočni pravniki, ko se ljudje prav radi otresejo mestnega prahu in ropota in se napotijo v prebujajočo se naravo. Ni jih primernejših in epših krajev za izlete kot so nade prelepe alpske pokrajine, ki se zlasti spomladi pokažejo v vsej svoji očar. Vjivi lepoti. Kakor lani. je Zveza za tujski promet tudi letos sklenila, da bo nadaljevala s prirejanjem cenenih avtobusnih iz'etov. Ti izleti so postali splošno priljubljeni in so se jih ljudje prav radi udeleževali. Prvi tak izlet priredi Zveza za velikonočne praznike. 16 .aprila, na velikonočno nedeljo, bo ob 5. zjutraj odpeljal avtobus izpred palače Ljubljanske kreditne banke in bo usmeril svojo pot proti Kranju čez Jezersko sedlo v železno Kapljo, med naše koroške Slovence. Tu bo mal oddiii in okrepciio v gostilni Koller, eSje iastnik je Slovenec Piskernik. Udeleženci bodo na. daijevak vožnjo po PcHljunski dolini, kjer pelje cesta ves čas ob železnici mimo Doorle vasi v Sinčo vas ob Klopinskem jezeru. Tu bo kosilo v penzionu Obir. Ob 15. bodo udeieženci nadaljevali kot skozi Kk>-pinje, mimo škocijana po Celovški kotlini. Pri Lesinjah premosti cesta Dravo, ki ima ta se povsem planinski značaj. Po krasni avtomobilski cesti bo drvel avtobus naravnost v Celovec Potniki si bodo ogledah mesto, nekdanjo stolico slovenske književnosti. Pot jih bc vodila dalje trk ob krasnem Vrtiskem jezeru mimo Krive vrbe. skozi Poreče ki Vrbo v Logo vsa«, te je najjužnejša točka Vrbskega jezera.. Potniki bodo tu večerjah in prenočili v gostilni Schleicber. Po večerji bo družabni večer s petjem. V ponedeljek 17. aprila bo avtobus ob 7.30 zapustil Logo vas in bo vozil ves čas med p-nožnimi hribčki skosi Lipo, Jezer-nico proti Osojskemu jezeru, ki mtu je Aškerc posvetil krasno balado >Mutec osojski«. Kdor bo hotel, se bo lahko z vzpenjačo povzpel z dolinske postaje An-nenheim na Osojščico, ali kakor ji pravijo Nemci, na znameniti Kamzel. Vožnja se bo nadaljevala v Beljak, kjer bo zopet kratek postanek in okrepčalo v hotelu Plser. Sledil bo najlepši del vožnje po prelepi ZiLski dolini skozi Dobroie, Brdo, dalje okoH najlepšega gorskega jezera Koroške, Baškega jezera, mimo postaje Bače proti Karavan«, kam. Cesta vodi nato ves čas ob vsaaozj«. Karavank sfcoai Malosče na Brnico in naprej v Zmoti V-e. Tu bo okoli 14 kosilo t gostilni Mortl, vu%o *Pri Prangerju«, oto 17. pa povrate k čee Podkorenstoo sedlo proti Ljubljani. Kakor se vidi, bo izlet izredno lep, saj bo popeljal potnike po najlepših predelih Koroške, zlasti po Zilfiki dolini, kjer je med Slovenci še ohranjena slikovita narodna nosa. Ves ta izlet, vključeno z dvemi kostii, večerjo, zajtrkom, prenočiščem ki postrežbo, stane le 296 D%n za osebo. Za tako lep izlet res malenkostna vsota. Prija«, ve sprejema Putnik v Ljubljani do 14. aprila. Po praznikih bo Ptrtnfk prirejal tn-di enodnevne rzlete. Jubilej GM v Novem mestu Novo mesto, 31. marca. L sta no vijena leta 1922 bo praznovala desetletnico svojega obstoja s slavnostno prireditvijo 8. t m. ob 20 in s ponovitvijo 9. t m. popoldne v dvorani Sokolskegu doma. Na sporedu 9o: 1. Gricg: »Pred saroo-.sfcainskirnd vrati«, balada za ženski zbor in orkester. 2. Blodek V.: »V vodnjaku«, opera v enem dejanju. Že spored sam kaze, da >c zastavila Glasbena Matica svoje na/boljše sile, da pokaže javnosti, da ima 10 let resnega dela za .seboj. Od svojega postanka sem je gradila, mnogokrat v prav težkih gospo-dajskih prilikah, neumorno na svoji izpopolnitvi in kakor kažejo uspehi, s plodnimi rezultati Postala je za Novo mesto emi-n en ten kulturni faktor, da smemo biti na njo ponosni. Ko ji iskreno čestitamo k jubileju, navajamo le nekaj podatkov iz njenega delovanja. Pod strokovnim vodstvom poedmih zaporednih učiteljev Bejolove Olge. Petriča Kazimira, Hladnika Ignacija. Prosenca Rudolfa, Staniča Franja, Puša Ludovik. Ran-čigaja Pavla, Fakma Albin. Fakin Milke, Ropaš Zore m Sproca Draga je nudila v ni efrffcloui Jr ' iouk v lcla- ■ (>aleg feo-. deloma v ..jU. deloma v ^<_tju. In cela vrsta di .j ven tov šole, ki so se posvetiti giasbi kot življenjskemu poklic: Hrašovec Stfva, Ravnihar Marija, A i i v Neda, Kozina Marjan. Le5; 1 ;r>roc Drago no drugi — i naša Glasbena M**4»»c& na. »ittya f>eležna je bik v tej dobi v priznanje :aslug večkratne reHkodušrre podpore banske uprave dravske banovine, mestne občane m Mestne hranilnice v Novem mestu Toda glavni del svojih velikih potreb je krila a članarino m z Z zavodom G4tiaoene Matice vred p« prazikuje desetletnico tudi njen predsednik in ustanovitelj g. profesor Germ, ki jo vodi od njenega postanka sem z veščo roko, s požrtvovalno zvestobo in iskreno nesebičnostjo. Tudi njemu veljajo naše čestitke. Učiteljica Ropaš Zora )e zastavila vso svojo energijo, veliko truda in pridnosti, da pripomore glasbeni slavnosti do polnega uspeha. Vam vsem. prijateljem Glasbene Matice, veljaj vabilo k desetletnemu slavju. Pokažite z obilim obiskom, da znate niti njen kulrurm pomen. ca. Sklicanje svetovne gospodarske konference London, 31. marca. AA. Pripravljata* odbor svetovne gospodarske konference bo skAican na se»o 26. aorJ*a. Zasedanje teg« odbora bo traraso najmanj pet do Šest tednov, m šele mso bi se "^k-Mca+a prava konferenca. MisflKo. da se bo svetovna gospodarska konferenca sesra4a 5. junfja. Novi htfemlantsfn oficirji 3eograd, 31 marca p. S kraJJevrim ukazom je bik> imenovanih 5€ ro.^ncev niž.e šole intendanske akademije za intendaneke podporočnike To > ie sedma peseracija mladin oficirjev, ki so iaSh' iz te akademoje ustanovljene knnoi 17.70, Newyork St7.85, Bruselj "2.37^0. Miiian MaprJrid 43.75, Amsterdam 20«.85. Berlin 123.46. Dunaj 72.86—57.14). Sofija 3 75, Praga 16.3750, V«rSava 58.06. Bukarešta zjm. Stran 2. >SLOVENSKl NAROD«, dne 1. aprila 1933 >tev ^5 „žarovci" v drami in novi »Hamlet" Za nr.ro do v blagor. — Ljubljana. 1. aprila. ČAani srednješolske organizacije »Žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani so že večkrat lepo dokazali svojo izredno ljubezen za igra tako umetnost in dramatiko siovetvo. Njih predstave v naiem dramskem gtedaii&cu so bile doslej zmerom pripravljene % veliko resnobo tn močno voljo; kreacije pa vaekakor izražale visoko intdiflenco in globoko pojmovanje. Ah' igranje na odru zahteva neprestane, leta trajajoče veirbe, dovršene govorne umetnosti, popolne uglajenosti m čim večje naravnosti t kretnjah, izrazitosti v mimik*, stopa ievunja ^ plastHSnosti v p uajaji>u zna ciljev*, zlasti pa skladnosti v skunTn5k:ri nnzorih. Da se igralec približa umetnosti, je treba prirojenega talenta in dolgotrajnega dela: a že da postane človek G. Kralj In ga. Šaričeva vsa j pop - !ec. a časa. muke in pridobivanja tehnične rutine. Vsega tega dHetant, ki nastopa ie včasih, parkrat na leto, ser-eda nima in ne more pridobiti. Zanos, volja, veselje, inteligenca m navdušenost ne zadoščajo. Dv letanrizem, poki okornosti, nespretnosti, nerazumljive govorice, nehotene grotesk-»osti. modne prr^rjenoati, pretiranosti al: medlosti, neskladnosti in vseh znakov neizkušenosti na odru. rak dilentantizem je glavna znak vseh priložnoNtnih predstav. Nekateri člani »Žarove« družbe so brez dvoma že dospeli do meje, za katero se aačenja igralstvo; večina pa ni še tako daleč in tiči še v začetnistvu. Cankarjeva komedija >Za narodov blagor« je težka naloga cek) za poklicne igralce in vHike ansambteke scene so relo za rutini-ran ansambel trd oreh. Prizna vam torej >2a* rovcenK vse hvale vredno vnenK) in marljivost predstavijaleem dr. Grozda, ftouke in Grudnovke celo višjo diletantske izvežba-■ lost. v celoti pe predstava ni bila na višini prejšnjih predstav te dražbe, zlasti ne » skupinskih prizorih. Ne vidim koristi in potrebe takih predstav niti za dijaštvo n ti za občinstvo. Doba diletantizma bi se morala nehati vsaj v Ljubljani Priznavam pa. da je bila predstava po g. SkrbinSku zunanje okusno opremljena m skrbno režirana. Velik, krasen dogodek v naš drami je bila nova uprizoritev >H omleta < v novem Zupančičevem prevodu. G. C. Debevee je ustvaril z globokim poznanjem silne tragedije v celoti in v posamezno*^h kot insee-riator in režiser zare^ izredno lepo, fSOSkOT zanimivo predstavo. Hamlet 2. Kralja j* kreacija, ki je stala oa Eastnj višini in je iznova pokazala, da je Kralj igralec izredne tvornosti in inteligence. Zlasti izvrstna kreacija ap je bila Ofelija ge, S a r i č e v e. Vsi sodelujoči, na čela jim gg. Skrbi n-sek kot kralj Klavdij, Marija Vera kot kraljica. Lipah kot Polonij. Jan kot Laort, Gre-gorin kot Fortinbras, kot igralec in kralj v i^ri in Debevec kot duh, so storili vse, da je stala predstava na vooga spoštovanja vredni visini. Posebno naglasarn, da so bile podajane prav dobro in bistro tudi majhne in najmanjše uloce: Jermanov Horacij, 2opoldne v či-tnteični dvorani. Na progTanm bo zanimivo predavanje z >eprmi skioptiČnimi slikami m pripovedovanje pravljic, tako da bodo tudi naši nftjmlaj&i prišli enkrat na svoj račun. Pred kratkim smo v Kamnik« ustano-vrri Strefeko družino. Za sestavo odbora je vtadalo veliko zanimanje, saj je bilo vloženih kar sedem list. Moralo b; biti najmanj ne na tej. ne na oni strani. Nekdo, ki z izvoljenim odborom ni zadovoljen, je javno i zlil nad njim svojo jezo in Ogorčenje. Članek je dosegel ravno nasproten učinek, kakor pa je pričakoval pisec, ki je popolnoma prezrl, da ie bila izvoljena lista odbornikov predlagana iz povsem nacionalističnih krogov. Pisec se bo lahko prepričal, da celo v svoji najbližji okolici ne bo našel niti toliko odmeva, kakor ga povzroči potrkava-nje po praznem loncu. Zagotavljam ga pa, da s takimi dopisi ne bo napravil svojemu listu nobene uslage In mu bo sam postal tako neprijeten, da ga bo uredništvo poite-no prijao za ušesa. Ker je g. pisec blagovolil posvetiti ie-redno ljubeznivo pažnjo tudi moji osebi, in sic**r glede na moje večletno delovanje pri dnevnem časopisu in še posebej zaradi poročila v >Slov. Narodut o ustanavljanju Strelske družine, mu moram naznaniti žalostno ve«t. da bo v svojem pričakovanju bridko razočaran, ker ne nameravam javno reagirati na njegove žalitve, kakor je pač nedostojno za človeka, ki koraka po ravni poti, da se ozira za vsakim zaplotnim streljanjem. Vsevedni in brihtni dopisnik, ki me je z eno samo potezo peresa postavil pod vpliv nekaterih oseb. pa je pri svojem neumestnem modrovanju pozabiL da bi čitatelj; iz njegovega pisanja lahko sklepali, da imajo na marsikaterega drugega zemljana posebno mogočen vpliv nekatera nebesna telesa, med katerimi pripisuje zlasti luni čudovito moČ, V ostalem seru samo £e radoveden, kako bo dokazal g. pisec mojo nena-rnonalnost, ko ga bom na poklicanem mestu pozval na odgovor. — Ivan Zika. Strahovit pokol] med pijanimi Santi Med pretepom ubita 15-terna Anica Glavan, en fant smrtno nevarno ranjen, dva težko poškodovana Ljubtjar*a. 31. marca. Kakor bi bt*o vaej^ao sa tao<>w tame, Gorje, ki ga. roda pijanost zavzema vse več-j i ooaeg, Tepeii m uboji so na dnev-o£m reda, ziočini se vrste. Naša mladina, Id se s »cer ob napornem detu trudi da si tu in tam prisluži težko željeni dinar, je deloma žal ako »sodobna«, da nkna ▼eč lastne volje* lastnega, pooc^a, nnm več onega poštenega fac*to*»loega značaja, ki je nekoć veleval skupno s fanti sosedne vasi večerno pesem na trg«, prijateljstvo in pa medsebojno rjobenen. Pokvarjenost. raz-hradanost zstpravjjaoie denarja, časa in Ktrarja, rnedBcbojno sovraštvo w pijača 90 rnjOTabM temeij mnogim med da».aštnjo mladino. Iz tega se roda i?cwj«k. seme. ki je vzklilo, se bobobno rađPpleca, objema po-9Mnezn9u. družine in va*l ter OpfOprtCa rvsrod- Steaden zšočki. lei *e je pripetil SHOČ4 T a*cor mirni vasici Vcičje jame, nam ye ponoven dokaz, da je temu res tako, da smo na napačni poti, oa poti, ki vodi v psop*«* in, da ponovno resno m«*^ faako odpraviti zio, ki prinaša le ziocaoc Zverinsko razmesarjeno in eb**o dekietee, številni ranjeno; SO zopet glasen memCOtO. ČA SC bo treba srreBntti. Ves daci so kopah delavci v vin ogradili v Lisca. PO deta ^o »e vračali vriskajoč 2 gora, veselje je bao popoino — 9*j danes se bomo. Pa tndi sosedni kopači so po deki svoj tmd prav pošteno zalili, vračali so se pijani, obsedeni z »saafbtksoaft« m pripravljeni na pretep, češ, danes j* pa bomo. Staro sovraštvo med fanti sosednih vasi, ki 90 bili zaposleni v isti vinski gorici, se je ponovno ogreto, pijača je dala besedo, besede dejanje, dejanje pa je ro-daio Ttocm, ki ga obsoja ob pogledu na nedolžno žrtev Prav v vasi v Volčjih jamah je počakala prva skupina delavcev drugo. Oboroženi so bili i vinogradniškimi motikami, koli, krampi in noži. Med fanti so se vračale tudi ein^ke rn dekleta. Staro sovraštvo je izbruhnilo na dan in pričela »e je s-rra-bovita bitka na življenje i-n smrt. Motike, koli, krampi in noži so brli gospodarji položaja v rokah podivjane mladine. Ženske ao jokale, mirile in prosite. Niti prošnje, niti sotae žena pa niso zalegle — bila je že noč — in padalo je vse v prek. Nikdo ni mislil na strašne posledice, želja po maščevanju je izpremenjla fante v zveri. In ta. nečloveški boj je trajal tako dolgo, dokler niso bili vei težje ali kžje poškodovani. Nekaj se jih je razbežalo v doč, drugi so obležali na bojišču, tretji to pa se pp rt oh ležečm udrihal;. in prt ton ^ obsodb« vre^inem dogodku so pretepelči ubili povsem nedolžno, kofoai 15 let staro dekletce, posestni ko vo hči Anico Glavan iz Volčjih jam. Po prt-rjovedov^aeju drugiii žensk je Anica takoj ob pričetkti tepeša skočila v sredo med fante v namenu, da jih miri, med tem pa je že zadobila .»erahovitie udarce z vino-gradzii^kimi motikami in koli. Zgruditi se j morala že po prvem udarcu, tolkli so pa tudi še na rieh ležečo, tako. da so ji glavo dobesedno zdrobili io ji strahovito raz-nircvarJ4i obraz. Razmesarjena z motikami in kol m j je uesrconica takoj izdihnila. Prepeljana jc bila v mrtvašnico w Sela Sumperk, kjer bo danes popoldne ob 16. sodna komi-sjja, ki so v nji banovinski zdravnik dr. Dereani. s<:dnik Petrič in zapisnikar Frančič vsi iz Trebnjega. V tepe-žu je dobil smrtno nevarne poškodbe tud: 21 letni Kocjančič Janez iz Arčevca, ki mu je udarec z motiko zdrobil lobanjo. Poškodovanec je bil nezavesten prepeljan v bolnico v Ljubljano. Težke poškodbe sta pa odnesla Papež Alojzdj iz Repelj ter Anton Trlep iz Repelj. Oba se zdravita v novomeški bolnici. Prvi je močno pretepen, drugi pa je zaboden z nožem v hrbet in roko ter mu je odbit palec na roki. Oba imata tudi poškodovani glavi. K vsem je bil poklican zdravnik dr. Dereani iz Trebnjega, ki jim je nudil prvo pomoč ob 2. zjutraj iti je orredil takojšen prevoz poškodovancev v bolnico. Vse ostale pa je orožništvio aretiralo in odgnalo v zapore okrajnega sodišča v Trebnjem. Kocijančiča je včeraj popoldne prepeljal njegov oče v ljubljansko bolnico. Ka-koT nam poročajo, je ranjenec sicer pri zavesti, vendar ima vso razbito glavo in je njegovo stanje zelo kritično. Pijanost je zahtevala nove žrtve. Nesrečna je đitriRna dbfte Glava nove. žalosten je pogled na ostale žrtve m sramotno bo plačilo krivcem. Natečaj za vzgojiteljice Ljubljana, 1. aprila. Zavod za zdravstveno zaše to mater n dece v Ljubljani razpisuj- natuca-i za vzgojiteljice in privatne nrro&s negovalke, dojenčkov in mafeh otrok Gojenke bodo praktično delale na oddoikih za otroke, nego in higieno, katere določi uprava zavoda. Obenem bodo obiskovale teoretično praktična p-edavanja. spadajoča v to stroko. Tečaj traja 11 mesecev. V dvanajstem mcaecu opravljajo tečajnjc^ :zpn p«*ed komisijo. Po dovršenem tečaju n opravljenem izpitu imajo izprašane tečaio'ce pravico do shižJbe Lyfel*učno le v zassbmh iodb nah. Poučujeta se jezika francoaki in nemšk^ Gojenke tečaja so zunanje in notranje. Notranje plačajo za vso oskrbo 600 Din mesečno. Znnanje 100 Din mssečio za razne stroške v znrezi s tem tečajem. Od 5of-nlT.e ali oskrbovaln?ne ne more b«ri nobena rečajnica oproščena. V službi so pn m tirane osi i predp.sauo oelovno obleko. Spre ime se v ta enoletni tečaj 20 gojonk, ki morajo odgovarjati sledečim pogojem: starost 18 let. državljanstvo kralj. Jugoslavije, neoporečnost, popolno zdravje in narrnanj dovršen« dva razreda meščanske Sole. Tečaj se pr;6ne dne 10 maja. Kandidat inje naj vkr/e prošnje najdalje do 3. maja na upravo zavoda s popisom dosedanjega žavrLjenja. Pojasnila daje pisarna zavoda v dopoldanskih urah. JRKD v poljanskem okraju Ljubljana, 1. aprila. CJbčni zbor krajevne organizacije JKKI) za poljanski okraj se je vr>il dne 27. marca v gostilni pri Klemenčiču, Krekov trg št. 11 Udeležilo se ga je skoro 75 9/t organiziranega Članstva. S tem so pokazali naši obrtniki, delavci, zasebni in javni nameščenci živo zanimanje za javna in organizatorična vprašanja. Predsednik dr. Klepet je v svojem provom obrazložil članstvu pomen in potrebo nacionalne organizacije, kakršna je JRKD ki poročal o delu organizacije od ustanovitve. Posebej je še pozdravil mestnega načelnika in župana g. dr. Dinka Pura Lil ereekega delegata g. dr. Cepudra. O društvenem dela v preteklem poslovnem letu je podal izčrpno poročilo tajnik g. Grego-rič ter očrtal smernice bodočega dela. Bla gajnik g. Flegar ni izkazal posebno ve-likega drušrvenega premoženja, vendar pa vzorno vodeno bla^rajniško poslovanje. Župan dr. Ptxc je obširno poročal o delu i u gospodarstvu sedanje občinske uprave. Dr. Cepuder je poudarjal važnost organizacije, ki naj članstvu utrjuje v jugoeloven-skem nacionalizmu. Pri slučajnostih se je razvila debata o potrebi intenzivnega kjlturnega dela in o društvenem lokalu, nakar je g. župan dr. Puc obljubil stati organizaciji ob strani, da dobi svoj društveni lokal. V odbor je skupščina izvolila sledeče gg.: dr. Klepec J., Rupnik FM Gregorič A., Flegar J., Pavlic R., Vrhovnik F., dr. Kune J., Lumbar J., Hribar A., Vrhove F., lome A„ Cotar A., Slana F., Tkačev Saksida R, Pelan V., Turk V., Rozman L, Tome St, Pe-stotnik J., VolHČ J. in Zaje F. Lov za vlomilcem Trebnje, 30. marca. V ponedeljek *iuo pw>roeaJi, da je drzen vlomilec vlomil v hišo Hudal Frančiške v Sta-rem trgu pri Trebnjem. Vlomilec je odnesel 3 pare čevljev, 7 lepih šunk in koline dveh prašičev. Vsi znaki so kazali, da so bile WomiXcem razmere dobro znane i«i da t»o natančno vedeli, da lastnica hiše odpotuje vaako soboto v Ljubljano in da jo k vlaku .-vprvmi ;a mož. ki ji pomaga nositi b4a£o. Zato je bilo iakafci vlomilcev doma: Grožnistvo v Trebnjem je storilo vse, da odkrijejo drznega tatu m je izvršilo nešteto hišnih preiskav ph oswnljencrh. Dspob preiskave je bil presenetljiv in že v nekskj dz»efa je »Jed pokadila pravsj> smer. V" bJižnj-sh \A4x4i >e neCTMTVfn. nekaj dni po vlomu nudil ženakam ukradene Sunke in čevlje za ceno — ljubezni! Nagovarjal je neko žensko, da se inai uda, v /ameno ji je pa trudil lepo velikonočno šouko m par Čevljev. Orožniki »o ae z»de-vx> zazna-H in odšli takoj v Viite kjer so v*goto\-ili. da j*.-zasledovani vlomilec in brezvestni izsiljevalec že llkrat kaznovani Rudolf kržolj iz Odrge pri Trebnjem. Istočasno pa je pri-.'^pelo obvestilo, da je Kržolja takoj areti-rati m ga odvesti v kaznilnico v Maribor, kjer ima odaedeti 2 leti m pol robije radi viomov na deželi, o katerih smo že poročali. Ker »o u 1*1 postaJa tla prevroča — odkrit vlom in zaporno povelje — je Kržolj iz okolice Trebnjega nemudoma izginil. Poizvedbe so ugotovile, da se je odpeljal v Celje, kjer si je nabavil delavsko knjižico na ime Avgust Plestenjak. pod katerim imenom se sedaj skriva pred varnovrnimi organi, ki ga zasledujejo O vlomu in begu so obveščene vse orožniške stanice m po- * r 0t>^ ao dob< licijska oblastva v državi, pa rudi prebi- j vak»tvo opozarjamo na premetenega vlomilca Kržolj-Plestenjaka. Opis: visok cca 1.75 m, suh, ostrižene brke (blond), svetle lase (blond), na glavi kapo (drap) m ogr-njen v zelen »Huoertus« plašeč (Kanvelnar-. PRVOVRSTNA JABOLKA po izredno nizki ceni zopet na zalogi pri Gospodarski zvezi. Iz Črnomlja — Potreba vodovodov je zelo občutna, v vsej Beii Krajini. Od 302 belokranjskih naeeJjiih niti 10 nima m oM orni m higijenskim predpisom ustrezajoči h vodnjakov ah vsaj studencev. Živinskih napajald&c enako ni, ali pa so v tako obupnem m primi ti vnem atanju. da ne morejo zadoScarti potrebam. J kunska uprava m Higijenski sa vod bi mo> rala tu nekaj ukreniti. — Nedograjeni studenci v vaseh Nova lipa, Stara lipa in Gorenji Suhor občine Vinica, katere je pričela graditi se savaka banovina, propadajo tako, da je Škoda na nedovršenih delih velika m je bil ves doae-daj porabljeni denar razmetan brezplodno. Higijenski zavod, kakor tu*li banovinski strokovnjaki, so vse te napol izdelane vodnjake, k! so za naštete vasi odločilnega pomena, že sicer ponovno pregledali, vendar pa ni bilo do danes storjenega se ničesar. Je li boljše danes z manjšimi stroški to dek> dovršiti, aH pa je boljše počakati se nekaj mesecev, da se bo vse podrlo in bo treba začeti z večjimi stroški znova. _ Nedograjena cesta. Zvezno ceeto Vinica - Bojanci - Adleaiči so oovršili samo na dveh tretjinah. Podpora »a končno dograditev ceste bi bila nujno potrebna. Važnost te trans ver zalke je svojoas uvidelo celo ministrstvo za gradnje, katero je pred leti dalo subvencijo %a njeno zgraditev. J3anes pa je tn stvar enaka, kakor pri vodnjakih. _ Sadnih drevesc za spomladansko sajenje je bilo letos kljub pomanjkanju nabavljenih več, nego lani, ker so sodelovaje tndi podružnice KD Ln občine. Zvočni kino ,Sokolski dom4 V SI* k I (za mitnico) Tel. 33-87. HANS AJLBEBS in ANA STEN v prekrasni opereti Ena noč v Monte Carin lr^rdestave: danes ob 18. In 20. uri, jutri ob 15%, 18., 2014 —v ponedeljek ob 20. uri. Mde! »MAGIJA ZAPADA« Pride! Iz Novega mesta — Nocoj vsi na akademijo Jadranske straže v Sokolski dom! Program je izbran, sodelujejo Pomladki Jadranske straže na gimnaziji, meščanski in osnovni šoli s pe-tjem. lastnim orkestrom, simbolično vajo, deklamacijo, govorečim zborom in živo sliko. Konzervaitorist g. Joža Likovič iz Ljubljane zapoje >Mornar^ in >Dedek Sa-uionogc, centralni tajnik dr. Ivo Rubič iz Sp-lita sovori o pomorski ideologiji ter pokaže krasne slike z Jadrana Vsi slavnostni prostori bodo primerno okrašeni, birfet je bogat m vsega na izbiro, pijača prvovrstna. Sokolski orkester nastopi pri akademiji in kasneje pri zabavi. Podprimo na^o ^Tmoemtno na^ijona.Ino organ rzaeijo m x>o-hitlmo noooj vsi v Sokolski dom! Pred-prodaja vstopnic v trgovini Ko&ir. — Oblastna skupščina Jadranske straže se bo vršila jutri dopoldne v ve>liki dvorani Sokolskega doma. Ljubljanski Oblastni odOor in o»Urii dede^aiti ter sostje prioejo z -dorp-old-aosk i m vlakom. M«, kolod w«-u jih ar>rejcii<- krajevni odbor JS ter jih z avtomobili potegne na trg kraljeviča Petra, kjer jih bo pričakovala godba in množica. Pred rotovže-in pozdr«w po mestnem župarni Vzootž jactrarvsKe wtKHe<, ki ga je p-diJ v ofcviru Jadranskega tedna tukajjinja krajevni odbor J S v ^redo m četrtek v Sokol^kem domu, se je udeiežilo blizu tisoč osnovnošolskih otrok in srei-'ije.Mjlske^u ijaštva ter neJtaj s*ro Novo-meščanov. Osobit naval je bil v četrtek popoldne Okoliške šole šnoihel, Stopiče, Brusnic«.-, št. Pe*te>r, VaJcta vas. Trebnje kk Birčua vas so pripeljale nad 600 otrok Mladi Podmiadkarji JS so bi navdušen: nad krasoto naše obale ter so vzklikali pokrovitelju JS Nj. Vis. prestolonasledaiii q in nj**govim visokim staršem, našemu m< •-ju in Jaiiranskj straži. Vse trikrat je p: -• luval iMeisednik MOJS g Viktor Pira — Na gimnaziji bodo ri«aJi. Iz Mariuo-ra je prišli nrofesor risanja g. Janez M<>- , ia*a in tako se bo par pcaiecv pred kon- cem šolskega Leta le pričelo na gimnaziji tudi s poučevanjem risanja. — Izlet na Plitvice se pripravlja za veji konočno nedeljo. Vožnja iz Novega me«*a v Plitvice z avtobusi, povrartek z vlakom Cena za avtobus izredno primerna. Vsa natančnejša pojasnila daje neitetj Viktor Pirnat — Pri prehlajenju, hripd. vnetju v vratu, oteklih mandJjin, živčnih bolečinah, trganj« v udih, storite dobro, če poskrbite ui vsakdanje ixpraznjenje čreveea s tem, da popijete pol čaše naravne >Franz Josefove< yi"wičrce. Koledar. Danes: Sobota, 1. aprila kaiokicaui: Hugon, Melita, Miitimtr, pravoslavni 19. marca. Jutri: Nedelja i. afin ka«olic&nt: Gojmir, Franc P_ pravoalavni 20. marca Današnje prireditv Kino Matica: Spijonka E Z. Kino Ideal: Maver & Comp. Kino Dvor: Lov sa milijoni. ZKD: >daa&gnad Expree< ob 24.15 v kmu Matici. Kino Šiška: Ena noč v Monte Ga rtu Gospodarsko i« izobraževalno društvo za dvorski okraj proslava scebrnega >ubi-ieja ob 20. v veliki dv< vrani Kazine. Društvo >Soča< pireoavanje dr. L. Botuna o državnem socaaJisnra ob 30.30 v sezona >pri Levu<. Šentjakobsko oiedaiiice: >šu>dentje stno< ob 20.30. Težkoa^tetska prop^oaodn a prireditev SK Lhri> ob 20. v DeWtv«ki vbornioi. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Spijonka E 3. Kino Idea4; Maver &. Comp. Kino Dvor: Lov «a milijon' ZKD: y£een($teki EzpireAc ob 14.16 v kvrni MaOiici. Kino Šiška: Kna noč v Monta Certa. Združenje pletilcev rJAvna sknpdčma eb 9^50 v Trgoveiem domu. >S-»oga< -abr. želes. glasbeno dru&tv«, IX. ooč3m zbor ob 9. v družrtveni gJasbeaii dvorani v LjubJjaui-skein dvoru. Udruženje /ugosiov. železničarjev in broda rjev IL ooeni TJbor c*> 9^80 v <*vorarw OUZD. Zveza zietarjev. tesarjev im gradbecrth delavcev javen shod ob 9. v dvorani Delavske zoomiee. Socialna prireditev v korist zavetišča za brezposelne aiužkioje o*> 1*7. v DeJAtodootje SUKk 00 ^0Jj6. 9#*ORT. Hermes : 2etezničar (Maribor) ob IftJaO najgri&eu rfcranesa. Jadran "• Hermes ob na ^enACn Hermesa. Slovan : Korotan ob K na «nšču Hermesa. Reka : Disk ob 10. na iRniču nirije. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Dr. Piecoh, Tvrše^a cesta in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. $2&$*€i sita Ljtadje so re» čudni. Vse *o m uredili na Mvetu narobe in zato Je menda življenje tako težko, Ze uradno napredovanje po kategorijah m skupinah s plačo in dravinjsko d oklado, pa še z odlikovanji povrhu je obrnjeno narobe. Najvišjo plačo, največjo dravinjsko d oklado m na željo tudi največ odlikovanj bi morali imeti mladi fantje, ki šele nastopijo nlužbo, ker ti znajo spraviti denar mno&O hitreje bi Z večjim pridom v promet, kot stari, miru in počitka potrebni filistri l/l tako je povsod, kamor se ozreš. Tudi g praznikom potegavščin, ki ga praznujemo danes, Je tako. Zakaj bi nc bilo narobe, da bi človek 3o4 aH 365 dni v letu vedel, da je potegavščina v%e, kar Se £K*f' zdaj na svetu, tudi reduk cia njegove plače ali njega samega z davki, trošarinami in taksami vred% in bi bil vsako teto samo en dan tako nesrečen, da bi moral verjeti, da je vse to res? Koliko nedoslednih možnosti m u-slu-g bi prineslo človeku 364 prvili apr'\1o\' v na\'adnem in 365 v prestopnem letu! Ker pa ostanemo, kakor smo b'li. veru jmo vsaj danes, da bo na svetu čez sto milijonov let vse prav. Tudi potegavščina je \*ča*ih lepa Čudno vprašanje. — Povejte odkrito, aH so vam boli všeč ženske, ki moogo £avwe, ali druge? — Katere druge? Srečna žena. — V enem pogledu je ženn rnđtt napovedovalca na dobrem. — V katerem pa? — Ona vsaj ve, kje se njen mož mudi. Gtev. 7 " >6LOVEN8KI MAROD«, dne 1. a*»*a 1983 Rti bb ^ Lajšanje bede v novomeškem srezu Izdatne podpore, s katerimi se grade občinske ceste ter popravljalo pota in že obstoječe javne naprave Trebn>e, 61. marca. Posledice predlanske suše *o v mnogih krajih banovi »t- postale naravnoM usodne za prebivalstvo ter prišle do izraza šele spomladi preteklega leta l>ockn je pomanjkanje zajelo prvotno le delavska središča is industrijske kraje je težišče kri»e proti konca zime prešlo na kmetako in podeželsko prebivalstvo, kar je prišlo predvsem do iz rasa ie v dve leti pasivnem novomeškem srezu, kjer so nekdaj dobro stoječi gospodarji zašli v tako obupne razmere, da se danes prijavljajo občinskim ponK>žnim odborom za prejem brane kot podpore za preživljanje. Kako velik obseg je zavzelo pomanjkanje, najbolj dokazuje dejstvo, da oO do danes obline novomeškega sreza razdelile skoraj 100 vagonov hrane med prebivalstvo, med ono prebivalstvo, ki je nekdaj izvažalo, a dar,'-a mora kapovat'. Ker je Dolenjska israz ••» roTjedeteka pokraiina. kjer Trebanjski tnpan m b*n«*q »yewuk Josip 2ap»ncič se pcežrvvjB 90 odstotkov prebivalstva s kmetijami, jt jasno, de so prizadeti najboij oni sloji, ki so temelj vsega narodnega premoženja in blagostanja — kmetje. S* ska na kmetih je avtomatično vplivala na mesta in trge in brezj »-etnos-t je rapidno narasla. Sredstva /a ublažitev bede, in sicer živila v naravi n prevozniee za deloma brezplačen, dekM.ta cenejši prevoz živil je prispevala država iz svojih sredstev, deloma banska uprava, deloma občine tudi same. Tako so ae uspešno ublažile poslediee gospodarskih neprilik iz preteklega leta. Toda komaj se je to zgodilo se je že pokazala potreba po novi pomožni akciji, ki je potrebna zlasti zaradi ogromne brezposelnosti delavstva, med katerim najdemo mnogo moz ii vrst našega kmeta, kateremu so v novomeškem srezu v preteklem letu povzročile ogromno škodo suša, toča n druge vremenske nepriike. Slično pa je tudi v drugih dolih naše b.inovine odnosno države Ta gospodarska rak-rana našega Ij.ictetva. ki se zajeda v naj.: rše plasti narod i. je dala pobudo, da ee je ustanovil na osnovi sklepov posebne ankete v Ljubljani pomožni odbor dravske banovine; po vseh večjih krajih p« so ustanovljeni krajevni pomožni odbori. Ti odbori so si nadeli nalogo, da omogočajo zaslužek podpore potrebnem« prebivalstvu Z zakonom o naknadnih in izreda h kreditih so bili odobreni kredrti za podporo siromašnemu prebivalstva, za izvrševanje javnih del in za nezaposlene deiavse. Od vsote 50,000.000 Din je prejela dravska banovina 6,200.000 Din in so od te^a prejele občine novomeškega sreza '270.000 Din, s katero vsoto se je organizirala prehrana si romakov, onemoglih starcev in hirale^v. zlasti pa prehrana nepreskrbljene deee. Na drug. strani pa so občinski pomožni odbori organizirali javna dela in so pri tem zaposlili brezposelno prebivalstvo, ki si z napornim delom služi v v^eni srezu najnujnejše življenjska potrebščine. V vseh občna h sreza se popravljajo občinska pota m ceste, med katerimi so najvažnejše v Ambrusu občinska pot Ambrns - Kal in Ambrue - Prhn-ča vas - Višnje. V Brusnicah znižanje klanca na cesti Ratež - Praonice n poprava ceste Ve L Brusnice - Suha dol. Dobrni če občinska pot, ki veže Dobrni če preko Grmade s Trebnjim. Ta pot je silno važna za promet Trebnjega preko Dobrniča e Sjho krajino in je že načeto vprašanje gradnje v to smer banovinske ali pa vsaj obe ntdte ceste v najkrajšem času. Občina Hor Polje popravlja most čez Krko na Dol. Polju. Občina Mirna popravilo občinskih potov. Občina Mirna peč nadaljevanje ceste Ulobodol in Kamenje do meje občine Prečne. Novo mesto pripravljalna dela za projektirano cesto od državnega mostu proti Ragovaki cesti. Občina Poljane asa nacija vasi v nadaljevanjem izkopa vaške cisterne. Občina Sela Sumperk nadaljevanje ceste Sela Šumperk - B-adohova vas. Občina Toplice regulacija potoka Sušice. Trebnje graditev občinske ceste Ponikve - Dečja vas. Velika Loka preložitev klanca na banov nsk i cesti VeHka Loka-Ca-tež pod Zagorico. Vse ostale občine sreza pa so, kakor navedene zaposlile delavstvo večji del pri popravilih občinskih potov in pri že obstoječih cestah. Najvažnejša v srezu je vsekakor gradnja nove ceste Ponikve - Dečja vas. Ker pa je bila prejeta podpora 17.000 Din za izvršitev tega projekta premajhna, je zastopnik novomeškega sreza v banovinskem svetu g. Josip Zupančič, župan trebanjski, zastavil ob tej priliki ves svoj vpliv in je skupno s ?enatorjem g. Jankom Rajerjem dosegel še izreo na5e prizma« je. — an K velikemu koncertu Glasbene Matice Kako je i ik> pred dobrimi 31 leti, ko je Glasbena Matica prvič izvajala Beethovnovo Misso solemnis Ijsnska lahko med **o*c D*«nsp*ie#se koncertne prireditve. Gposcarjatno, da se vrni koncert v po neder jek 3. aprila ob 30. uri v velika un oo-ska oVrorani. Nihče saj ne zamudi prftloe! Ljubljena, 1. ajprite. Pred dobiami 51 k*i je ia*raja4a l?ub-sjsnafa GlajsSena Mauica prvič v LjubtjanJ eoo največji h del svetovne glasbene 1-te-uatirre Bee/thovnovo Misso soleco-nis. Danes stojimo pre-d iru^o zvedbo tega ogromnoga dela, k bo v celoti izvajamo, doc m se na prvi izvvdbi leta 1901 ni iznrajeil zadnji d prrii zvajaio v Lj*aM#&nsL. je celokupna krvtifka zabaležila. da je to dogodek posebne vrste, k? si ga Glasbena Matica lahko z zJest*mi črkam vp-'se v svoje anale. Posebno vo krrtiki takrat poudariafti, da so razen opernega pevca Tita OKesvsfcega, ki je pe4 tenorsoio, vs. go&sta in čland zbora naši rojak:. Kot solasti so na prvi iovedbi sodeJo^eh ge Mira Dev. po-ocena Costaperaria. ga. Tul , je v svoji kritiki napisal med .ir.jrvii- r<-le: »Tako irnjpoaa^tnega StevHa BavnateAj opere M. ROK por. rV)ed3erjspeTgovBu datlje gdc. Mink* .Hoosova ter gospodični Ivanka in Vlasr^m-m PerSovi Dalje so še sodeloriii Anton Razirager (tenor), kot basista pa Ivaa Završen m Pave* Lazar Takoj mora no pripomniti, d* od navedenih oasr »d ta tudi na letošnji izvedbi Beethovnove M.isae so lemnie čine 3. aprila ga. JuH?a Ferjančc tb g. Ivarj Završali. Posebno aa*j omenMno Ivana Zavrsana, ki v vsej t©j dofcri od eta 1901 d) 1°32 d zamudil kot cajves^ne-iS oiti. enega Matačnoh koacervgv sk**no (z etio ivjemo) z^ovj dorn.tfrh pevskih moči še nčsmo nikoli imefi pri«i,ke vide>ti r«a našem koccertnean odru. Posebno . v^. ako je donel v vsocini glas gdč. De v ove. saborni 90 bite go=>podje: CMševsici. Razmger, Za-vršaa w LJ. k: ga je ▼e.jal'* štuciranje tađcega ie'a O'^o-daje naj edjco le zavest, da ;a r»j*h pcir tvovaM cmego5, la združena z . i .mttiin energ.-o kooce~trega mojstra «*. rf.^>ada, i^va-ari v Ln.bljeai delo. pred katerh« omagale tudr v veof^i mestih mtfmms^emmfbt pevske s le « Tu J n) ki ncertu v pooedmiefc —tMa h> zjr^li dV-o>-če moči. SolistiL, ti tokrat vajaJD *6fk yvo.. gasov^i part v caiod. %» ga Zld*a Grt'i^'tijac-Gavefta, *». Brmot-0-*k>bova Fronj« te" gg. Grostsrč n Ial*: B"?-t^tte. Ofroruen zborovski dW bo bfid kr^c^tai /Som C-tssbene Matice mov o*ke-gt-altr par pa :t v rokah nv*s^4a >» a M >ka Polica. Prepričani sooo, da bo tajrJF letofoja izvedba ustre/a'la v vsakem pogledu ;n da bo tud sedanjo izvedbo Beethovnove Mi sotaamue ^piaaln Giaabcoa Ustanovitev JS v Kočevja K »cev je. 3l V torek zvečer se je spet osnovala nova postojanka za širjenje pokreta >Cuvajmo nase morje<, ko so v Kočevju ustanovili krajevni odbor JS. Predsednik o. Betriani, šolski nadaor-nik, je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil jdelešenee m zastopnike oblasti ter kultamih društev, nato je pa razt obrva čil pravila in podal bee»edo znanemu nacionalnemu delavcu g. Bakovniku, ki je v fno-nraem vee5>ko«i st rokovnjaškem predavanju orisal pomen morja za zaledje, predvsem pa seveda m našo mlado državo, za kar je žel priznanje vseb udel-žencev. Po predavanju so b li pri volitvah »voljeni aa predsednika g. nadzornik Betriani, v odbor pa naetednje gdč. in gg.: Ma-dičeva. Pipanoma, Bakovnik, CosM m prof. Urš č, v nadaomi odbor pa za n4*edsedn4ka g. S nakar, aa njegovega namestnika goep. Trost in za odbornike: g. Janečič, gdč. Gan-?»elmeierjev;i. g. Caner. za nasestnika gg. Taraanski in Cokava«. za delegate na oblastni skupščini pa gg. Betriani n Babovnik. Po volJtvab ee je zahvalil predsednik za veliko adefežbo in racmnevasje ker ae je v tako kratkem msv pa-igiaMlo men podmladka še 150 članov, kar je Kočevja v ponos m dotaa*. da se »veda pomena našega morja. ŽivUski trg Lubl-ana. 1. aprila. Med i'./-iisn dnevi skecn trgu je \-eJS^a nac^tika, kaw »e je dobro poznalo tjudi danes. Prejšnje dni je v4a-daAo na trgu mrtv*k>. danes je pa fcng zopet oživel, kot da se je vse spremsr k> 5ez noč. Gospodinje so bile da*nes zopet dobro rae-poJoKene, jaitri bodo pa men«da še boijftc, ker so se t^rko zalaigale z žfrvili. Zelemjadnfl tnrf ie bil nekoliko manj /a-seden. kot b; bn. če bi ne deževak). Seveda pa r» pri-masnjfkovrio nfeesar. Na sadnem trgu se je že po^»a4o. da se gospodinje pripraepjka JaboUka -o šla boi j r denar kot navadno, še vedno lvhko pnoda-jajo po 5 in 4 Dn, kakršna so v trwovšnab po 8 Din sA ie dradja. Danes so gospodinje precei feupoWe uvoženo ze'enjavo, salato, k^ je po 12 Din kg. in cvetico po 6 I>n. Domače saiate. morovi-lca. ^d%ča m regrata pa je vedno preveč, da bi b^e farnerice m Trnovea-nke l*nkn zadovoljne s kwpe%jo. Danes je bfiio tJudi žc precej j^odnie »a*ate berWfce. ki ni bila posebno draga, po merici 2 r>'n :n t**fr 1 30. Srwneca je po 1.50 Dki mer ca. ^e*%« tud: ni posebno dra^a. precej debeio dob S tri komade 7?a di^mr. Pr b#5no po isti ceni prode iajo kolerabo. Najbolj živahno je bito na peru*XMi*fcem trgu. kjer so se gospodinje zelo zanimale za ja>ca. ker pae že mrs&jo na pirhe, pa tudi potfce so tedBkaie z ve^jšm 2awJrnanjem b vnemo kot prejsnde dtri. Mnoge so fud5 kupii'e kokoši v upainju. de j«o bodo znesle do velke no5i cel kos jajc, k hvaležnosti pa bodo naredi e še j. njA vel-ko-noono pečenko. Kokoši m petefcne so po 24 do 30 Din komad. Jajca »e še nšso podražila, a se najbrž bodo Danes jSi je bžk> že precej m »ni po par kot preftvje dnn. »cer so pa bife zek> tepa po 125 Din nar. Knp9$a je biia danes povsod znatno i*vab-noJSa. —c Na Ljudskem v«en^Hišou bo predaval v ponedeljek 3. t m. ob 20. znani afriški raziskovalec ki vodja antropološkega oddelka državnega naravoslovnega, zmneja na Dunaju dr. Viktor Lebrolter o predmeta »Ove leti med Bućmani v pnJCavi Kala. bari m pri ćrnAi kmetin dežele Ovamboc. Izredtoo zanimive predavanje V>do pona«o-rovaJe Številne skioptiene sfihe. kt bodb kaza»p rjo«, pokrarlkie. favno m floro teh predelov Jnžne Afrike. —« Koncert pevskega diuJtia »Olf^e« s« bo pričel v nederjo 2. t. m, ob 16. v veliki dvorani Narodneg-a doma —c Osebna voat. Sniosno prftJBbljeni sodnik ar>ete*0anske »verze g. Jeaai Lacroix o v**rikwt%n >FVsneecka vrna v Htei abarK. —e TJavt je v flsssssfc 30. marca popoL dne na Au>k«m vrini pr* Ocsju v 67. letu starosb cestni nadsnvnsk v p., posestask in SJOJMbbsssst g*. Rafae KruSfe Istega dne je urrrrta na Bregn pri Osrjn 3 mesece ste^a hčerka trgovskega naane*enca Majda Hoj-kwrjeva. v Međlog« 3S pr! Oer>i pa 9 mesecev stari sinček sMMkxje Tvan OkiJtou. —e Prva lecofln^s pr»Wi>MMi oOge. —sessi tekma v OTJo bo ▼ nedeJJD 2. t. m. ob IS. na sjpovtBem kp"fSbii pri ^flfcassd. kletfc. Kot prm par v pi iimslfiera ssBonf bo^a ns^trjipffa A^fc^^k Ob^p ki SJC T>a-Sho. Srnočamfc ktab v Cerju bo prtredrl na veiikonc^ni ponederjek 17. t m. v sssssse s Saviirjskega sedla nt —e iVOfeno lekarniško atasfeo kna do v#tetega petka 7. t. m. lekarna >£*ri krtftn-c rteant ob\xi&eli Aecja obtoka plenebe mehko- ►almira Nekaj o Bušmanih v Kalahari K predavanju, ki ga bo Imel v četrtek d. L m. dr. V. Lehzefter pod ofcrifjeni prfrodoznanstiFeae sekc^e MĐ Kalahari je veJika puščava v Južni Afriki in spada k Južno - afrišk: Uniji. Nizko gričevje, majhna slana jezerca pusta pokrajina, po kateri tečejo reke ie v krat ki cJobi deževja. Podne o je je poščinako-tropsk Vkljub vsem naravnm. nedostatkom žive v tej paseeni pokrajini ljudje To je rod, pleme, še bolje rasa bušmanov al. kakor bi se po slovenski reklo grmovnikov ali gi -micarjev (slovenščina S€ nima ustaljenega izraz:, aa to raso). Ta rasa jt bila dolgo časa uganka vseh znanstvenikov, in je odru Se danes, dasi je že precej dobro preiskana. Njeni glavni telesni znaki so mala rast, rumenkasto-rjava barva kože (torej ne spada med afriške črnce!), podolgovata glava, temne oči in temni lasje. Večinoma so ti ljudje suhi, vendar pa najdemo med njimi tudi bolj obilne posameznike, za ženski spol pa je naravnost značilno, da se mu nabira .tolsča posebno na zadnjici (stea-topigija). To nabiranje maščobe se da istovetiti z grbami kamel in so ga spravili v zvezo s suho puščavo, v kateri žive grmi-čarji. V tej puščavi namreč ne raste skoro nič in tudi vode je mak), tako da so ti ubogi domačim mnogokrat izpostavljeni dolgotrajnim lakotam. Grm i carji so rasno danes sicer že precej določeni — gre za ostanek neke stare rase. za katero se sicer ne ve, odkod je prišla. Da ni bilo vedno naseljena v teh krajih, kjer je danes, je gotovo; saj vemo, da so jo tia pritisnili S severa visoko- v uiaiiiikaterem ra&xa črnska p^rt^rm. z juga pa Delci, ki so se naselili v Kapski pokrajini. Zanrrrrrva ja kultura gTmičarjev, kl kaže na paleolitsko kulturo v Evropi, slasti glede risb na stenah jam Itd. Seveda nI več tako primitivna. Groričarji žive danes večinoma od lova. Mnogo še nerešenih vprašanj pa se js posrečilo rešiti ali vsaj osvetliti g. dr. Leb-zelterju, ki je bil z Dunaja poslan v Kalahari, kjer je bival med prlrnitivninri domačini dve leti. Nabral je mnogo etnografskih podatkov, mnogo predzgodovinskih najdb, mnogo mitologije, tako da imamo danes že nekoliko jasnejšo sliko o grmičarjih. Brez dvoma je to eno najzanimivejših tn najstarejših ljudstev na svetu. Kdor pa hoče o Kalahari, o giroičarjih, pa tucfi o črnih kmetih v pokrajini Ovambo slišati kaj več, naj ne zamudi edinega zanimivega predavanja g. dr. Lebzelterja v LJubljani 6. t m. ob 20. uri v TJniomi! Prelom v sodobni glasbi? Pod tem naslovom citira v petkovi ste viski »Jutra« gospod —o nekaj nesmislov ispod peresa gospoda Con nor ra 'L-itcrari-sebe We!t). Ugotavljamo: Literarische VVeAt nd me-rodajna za glasbo. Connor in \Veisemartin sta imeni lokalnega pomena. Siednji ni bil nikdar kak vodja glasbene moderne smeri. Scnonberg je mož, ki zaMopa atonakio dvanajaitonsko (ne pa četrti not onsko = ^tkimdvajsettonsko) smer. Connor je v »noti: on napoveduje neo-kiasicizem, Stravrinski pa že par let piše neokiaaistično (Oed>ip»s rex, Apolon Mu-sagete, Svmpbooie des psaumes) potem, ko je foikioro skoro absolviral (Permška je predvojno delo), itd itd. • • • članek je brez vsake vrednosti ki podlage Ce bi iasel dan pozneje, bi bna to ba aprisska šeia, tako pa »krajuo obsojamo, da pasejo o gotovih stvareh ljudje, ki zato niso poklicani in tako na tisoče »Ju-trovik« bral cev popolnoma napačno »for-rninajo. Konservatoristi. V Ljubljanico je Strbttnknil Ljubljana, 1 aprila-Y nssk prefjubi Lj^jannci ee je že večkrat znašel kakšen pre^oreč pripateAj mo-krote, namreč pritjate*j žisbenejSrh ka^r« od oosh, ki se pretakajo v Ljnbijanici. Ob opanc pa se ne »*atekajo* boš pogosto v T^roč^e hlr.dirrtJh va'ov« t LjM jamico, ker je pač Lti^janica zradnija leta noko^co pre-suba za smrtne kopel. Česče zo fc nekateri kririzrraii, da rr povsod vwd*ofž L^ib-rjerviem* bregov ograj, de bi rimo^e po nepotrebnem ne s^fi v strugo Ogmije so seveda potrebne, a ^na^Mno je. da Se ni n*če 3brrwmknr! v Ljubljanico treoen zaradi tega, ker ni povsod na bregov* ograj. \^erafj poooMne je b*k> na Dwroe«n na-mpn ses—sssfco rmrk^arjertje. Mesran^ so »o-pet dV*zWeli msio sen5?ac#o. Pri na« k#j biten ovohaš takšno ^entasotjo. ker se rji^die reoVi vselerj zorno na^lo zbrrati od vseb SkWsrf — ne Ifr 't b^iS^ne po'O'i f8fe. ticcnvev m poSov^se sasslhi C^odkrv *tr> fme »oso»vo ?ma^o |swe dV>«o6?fv95ine Tafcn se je twfi včerari ^braki na T>rornem n^#vjei, ki je sscer precej ssanoten. ze*o rja^*o prrrra nacAca BsasBanov. TSbrafc ©o se pa rsrfi is sssfjresnesa brega. Nekateri so smsM na obredni gsaersjL kjer nastane v dogiedn Sorfo^noa*! lepa sprcbajd-Vna pot. Ob tej prfrtfc pa našo obewk>vafi podgane v Btssi «i afr Hbgev. Stvar je bSla resnega V jar-lou ob t§mssisasji ^idiu. Id ie tu 'n tam precej globok, je »ga-gifll« fante. Obupno je kfl^cal na poooot ter brc»l z nogami, a plavat: wi zmi. K src* se je ujel za pfabe. ki so zafc*^ v strugo ie. orfcar «o beton»rrf obrežne zidove Če bi se ne opni H teh r4o kov. bi najbrž utonil. bju«die namref s»so tak?r>j opa-r^. ka»j se je aSBjdsVk, 5e#e notesn so priVteti. ko »o zasiM?^ fantove obnp-ne Itftoe. B*o je vef ■ jiwhw . okrog N) let ssa-rfk, k? se *kb w£ uosebrK> mwtWo fz šn^e domov. Se vedno niso porah'}} na rona^lrva rsssrfh w»Aim akrobatov, ki so nrrejftnda >e- Zecetf so se 1 navdi<ševa«. za akiobatake pnudnikjcine. Končno je eden dejeA. da si upa rti povsem na robu po spodnjem obrežnem bodnKka. Drugi so pa dejaii. da je zs^ec in da si ne upa nit na hodnik. Fant je bil takoj pn>-prirvAjen dokazati svoje moa^tvo. odSeđ js na hodouk po stopnicah, drugi pa z« nrjun. Ko se je nekaj daea ^rodncšrai« ne robo hodnika, kjer ni zda^j še ogusaje. mu je spodr^rrdo na [i4a vraru v w>di. da se je porosjla ver sto metrov mokra skd za nrjwn. LOV 7,A MILUONI Slavni akrobat m pustolovec Lnciarjo Al-bertliil v svojem, prt ms ▼ JogTJShrvijl ▼ Diriorovrriku m na naših lepih otokih sončne Dalmacije tzdelanem senzacionalnem filmu >LOV ZA MTLIJOrTT-t se predvaja danes ob 4., 148 tn 9. zvečer ter jutri fv nedeljo) zadnjikrat ob S., 1^5, G. m U. zvečer — ob najnižjih cenah Din 2-, 4.- ta Din v kina 1UDBUAN8KI l>Vo±i«. Iz Krškega — Napredovanje. Sreski vo^ii pafereut v TCrflppm g. Tratnik Mirko je napredoval v č±n vodnika I. klase, Čestitamo.' — Prireditev druStvu knoečklh fiMite^ sa dekftet v I^essnovoo. Preteklo nedeljo je mlado društvo I—BNfc fantov ki deklet uprizorilo veseloigro ^a^jubosurr^oste, ki je kljub temu. da se je druOfavo m boriti z FBašDl teikccami, s^no Lzvrstrjo pripravno in s prijaznim aodek>vanrjem krskegpa pevslcega zbora ki kvaate&a progrracn povečalo. Uvodoma ja pevekS 2Žxt odpel troje nerodnih pesmi, našo pa je ^g**"* družico, ea igraicev — kvnei^kiri fantov ki dekiet — podata igro breažuboo Akorarvno so med igralci nastopit tudi začetniki, ae je opazilo, da razipoiaga drofitvo s prav ezvralumi materTrjalom m zna doseči še lepe uspehe. Posebno so se izkazali z odXčnhn podajanjem svojEb i/tog g. kridarftič Prane kot Bukovec, Msai JodSko kot mn»štrfk, Mitrm žičkarjeva kot Irrna Ptrc M3fni kot Brna, De Oeooo Aibvna kot Urđka ki Zorkn V\ Dem v v4ogi služabnika Valentina. K dn_ sezenemu ueperju jkn čestltarno. rlrustvn pa prav tason na moralnem m gmotnem ki ga je s to priredatvrjo oosecjkH Le v složnem desn je gotov napredek, ki ga bo nedvomno poaliavOa vsa Strsa okollea, posebej pa ie mescera mesta Krškega, Znak bodo ceniti deko napredujočih društev v Leskovcu. ki zna edino po rrjlb za-stugi otresti se vtedajocega mrtvila in uvrstiti se v vesto ondta vasi, ki v prosvetnem in gosrx>dnrskem ozfcrn stopajo vsak 4a« v«rje, sebi m narodki v korist m siavo! — D»«flo. Advokat g. dr. Bot^bnfk > Krškem je is neke kazenske poravnave na-klonfl tukajšnjemu Sokoki snesek 300 Dw v prid članskemu isletnemn fonrki. Posne Shr&n €. >SLOVENSKl NAROD«, dne 1. aprila mm 75 Razprodafa vseh vrst čevljev po tovarniški ceni, otroških, fantovskih, ženskih in moških. — SAMO OD S. DO 6. APRILA od S. do 18. nre. — NE ZAMUDITE IZREDNE PRILIK K IN HITITE v Pollakovo tovarno na Sv. Petra c. 68 Dnevne vesti — Z naše aniverze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I v Ljubljani razpisuje mesto univerzitetnega asistenta pn institutu za fiziko. Prošnje je treba vložiti do 13. maja. Razpisano je tudi mesto docenta za tehnično dinamiko. Prošnje je treba vlo/Jti do r5. t. m, _ Odlikovanje. Danes ob 11. je na banski upravi v prisotnosti višjih uradnikov občega oddelka rn številnih članov ruske koAontrje izročil g. ban dr. Drago Marušič visoki odlikovanji ge. Terezija Jenko rn ar. Grojea-jevi - Jenko RJeonoi-i. Prvo je odlikoval Nj. Vel. kralj z redom sv. Save IV. stopnje, drugo pa z istim redom V. stopnje Q. ban je izročil odlikovanj;:, poudarjajoč zaslugi odlikovan k. Ga, Jenko se je zshva-kia in izrazila vdanost do kralja, ki jo je odlikoval s tako visokim redom? češ, ua jo je vodila le ljubezen do revnih. Prav tako se je zahvalila dr. G*oyer - Jenkova i i zagotovila, da bo še nadalje delala v tem p—sos kot dosJej. — Ii državne s+ozbe. Imenovanj so za obrtno 'jciteljioo IX. položajne skupine strokovna učiteljica pri državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani Marija Izlakar, za uradnika pri Hgijen-skem zavodu v Ljubljani uradniški pripravnik Alojzij Jaklič in za obrtno učiteljico IX. položajne skupine strokovna učiteljica X. skupine pri drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani Josipkia Seljak; premeščeni sta laborantka pri Higienskem zavodu v Ljubljani Ivanka Cizelj z zdravstvenemu domu v Mariboru in uradniška pripravnica pri zdravstvenem domu v Mariboru Ana Čebela v Higijenski zavod v Ljubljani. — Izpremernbe v banovinski sluzbL Imenovana sta za banovinske ga uradniškega pripravnika pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah Alojzij Mavric in za banovinskeg-a zdravnika zdravstvene občine P.anina v brežiškem srezu uradniški pripravnik v splošni bolnici v Mariboru dr. Franc Repič; premeščena sta banovinski zdravnik zdravstvene občine Grosuplje dr. Janko Kalan v zri-ravstveno občino Can-kovo in banovinski zdravnik v Žužemberku dr. Josip Smola za banovinskegfa zdrav, rdka. v Cerklje pri Kranju; iz banovinske službe je odpuščen banovinski slnžitelj pri kmetijski poskusni in kontroroa postaji v Mariboru Boris Acceto. — Občni rhor eblastnOga odbora Jadranske Straže v Novem mestu. Davi in z opoldanskim vlakom se je na občni zbor JS v Novem mesta, ki tja je tamkajšnji krajevni odbor pripravil 6 prav leno razstavo JS in z najrazličnejšimi prireditvami podmladka, odpeljalo iz Ljubljane že več odbornikov oblastnega odbora m ljubljanskega krajevnega odbora, da se udeleže velike nocojšnje akademije, jutri zmtraj pa v Novo mesto odpotujejo se ostali člani ob+4i ljubljanskih odborov, z avtobusom se pa odpelje na občni zbor tudi ljubljanska »Soča<. Občnega zbora JS se pa udeleže tndi zastopniki osrednjega odbora iz Splita, vsi krajevni odbori iz naše banovine, gotovo se jim pa pridružijo tudi odposlanci JS iz Hrvatske Jutri opoldne po prihodu ljubljanskega vlaka bo na Mestnem trgu v Novem mestu slavnostni spn jeni gostov, nato pa občni zbor in skupno kosilo vseh udeležencev ter dru-gre prireditve. Tudi ljubljansko prebivalstvo naj jutri poleti v Novo mesto in s tem dokaže, kako se zaveda pomena našega morja, obenem bo pa s svojo prisotnostjo izkazala tudi priznanje dolenjski metropoli, '*i je v borbi za ideje JS gotovo na prvem mestu v vsej naši banovini. Ker izletnikom ostane tudi še dosti časa za o^led znameni-tosti Novega mesta, kjer lahko vidijo tudi najdragocenejšo umetnino vse banovine, namreč veliko oltarno sliko sv. Miklavža v stolni cerkvi, delo slavnega benečanskega slikarja Tintoretta, razen tega pa tud; za izlete v prekrasno okolico, kjer pokusi jo najžlahtnejši prnitdek Trške gore, zato bo občni zbor JS gotovo ob+skab največja množica. — Razpisane zdra»vniake staCbe. Banska uprava dravske banovine razpisuje službe banovinskih zdravnikov združenih 2>ira\Tstvenib občin Grosuplje. Cerklje in Stari trg- pri Črnomlju, datje službo adrav-nika aradaaskeg-a pripravnika v splošni bolnici v Mariboru in skižbo asistenta v državni bolnici za ženske bolezni v L.jublia_ ni. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Urednik Franc Scbaner f. Včeraj ob 18.30 je utmrri v celjski javni bolnici v starosti 43 let g. Rranc Scbaner, urednSk >DeutBCbe Zeitung-« v Celju m bivši skupščinski poslanec. Pokojnik je izbajal vz Kočevja. Po povratku iz ruskega ujetništva v Sibiriji je vstopil po vojni v uredništvo >Ciilier Zeitung« v Cerju, sedanje >Deutsche Zedtung«. Lt. 1923 je bil izvoljen za poslanca Narodne skupščine kot zastopnik nemške narodne manjšine v Sloveniji. Ko je bil bivši urednik >CiIHer Zeitungc g. dr. Franc Pere imenovan za glavnega uredni, ka lista >Deutsches Volksblatt< v Novem Sadu. je pokojni Schauer prevzel vodstvo lista. Bil je isrvreten žurnaliet, izredno blag m odkrit značaj, vzoren stanovski tovariš m izvrsten družabnik. Njegova vdova, roj. Lukasova. je lastnica t^tavractje in po-sestnica v Marenbergiu. Nepozabnemu sta- bodi obranjen časten apouoin, preostalim naše iskreno sožalje! Truplo pokojnega Schauerja bodo prepeljali danes popoldne s furgonom iz celjske bolnice v Marenberg, kjer se bo vršil jutri ob 15.30 pogreb na tamošnje župno pokopališče — Iz zdraviške službe. V menik zdravniške zbornice za dravsko bunovno sta bila vpisana sekundarij umobolnice v Novem Celju dr. Iva Kanoni n se.kurmiairij bolnice v Mariboru dr. Franc Brumeu. — Zborovanje zastopnikov slovanskin Aeroklubcv. Moravsko šlezki aerofclub namerava sklicati na pobudu svojega predsednika prof. dr Krala 11. septembra ob obletnic: tragene smrt: poljskih letalcev kapitana Z\verke iu ing. Wigure v Ter\ ič-ku pri Ces Tešnu zborovanje zastopnikov slovanskih Aeroklubov Zbormanje bi bilo združeno z odkrtjern spomen kn poljskima letalcema, obenem b b !a pa to manifestacija prijateljskih stikov med slovanskimi narodi. — Profesorski izpit. Karo' Pahor, su-plent glasbe na drž. učiteljišču v Mariboru je položil v četrtek pred komisijo v Beogradu profesorski izpit kot prvi iz te stroke — z odliko. Čestitamo! — Udruženje jugoslovanskih muzičn h avtorjev in Avtor-centrala. Z od'okom dne 28. februarja t 1. je razsodišče trgovsko-industrijske zbornico in obrtne zbornice v Zagrebu na tož:bo UJMA odlodlo, da po krivdi AC prestane kon trakt med UJMA in AC. UJMA bo kot edino nacionalno društvo za zasoito pravic glasbenih avtorjev in skladateljev v Jugoslaviji organiziralo ktstne poslovalnice. Opozarjam vse glasbenike m avtorje drav-ke banovine, da UJMA n'ma nikakih stakov več s S Bakareičem in z njegovo Avtor-centralo. Zadruga jugosio-venskrh glasbenih avtorjev m skladateljev, ki se snuje namestu dosedanje Avtor-cen-trale. je na insoistivo S. Bakarčiea naperjena proti UJMA. Toliko vsem v ^formacijo. Emil Adamič, načelnik odseka UJMA za dravsko banov no. _ Nezaposleni inženjerji gradbene stroke naj se takoj pismeno javijo Udruženju ju^oslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, nakar ;:m bo priobčeno važno obvestilo. — Obupen položaj avtobusnega prometa. Avtobusni promet v s*ivski banovini je zašel v obupen položaj u mu preti popoln polotil. Avtobusna podjetja delajo z izgubo in bodo morala promet kmalu ustaviti. Ce b hoteli preprečiti katastrofo avtobusnega prometa, bi morali v prvi vrtati odnravtitj razne banovinske in občinske takse na avtobusne vozne listke in avtobus ni promet ter avtobuse same. Sicer p«i menda tudi v dravsk; banov ni položaj avtobusnih podjetij n« mnogo boljši. Z visokimi dajatvami se ubjtt ta važna la-iona lavnega prometa, ki še daleč ni luksuz, temveč že vsakdanja potreba najširših sloj-v naroda — Iz »Službenega lista«. »Služben I st kr. banske uprave dravske banovine« št 26 z dne 31. marca objav>lja uredbo » -*>c! nem poslovniku za sodišča I. ki II »m: sodni poslovnik za sodišča I. in II »top nie. objave banske uprave u pobiranju ob-c nske trošarine v tekočem letu in razne objave iz »Službenih Nov in«. V št. 27 z dne L aprila pa uredbo glede h ga proračuna dravske banovine za 1. 1933-ll>34 pravilnik o banovinskih davšfrnah dVaveke banovine, objave banske uprave o pobiranju občiskih trošarin v teknem letu, izpremembe v staležu državnih in bano-v:nskh uslužbencev na področiu dravske banovine in razne objave iz »SlužbenUl Novin« — Nalezljiv« bolezni v dravski banovi- n'. Od 15. do 21. ma-rca je bilo v dravski banovini 38 primerov tifusnih bolezn' (smrtni 1), 5 griže (smrtna dva). 7S 5kria-tinke fsmrten 1), 11 ->šr>ic. 1 nalezlj v-ga vnet;« možganov. 80 davce (smrten 1). 1 Aofl^tvoga kašlja. 26 šeiva. 1 Irrčevite odrevenelosti, ki je bil smrten. 2 vran i enega prisada, 6 noric. 2 otrpnenje rOnska, 4 otro? nifilce vročice. 1251 hrpe (imrten 1) in 202 vnetih priiišesne slino^-ke — Mednarodni plesni turnir v Zagrebu. V petek zvečer je priredil zagrebški Amaterski plesni klub mednarodni plesni turnir za prvenstvo Zacrreba. Turnirja so se udeležil; tndi člani berlinskega kluba (Blau-Orange), graskih klubov (Ori'!n-Wei«s in Blaa-Orange) ter Ljublimskegn amaterskega kluba. Tekmovali so v štirih kategoriiali. od Lrubljančanov se je en par. ki je tekmoval v B-razredu. plasiral za A-r;zreani z običajn m dnevnem redom. Vabljeni vsn Sani in članice. — Nemški turi*ti v Dalmaciji. V Splitu se že pozna začetek tuisko prometne sezone. Napovedanih je že več vefrkb izletniških skupro za velikonočne pra.-nrke. 8. anrila pa prispe n Benetk v SpW ve^ik nemšlri pamik »General von Tauben«. ki pripelje 400 nemSlrib iHern'"kov Vr Sprta se odpeljejo Nemci v Dubrovnik. — Prepovedana knjig*. Notranje mrini-stvrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Brnu izdano knj'go P. F Pokornega in J. Prnke »Co se deje v Jugoslaviji«. — Oddaja zakupa buffeta na postaji Gabela se bo vršila potom ofertne licitacije 24. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v i-dubljani. — Oddaja zakupa zemljišča za gradnjo buffeta na postaji Mesići - Rogatica se bo vršila potom ofertne licitacije 27. t. m, pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoja so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. _ Oddaja zgradbe dvonadstropne stanovanjske hiie v Ljubljani se bo vršila potom o/ertne licitacije 20. t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljan.-, pogoji, načrti in proračun pa pri istem oddelku, Ljubljanski dvor. B. nadstropje, soba št. 116. _ Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg azbestnih grafitnih vrvic; do 12. t. m. pa glede dobave 260 m nepremocljiveca i ni pretiranega blaga. Poejoji so na vpogled pri istem oddelku. — Dne 56. t. m. se bo vrši;a pri dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 52 mt bukovega in je Senovega lesa. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. pogo>i pa pri isti delavnici. Kobaridska ulica 4;?. Velika špionažna afera razkrinkana! Ženska izdala gibanje podmornic sovražniku! Ve le film po resničnih dogodkih iz svetovne vojne! Velenapeto! SPIJONKA £3 NEVIDNA FRONTA Režija: Richard Eiehberg Igralci: Trude v. Molo, Kari Ludvik Diehl Paul Horbiffer, Trude Berliner, Paul Otto Kot dopolnilo: Naši kraljeviči na Bledu. — Najnovejši Foxov zvočni tednik in kulturni film »Hiti počasi!c Predstave danes ob 4., ^48 in i410 zvečer, jutri (v nedeljo) ob 3., 5., y48 in 1^10 zvečer Elitai kino Matica Telefon 2124 — Družba sv. Crila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca marca 1933 1. sledeče prispevke: I. Podruarnice: Metlika Din. Konjice 73.30, Novo mesto m. 301.50. Sv. Lenart 656. Cerkn ca-Begunje 190 Din. Poljane-Prevaftje 120. Sv Trojica 225 Dm. .^■šGca m. 300. Gornjigrad 350, Švecina 154.50 Din, Ljubljana sentpetersika t. m. 396.05. Skupaj 301655 Din. — II. Temo Zupana sklad: podružnica Kranj 300 Din. — Razni prsipevki: g. Erzin, Ljubljana, 100 Din, Kkrb koroških Slovencev. Ljubljana. 100 Dim. Iv. Rozman, Ljubljana, 50 D^n. Iv. Prekoršek. Celje. 134 Din Skupaj 384 D^n Vsota vseh prispevkov 3700.55 Din. — Vreme. Vremeska napoved pravi, da bo deloma oblačno in hladnejše vreme. Včeraj ie bilo po večina krajev naše države še lepo in toplo, le v dravski banov ni je začelo proti večeru deževali Xajv'šja tempera tura je znašala včeraj v Beogradu 22, v Sarajevu 21. v Skopiju 20, v Splitu 18, v Ljubljani 17.6. v Zagrebu 17. v Maribora 13 6 Dav je ka/al barometer v Ljubljani 767.1. temperatura *e znašala 7.9. — Ne moški, ne ženska. V Os'ieku ob cuiduijejo l(jud.je že vec dni ldletneg* Jaro-mira Marjanovča. čigar starši ž've /daj v Ljubljani Teža'k je 149.5 kg. Ob rojstvu niso mot deček. Po/neje se ni raZfv^ na Ttjem nob^i .•^poi, otrok je postaja! od dne do i-ie debelejši :n že s 16 .letom jc te.val 149 k« V njeni prevladujejo ženske 'astnosti. včasih se pa Sati moškega, govor kot mošk kadi in tud ?las izdaja »oakeja le zelo varčen in pošilja vse ^r;hr:inice staršem v L.hubijano. — Z ^lavo steklega psa v torbi. V Kulen Vakufa bliza Bihaća je pojavil te dni Slekli pes. ki je ugriznil dninaria Tbro Altiča. Veterinar je odrezal e'eklemu psu kilavo in jo dal Ibrl. češ. naj jo odnese v Dom narodnega sdravja v Blhar v svrha analize in preiskave možganov. Ibro je po-booai pasjo srlavo v torbo in dva dni je hodd do Bihača. Tam ie pa dejal zdravniku: sEvo ti, pasje iHave. pa noirlej. (v ima w možganih črve. zarad katerih je stekel.« Ibro so obdržali v bolnici. r>ask> irlavo pa predali v Zagreb v preiskavo. — Obsodba »a rad j uboja. Pred mariborskim okrožnim eodišcein se je včeraj zagovarjal Poletni posestnik Josip Suien iz Cis-lencev. Dne S. februarja je čul na dvorišču s\-oje hiše sumljiv ropot Pograbil je puško in ne da bi mnogo pomišlial. je streljal ua dvorišče. Nesreča je hotela, da je zadel svojega prijatelja Ivana Slamiča v prsa in je ta poškodbi podlegeL Sujen je bil zaradi nepremišljenega ravnanja obsojen na 6 mesecev, pogojno na dve leti ječe, polen t ena mora vdovi ubitega plačati 8000 Din odškodnine. — Krvava bitka med cigani. Iz Tuzle poročajo o krvav bitki med ogani. Lepa cigank« Emina se je bila omožila z Naz fom Mustaffčem. pa jo ie vzela njena mati možu in jo prodaila za 700 D;n Muj; \*k Ču Mu jo jo je pa pozneje podaril svojemu bratu in tako je imeji trecjegti moža. Na/it je pa zasnoval osveto, zbral je svoje sorodnike n navaiili so na Alkccvo hišo Alkičevi so slutili nevarnost in t»o &e pripravil; na obrambo Vnela se je krvava bitka, ki je v nji sodelovalo SO ciganov, cigank in cigančkov. Prib;tefo so orožniki, ki pa razjarjenih ciganov niso mot»li p< miriti, šele ko so dobik pomoc. so jih razgnali, potem pa aretirali Na/ifa Mustafiča so raz-sekali na drobne kosce. Oman AUcč m Salič Musič sta pa rudi zadob'la smrtne poškodbe. Noseče matere mora io skušati vsako zagate nje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grrenčiee. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik sosrlasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez aeprijetnih stranskih pojavov. »Franz J osel ovaoc greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih, trgovinah. _ Iz Ljubljane —Ij Več vagonov najboljše prsti se je nabralo v strugi Ljubljan'ce in se sedaj odVažajo /a carinarnico, da z njo /asipliejo ogromno gramozno jamo. Zemlja je skoraj sam kompost, gotovo bi io pa tudi mestna občima robila, saj na vseh koncih in krajih mesta ureja nove ua-sade m mm zanje Šele seiat; slabo in i tem prihranila mnooo dela in stroškov Kako dobra ie prst. smo se preprčaili zadnja leta. ko je sredi Ljubljanice na nie»j rasrla najibujnejša trava, pod Jugoslovcncko tiskarno ,t pa na takem z&tHa&n otoku zrasla celo /n moško stegno debela in kakih 5 m visoko vrba. ki so jo te dni posekali. Ker prst voz:jo mimo novega parka na Hrvatskem trgu, ki ga pravkar preurejajo, in po cestah ter ulicah kjer ie največ vrtov, imajo lastniki m tud1 mestna občina imenitno prst že kar pred vrati, zato naj se pa z njo okoristijo v kolikor mosjoče. —lj Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani v aprilskem roku se bodo vsled podaljšanja velikonočnih počitnic do bele nedelje začel v petek dne 21. aprila ob 8. uri dopoldne, ne pa, kakor je bilo prvotno oznanjeno, 19. aprila. Kandidatov, ki bodo pripušceni h polaganju izpita, izpitni odbor ne bo o tem posebej obvestil, temveč samo one, ki eventualno iz zakonitih razlogov k izpita nc bi bili pripuščeni. Rok za dospelost prošenj je podaljšan do IS. aprila. — Izpitni odbor. _lj Opereta i Študentje smo< se ponavlja drevi in jutri v šentjakobskem gledališču. Libreto slika študentovsko taborjenje na otoku Rabu. >Svoboda zlata« je dana vs*-m študentom, da se razgibljrjo in uganjajo svoje nedolžne šale po niili volji. Prav prisrčni humor brez moderne banalnosti. Zato je priporočljiva ta opereta vsem, ki ljubijo prelepo petje in se hočejo nasmejati. Metka in Danilo Bučar sta dala Slovencem res lepo delo. Vstopnice se dobe od 10.-12. in od 15.—17. v veliki dvorani Mestnega doma. Napolnite dvorajio. _lj V društvu >Soča« bo v soboto ob pol 21. v salonu pri >^evu< zelo zanimivo predavanje g. dr. L. L. Bohma X) državnem socializmu«. G. predavatelj bo skušal to predavanje razmeram prilagoditi in napraviti čim bolj aktualnega, ćlane, vse odbornike in prijatelje vabi pred. odsek k polnožtevilni vtleležbi. Prosimo točnost — med predavanjem se ne s«rvira. Vstop VOem prost — Po predavanju nastopi oddelek pevskega zbora Krakovo - Trnova, 221-n _lj Dijaški koncert. Podmladek Rdečega križa na drž. klasični gimnaziji priredi v četrtek 6. aprila ob 20. koncert v delavski zbornici. Na sporedu so mladinski, mešani zbor in oktet, ter vijolina sok) (Uroš Prt> voršek). _I j Socialna prireditev v korist zavetišča za brezposelne gospodinjske pomočnice in hišne delavke se bo vršila pod častnim pokroviteljstvom gospodinj v nedeljo 2. tm. ob 17. uri v Delavski zbornici. Pri sporedu sodelujejo iz prijaznosti operna pevka Vera Popovičeva. konservatoristke, Herta Sei-fert, Roza '^ubec, Silva Hrašovec, Vladka Baje ter pomočnici Mari Kramar in Juliia Kožar. Vabimo cenjeno občinstvo, da se odzove v čim lepšem številu ;n pomaga prireditvi do uspeha. 220-n —lj »šanghaj Expres« z M'irieno Dietri-chovo v Elitnem kinu Matici. ZKD je stavila na svoj filmski spored to pot f lm »§an'5haj-Expres«, eno zadnjih del režiserja J. Stember^a in najpopulamejfie tmske umetnice Marlene Dietricho»e V vcU-nape tem vseSinsko zanimivem filmu nastopi turi lepa Kitajka Ana Mav \V0n3, ki je dolgo že niismo videli na platnu. Fiilm »šang-liaj Expres« se predvaja danes ob 14.15 in zadnjikrat jutri ob 11 Priporočamo ogled tega lepega filmskega dela. Ž&ffhkM trg —^Ij Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj, kakor tudi dvorska knjižnica praznujeta petindvajisetletnico mojega obstoja. Ta /reden društveni ju-b-i-lej bomo proslavili danes v veliki dvorani »Kazine« od 20. ure daj je. dane. kakor rud: prijatelje oVuštva vljucino vabmo k tađefoSn. 222-^n —lj Evangeljska cerkvena občina. Jutri •>b 10. slu/ba božja. Na leci g. vikar Fr. Morgenthaler. 224-n —-lj Za Trnovčane n Krakovčaiie priredi ZK.D v prostorih g. Oblaka pred konjušnico danes v soboto ob 20 predavanje o denarstvu Ker je tema predavanja posebno za sedanje ra/dTapane denarne razmere zelo važna, je zanimanje splošno. _lj Tennis pro&tori Telesno- kulturnega društva Atene so urejeni in se prične sezija i*- v nedeljo. 2 aprila 1932 219-n —I j V Zvezdi pri vremenski nišci se meščani bolj ali manj trdno propričajo, :a je pomlad; nezmotljiv znak, da je zime konec, je pa vsako spomlad otvoritev Kra peževega kavarniškega vrta v parku Včeraj so že >aranžirali< kavarniška vrt; -ani so ga mnogo pozneje K Ljub vaem tem nezmotljivim« znakom, da smo pretolkli »v mo. bo nas pa še vseeno malo zeblo ob deževnih dneh, ki se navadno začno seie v aprilu. Kavarniške u^u: na prostem je pral de* ie prvi dan —lj Francoski institut v Ljubljani ofKi ...ir.a, da bo predavaj v poneltijoK ob 21. v društvenih prostorih Cranooski liter 1 kritik g. Leon Pierre Quin; v Ar.dr.Mi Gideu. Vabljeni. —lj Esperantiftti poslušajte viiji na lje valni esperantski tečaj 1 caom v sa U ;*<.•-nedelje k od 1*30—19. —lj Občni zbor Geografskega društva m vrši v četrtek., dne 6. aprila ob pol 6 uri zvečer v čitalnici Narodnega doma in m- 1 geografskim institutu, kot >* b.io pomotoma javljeno. —Jj Restavracija in kavarna >Zve£da« I>ajie*> od p nt o do 4. uro zjutraj. Po 12 u» 1 Biail giu^az. S«.- aripotnea Fran Krapez. —lj Kolo jugoalovenskih sester v ujub-ni opozarja občinst\ot naj zavrne \ ac-POljUfMi oscIk*. ki bi ua kaurikoli naci.i hoteli v imenu društva komu izvabili >j<-nai'. kakec se ,e U> it zgodilo. Proti te-ia ose Ivam, sc bo sodni j ^ ko postopalo! Cla.ua.-rino pobirajo le odbornice. k^ imajo društvena pooblastila, s potlp.^om pfHliadlli ce ge. Franje Ta.včarjeve in blagajniCarke gdč. A. L i kožarje vt. —lj Otrok podlegel opeklinam \ čer«^ popoldne so v ljubljansko bolnco prejK-ljali l4mesoano delavčevo hčerko Lucijo Marol-tovo iz Dobrunj. Otrok je doma zvrnil mat lonec kropa in se popitril po vratu in f>o rokah- V bolnici so nesrečni Luciji nudili \>o pomoč, toda rea trud zdravn kov. da bi otroku rešili življtnje. je bd zaman. Lucija je davi v strašnih mukah umrla. —lj »>»refa. Terezija Vžintin, zaeebmea iz Most. je BnoSi doma po stopnicah tako nesrečno padla, da je zadobila resne notranje poškodbe. Pripeljali so jo v bolnico. Z Jesenic _ Redek jubilej dela. Danee 1. aprila praznuje 50-Je»tnico neprrrrganega slut-bova.nja pri K3D g. Aloji Cop, deio vodja v žičiii vaJjarnd in hišni poseatmk na Jesenicah. Jubilant je vstopil kot 14-U<»tni le-cek v delo v bobinjslio železarno, ki se ;e takrat preselila na Jesenice m > eden najstarejših delavcev etare bohinjske garde. Klub prestanemn trpljenju m trajnu m :k>-varnositini za irvJaVinj©. Je i>aš jubilant se danes izredno čil in z*trav, kar mu žtdiino še dolgo vrsto let. — Nova delavska stanovanjska kolonija se nam obeta. Spričo dragih atavbišč na Jesenicah in na Javoruiku, raee med delavstvom zanimanje za stavbišča v bližnji okolici, kd so mnogo cenejša, a od tovarn ne preveč oddaljena. Tako se nam v doslednem času obeta nova delavska stanovanjska kolonija na Poljanah, tej lepi in dolgi gorski dolini, ležeči med Javornikom, Blejsko Dobravo in Gorjanci, ki je bila doslej brez vsakih Človeških bivališč. Največje zanimanje za to taborišče vlada med delavstvom, ki dela v tovarnah na Jesenicah in na Ja-vorniku, stanuje pa v Gorjah, Krnici m Polj-šcici, kamor ima dnevno v obeh smereh 4 do r podhoda. Poljane so za naselitev aa* k) primeren kraj. Tu so prostorne senožeti in gozdovi, dobra pitna voda, cesta v smeri Jesenice - Gorje in stavbišča mnogo cenejša kot na Jesenicah in na Javom i k ll Prve hSe bodo »grajene menda še to leto. Iz Trbovelj _ >Vražji Rucfi< pride Jutri ob treh popoldne zopet na sokolski oder hi x njim xopet za nekaj ur smeha in veselega raspoloženja. Kdor se 2e>H res razvedaim. iva; ne ramwdi si ogledat; te zanimiv«' veseloigre. _ Tukajšnja Narodno strokovna zveza marljivo deJuje. Blesti pa njen kulturni odsek. Jutri ob pod štirih popoldne gostuje dramatični odsek NSZ v Zadružnem dom« v Sv. Pav hi pri Preboldu. Vprizoril bo veseloigro >PosednJi mot<, ki jo je igral v Trbovljah pred 14 dnevi z velikim uspehom. _ Radovljica Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo, dne 2. aprvLa ob pol štirih popoldne opereto >Pri treh mla-denkah<. Vstopnice, kupljene za pretečeno nedeljo, veljajo za to predstavo. Opereta je pVrtinec<, po avtorju g. Žagarju. Drama je zajeta iz kmetskega življenja, in bo gotovo naredila globok vtis na vsakogar, ki jo po. setL 217-n — Polovična vožnja v Maribor. SK Ilirija opozarja svoje prijatelje, znance in kibice, da je za nedeljo odobrena polovična vožnja v Maribor Tekmovanje za državno prvenstvo v cross coantryju se vrši že dopoldne, nogometna tekma med Mariborom in Ilirijo ob 15., tako da se lahko vsi udeleženci že vrnejo z vlakom, ki odhaja 17.30 v Ljubljano. — Težkoatletska sekcija SK Ilirije. Za nocojšnji nasrtop naj bodo v garderob^ ob 19 30 za rok obor bo sledeč': Tičar. Gor-ianc. Kunaver. Presetnik GjzoLj, Vrečko, Romanjutk, Kastebic Makovec Za boka: Orešič. Račvat Zupan. Kerže, Škafar. Dolenc Pavetič. Mlakar. Skof, Perdan Isto-tako dv^ači. ki naj se lavijo v ciarderob: Delavske zbornice g. Neredu. Med prijatelji. — Potrebujem 100 Din m oe vem, kje bi tih dobil. - Oh, to mi je odle-jrk). ker sem že mislil, da si .f?h hoče? izrx>soditi od mooa. >SL0VENSKI NAROD«, dne 1. aprila 1933 Delavske plače v Jugoslaviji Najbolje je delavstvo plačano v obmorskih krajih, najslabše pa v poljedelskih pokrajinah Ljubljana, 1. aprila. Poleg zemljiške in kapitalne rente tvorijo delavske ptiče glavni narodno gospodarski dohodek, ki ima tudi svoj soodnji »Zemljevid delavskih mezd v Ju-g >slaviji«c Povprečna dnevna zavarovana ir.ezda, ki tvori podlago za odmero zavarovalnih prispevkov (za bolezen, za nezgodo, z-a borzo dela. za delavsko zbornico itd.) n podpor (h ran ar i na, nezgodne rente itd.) e za ca 2f>°r nižja od povprečnega faktič-nega dnevnega delavskega zaslužka. Deloma ie temu vzrok zavarovalna tehnika — podpora ne c-me brti nikdsT višja od zaskiž- vurovanih delavcev. Dobro so plačani delavci tudi v industrijskih krajih: Beograd, Zagreb in Ljubljana. Kar se tiče Beograda, je to najlažje umi j ivo, saj se je naša prestol ica v enem Mniem deceniju po vojni popolnoma spremenila. Zidale so se palače v ogromnih dimenzijah, graddi mostovi: panćevski most, zemunski most itd. Take stavbe stanejo sto in sto milijonov dinarjev. Pri njih morajo biti brezpogojno zaposleni kvalificirani delavci, ki so boljše plačani od ostalih delavcev. Najnižjo zavarovano mezdo izkazujejo poljedelske pokrajine brez razvite industrije: Skoplje, Niš, Vel. Bečkcrek in Som-bor. V tem tiči tudi vzrok, da kmečko prebivalstvo stalno sili v mesta in industrijske centre iskat boljšega zaslužka. Tako se ustvarja vedno več delavskega proletarijata, kar se posebno dobro čuti ob hudih gospodarckib kr;z*h. Brez hlač iz Novega mesta v Ljubljano Vesela zgodba o Jaki iz L; Dolenjskem p Ljubljana, 1. aprila. šele danes sem se toliko »okorajžiVt, da si upam postaviti na >svitlo« strašen dogodek, ki se je pripetil — ah raje ne povem, kje. Povem vam pa samo toliko, da ee je vsa ta tragedija odigrala nekje na Dolenjskem. Prosim, gospoda, da si malo oddahnem. J;lz ;n moj daljnji sorodnik Jaka sva dobila povabilo tam iz Novega mesta na majhno ž^gnanje v X. Y. Ne vem. kaj je bil verok, da sva jo mahnila pred dnevi na Dolenjsko. Najbrž je na najino odločitev vplivala tista reklama in propaganda za Dolenjsko. Bilo je ob devetih zvečer pred glavno pošto, ko mi je Jaka stisnil roko m mi svečano obljubil, da se dobiva zjutraj na dolenjskem kolodvoru — Na vse zgodaj me je moja >bekarica< opomnila, da je čas na vlak. Hitro skočim pokoncu, se oblečem, trmi jem m počešem, kot delajo vsi spodobni in kultjrni ljudjV. Za provijant je poskrbela moja hišna gospodinja, ki mi je 6krbno stisnila v roke v papir zavito klobaso m suho žemljico. Oboje je romalo v žep, jaz pa na kolodvor. Bil je že skrajni čas. Ljudi je bilo precej. Gledam, gledam, Jake nikjer. Moj bog, ta cigan, sem se razjezil. Takole me potegne, da na vsezgodaj vfetanem, potem se pa se celo umijem in oblečem. Toliko dela in zastonj. 2e sem se hotel obrniti proti domu, ko zaeledam nekaj nezaslišanega. Doli od »fina nek orna nde< se je vaHl moj toteti tovariš. Ampak kakšen ... Njegove prekrasne bele nožice ali bolje rečeno tace, so se kakor laterna bliskale izpod obsežnih irharic v pomladno jutro. Ne vem, kje jih je staknil. Sicer sem že videl kdaj kaj podobnega, toda takeea pa še svoj živ dan no. Ja Jaka, lepo te prosim, kakšen pa si? Saj te bodo še zaprli- Kaj te je le zadelo, da si se oblekel kakor kak Trebušnik Silno začuden je postal moj kolega, najbrž je pričakoval, da bom od samega začudenja in ugodja požiral sline. Malo je godrnjal in mi razlagal vse udobnosti take nošnje. Med tem je pri ropotal vlak. Množica ee je veula v vagone, komaj sva dobila z Jako nekaj prostora. Potem pa je šlo z blacno naglico proti Novemu mest j. 'ubijane, ki so mu konji na ohrustali hlače Kolesa so imenitno poskakovala, kot bi šlo za stavo. Posebnega se sicer ni zgodilo med vožnjo nič, ce izvzamemo majhen dogodek med Jako in kmečkim očancem, ki je zložil celo garo kovčegov, zavojev in zavojčkov na polico tik nad njim. Kolesa so malo bolj živahno poskočila in vsa zaloga se ie vsula ubogemu Jaki po glavi in bodrih. Oča-nec je postal kar pisan od strahu. Jaka pa tudi. Sploh pa so to same malenkosti, čeprav je bil Jaka ves marosast od njih. To je bila edina nesreča do Novega mesta. Drugače ie šlo vse v redu. Jaka je godrnjal nekaj o nesramnosti. V Novem mestu so nas pričakovali. Pozdravljanja ni hotelo biti konca. Oče žlaht-nik nas je povabil na voz. Bile so namreč čisto navadne lojtre za seno. Jaka se je zbasal prvi nanje. Okoli voza je stalo še nekaj krščanskih devic, katerim je bil Jaka živo pohujšanje. Končno smo se pripeljali do zidanice. Na Dolenjskem je namreč žegnanje na vinskih jzoricah Še prav močno obrajtano. Hišica je bila še precej čedna. Bila je taka, kot je menda večina vinskih hišic na Dolenjskem. Imela je prav čedina okenca, lepo »hišieot ali >cimerček«. Pred hramom je pa prekra«» na gnojnica, iz katere je puhtelo in dehtelo v vseh mogočih akordih. Vanjo se je stekala gnojnica in drugi blagodišeči živalski in človeški preostanki. Med tem se je družba že zbrala okoli slavnostne mize. Prva majolika je že priro-mala na žrtvenik boga Baccha. Povedati m o. ram, da se je kaj kmalj razvilo živahno razpoloženje. To pa zato, ker sem opazil Ja ko. ki je med vrati objemal Ančko. Vrstili so se govori, kozarci so zveneli in hreščali. manjkalo ni ničesar, kar potr**-baje zabave željni meščan pri taki priliki. Od nekod se je vzel tudi dobrodušni možakar, ki je bil na las podoben Krjavlju. Opazoval sem, kaj bo znamenita osebnost spravila iz sebe. Po velikem trudu je zmašil in zvlekel na mizo zelenko slivovke. Potem pa je krožila okoli od ust do ust. Tako se je ta proslava zavlekla do večera. Zunaj ee je že popolnoma stemnilo, ko smo zaceli misliti na odhod. Jaka se je nekaj Časa motal okoli Ančke, nato pa je izginil ne vem kam. Mojo pozornost je obrnil nase kraval, ta" je nastal pri ognjišču. Stopil sem na stol in zagledal Ančko, ki je vpila kot obsedena in popravljala štedilnik. Nekdo se ga je namreč tako >nežnoc do- taknil, da se je takoj prevrnil z vsem, kar je bilo na njem. Kaj se hoče« Ze smo sedli nazaj za mizo, ko se zasliši od zunaj strašno vpitje in čefotanje. V hišo je planil voznik: >Ančka. luč, Jaka je padel v gnojn'co!< Toliko, da me ni zadela kap. Hitro skočim na kraj rrfereče. Jaka je stal ves posvi-njan sredi gnojnice in hlipal in otepal z rokami kot nor. šele ko je Ančka prinesla luč, se je skobacal na soho. Hlače so bile popoLnoma uničene. S tako svinjarijo ni nio^oče nikamor. Položaj je poslal obupen. K sreči se je posvetilo v Anč-kini glavi. Peljala je Jaka vsega uničenega za staro prazno kad, ki je edala v vezi. Jaka je zlezel vanjo in po kratkem stokanju in dihanju izročil Ančki umazano rjavo cunjo, katero je Ančka za silo oprala in jo obesila v bližini štedilnika. Jaka pa si je izposodil mojo suknjo in se zavil vanjo. Ko je bilo to opravljeno, smo se vrnili v družbo, ki se je krohotala in zabavala na račun najnovejše Jakine dogodivščine. Jako je minila vea dobra volja. Sedel je v kotu in se zavijal v moj plašč ter potrpežljivo pričakoval svojih hlač. Pozno je ie bilo, ko je bilo treba fti na postajo. Jaka se je ozrl po hlačah, toda groza, hlač ni bik> nikjer. Začelo se je splošno iskanje. Ančka je svečano izjavila, da jih je pred četrt ure še videla na mesta. Preiskali smo vse kote in prevrnili vse, kar ni bilo pribito, ali kako drugače pritrjeno. Vse zaman. Splošnemu iskanju se je pridružil tudi hlapec, ki je povedal, da je nekaj hlačam podobnega pobral pri ognjišču in pokril konje v hlevu... Vsem je odleglo, najbolj pa Jaki, ki je takoj odšel v hlev. Vrnil ee je čez nekaj trenutkov vse pre-paden. V rokih je držal naramnice, na katerih je visela razcefrana hlačnica. Iz njega je kar bruhalo: >Cakajte, jaz vam pokažem. Tožim vas, vse skupaj vas tožim. Sploh pa mrhe, kakšne mrhe 60 to, ki žro hlače. Strela božja, kako naj pridem sedaj brez hlač v Ljubljano. A...? Jezen je treščil >hlačet ob tla in zahteval klobuk in odšel. Nič se ni dal potolažiti, čeprav sem mu obljubil, da mu kupim v Ljubljani deset takih hlač. • zgodba je končana. Naj povem še to. Jaz sem moral v Ljubljano brez suknje, ker jo je vzel Jaka. ki je tega dne dosegel rekord, da je namreč pr:šel iz Novega mesta v Ljubljano — brez hlač. Jančar. Iz Kranja — Zanimivo prcda\-anje. Jutri ob 11. dopoldne se vrši v gimnazijski telovadnici za sta*rše zanimivo predavanje O izbir* poklica, ki ga priredi zajednica Sola in d«>m. Predava g. prof. Planina. — L'spela knjzna akcija. Knjižna akcija za obmejne brate je tudi v Kranju zelo lepo uspela. Dijaki tukajšnje gimnazije so bili povsod lepo sprejeti in so nabrali lepo število knjig. Med tistimi, ki so darovali, so se zlasti odlikovali starejši idealisti. — Občni zbor Jčsl. lige. V ponedeljek ob 20. ima Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Narodnem domu »voj redni občni zbor. — Razglednice Ciril Metodove družbe. Letos ne bod-o prodajali kakor prejšnja leta velikonočnih razglednic, ki jih je založila Ciril Metodova družba, dijaki temveč bodo naprodaj v knjigarnah in trafikah. Razglednice so letos popolnoma nove in umetniško izdelane; komad stane 1 Din. — Oljke Kola jug. *ester. V ponedeljek prično članice Kola jugoslovenskih sester s prodajo oljkovih vejic na trgu. med tednom pa po hišah. Pridno jih kupujte, ker s tem podpirate najpotrebnejše. — Kranjskj Sport. Nogometna tekma med VSK Triglav iz Ljubljane in domačini Korotanom je končala preteklo nedeljo z 2 : 4 za domačine, ki so se žc takoj pri prvi letošnji tekmi odlično izkazali. Ce bodo tako nadaljevali, jim pač ne bo težko priboriti naslov prvaka Gorenjske in z uspehom poseči v nadaljnje prvenstvene borbe. Jutri ob 14. pa se bodo vršili nogo-: metni tekmi med renomiranim ljubljanskim SK Grafika in Korotanom. Oba kki-ba nastopita s prvimi moštvi in z rezervama. Vsekakor bodo prijatelji sporta prišli na svoj račun. — Nov gostilniški najemnik. Staro znano gostilno pri Peterčku je prevzel z današnjim dnem g. Božo Plahuta, bivši najemnik kavarne v Narodnem domu. — Celjski grofje na našem odru. Gledalski oder Narodne čitalnice bo vprizo-ril v četrtek (x aprila ob pol 21. in v nedeljo 9. aprila ob pol 21. Celjske grofe, dramo iz življenja srednjeveških fevdalcev, ki so jim tlačanili naši predniki. Drama, ki jo je napisal Bratko Kreft, bo umetniški užitek. Godi se v dolnjem celjskem gradu 1. 1428. ko je divjala na Češkem vojna s Huciti in je bila nemška država v velikih homatijah kakor vsa ostala Evropa. Anglija je bila v osvojevalni vojni .s Francijo, kjer se je v istem letu pojavila Devica Orleanska. Dekoracije je izvršil g. Mitja Va-lenčič. Premijeri bo prisostvoval avtor g. Bratko Kref. Režija bo na višku, vse vloge so v najboljših rokah. Predprodaja vstopnic v trgovini g. R. Hlebša. — K&varna Narodni dom prične .s 1. aprilom dalje zopet z rednim dnevnim koncertom. Igra ruska salon. Jazz kapela s sodelovanjem člana beogr. opere. 218/n — Zvočni kino narodni Dom predvaja danes 1. aprila vselej ob pol 9. uri ter v nedeljo 2. aprila ob 4. in 6. uri pop. in pol 9. uri zvečer: 2ena brez pvjame. najboljša salonska komedija te aeaone. V šoli. Učitelj vpraša Janezka: Zakaj moramo biti vedno pošteni? — To bi tadi jaz rad vedel, gospod učitelj. če uporabljate OD O L zobno pasto in ODOL zobno ščetko pri negi zob. ODOL-zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnaga Šestetapna kolesarska vožnja Pariz- EHrke se je udeležilo 145 pogumnih vztrajalo Naporna pocestna borba mednarodnih kolesarjev profesianistov na progi Pariz — Niče je končana. Med 143 dirkači, ka bo nastopili v tevn boju, je bilo tudi dosti takih, ki so prvič šli -nerit svoje moči s priznan kni in izkušenimi favoriti, kot so Le-ducq, Demuvsere, Schepers. Sieronsikv in drula je to izmed šestih najdaljša in je merila 312 km. i\lnoge nove moči so bile tu raztresene z ostrimi ataka-mi starejših Belgijcev, Francozov m Nemcev. 2e po prevoženih -W km v skupinskem direndaja sevz kaosa odtržejc Vervvaloke, h'use in Gillird. ki s pridobivajo teren. Pet konkurentov jo urno uberejo za trojico in se po 40 kilometrskem hudem zasledovanju z njo zed-mi. Tako sta bila prevožena prva 102 km v dveh urah 50 min. Skoraj pet fcamt za temi ubežniki sledi glavna skupina tudi v ostrem tempu, ki se pa čim dalje bolj razbitja v manjše skupine. Ko mamjika do cilja nekako še 100 km, se vodeči osmorici pr druži še Šest srečnejših konkurentov. Ni pa teh 14 eno/ dolgo vozilo skupno, kajti kaldft 30 km pred ciliem so ^e unnej-si otresli svojih »tova riše v.c in jo mahali sami orori Dijonu. kjer se Belgijec Schepens za malenkost prerije kot prvi Čez cil)s»ko ečrto. prevoz1 vši etapo v času 8:48.50 (kar znaša 35.400 km mi uro): 2. B. Faure. 3. A. Bertheiemv (Francoza). 2. etapa Dijon — Lvon (198 km) je tudi pokazala, koliko volje in v/1 na jnosti je v posameznih kolesarjih. Začela se je sicer z manjšo brzino, a to le na v'dez, kajti žitka ni dala miru Nemcema Sieron^kemu in Bul!i. katera kar sfrčita i/ skupine. Takoj sta za njima Scheners n Bu-se. nato pa še Archambaud in Rebrv. V vrstah je završalo in začne se precejišnie v/memirjenije. Borba traja kakh 30 kun, nakar se po neuspehu ubežavšrh poleže. Na 130 km poizkusi svojo srečo Aumerle. 7a kater:m ^Vočta Gran-di in Bulla. Naposled ostane Grandi sam. ki kot osamljen ni mogel kljiiborvati za sle-dove'cem Dognan je bil malo pred Lyo-nom. Najslabša in nevarna vožnja je b la skoz; mestne ufice. ki so bile v živahnem prometu, taiko da so dirkači morali do 500 metrov pred ciljem voiziti v ind;;jamski črti dnu/? za drugim. Prvn je rezal cilj Be>jijec J. Aerts. pokrivši etapo 1°8 km v času 5:12 (37.400 km na uro!). 2. Schepers, 3. B3rthelemy. 3. etipa Lvrm — AvajDOn (222 km) je bila po živahnost^ podobna prejšnjima. Eno in isto rrernje in borKa za nrva metsta. $'h-kefii zaostajajo, ker so izčrpani, ponekod slaba cesta tu»d«: favoritom ne prizanaša, kaiti /daij eden zda i d^-u^jf izgubi zaradi defektov d-oka'i časa. Med taldmri nesrečneži je tudH znan" Demuvsere. ki je tudi v tej vožtmjn [zTedno živahen. V medsebojni borbi Se TT3irK*»led deset k«"*nkurentov izrmi'/ne od okrog 80 mož b roteče gla.vne skupi n e ter doseže cilj v sledečem rediir: 1. Befli^jeic Van RvTSsel'ber^he. pre?vorzv\*s razdaljo v 6:40 45 (33.237 lom na uro), 2. Sobepera, 3 Deloor (rudi Beligijea). 4. etapa Avignon — Marseftle (204 km). Ena na.jtežaivuejšifh io najnapornejsih etap vse vožnje, kagti sikozi sedem ur so dirkači v orli hudemu vetru nasproti Vso progo je divjado silno neurje z mrazom, gostimi oblaki, meglo in neprestanim dež? je in. Zaman so bili vsak; uhežtn-i poiT^lcu«^. Proga jo dalje peljala skoz ioea *Tout de Franca znano puščavo »Cnau«. Nič čudnega ni. če so mlairsi začetniki, ko «o se znašli v tafcrh okolišetnab. obupali in vnjV pučko v koruzo. V tem kam en it em in peščenem kraju se vname med glavnenš-nv prava b tka. v kateri se odHikujejo nosebno Leducq, Rebrv. .To»ly. Ooroer m Df>muv*;ere. kr>terp-mu 5e po'na. da je zanj napočil pravi dan. Soheper« je tu žrtev defekta ter rzguirr na terenu V me*tu Aise de Provence šteje stouoma od 93 ^tartaiočih 80 mrvž Speieh^r m Merviedl sta na eebi hi pridobit* na n-krer)čevalm"ci kaikih 100 m rerena VMeč, da se oetafi za n»jn ne /menijo, jo popihata datje m v kratkem znaša nj^bova razi'k t tri minute pred oistattmi Na vznožju vzpona Pomere se zbudita Camusso m Ran-al ter otvorrta ofenznvo. ki zmanjša razliko do konca etape le za dve irainuti. Na cilj kolesarjev, do konca jih je pa le 63 prrvoz* tako Francoz Speidher kot prvi v času 6:49,27 (29.900 km na uro), 2. Francoz Mervvieli, 3. Denuuvsere (BeJg*{jec). Na 5. etapi Marseille — Cannes (209 km) zmaga Francoz Cornerz, 2. Schepers, 3. Rebry (Belgrijca). 6. etapa Cannes — Niče (209 km), ki •ma kot zaid jučn-' napor vzpon TUrbil. zmaga Italijan Camfuaso. Fant ie na tem kl uncu zbral vse svoje moči ter pa napetih serpentinah ušel zasleonvalcem za eno m pol minute, nakar je s to ratziiko tndri pr-spel v Nico Pokrili je progo v času 3:28 (31.725 km na uro), 2. Aerts, 3. Bulla. Končna kli f"ukaelavci so zaposleni zaenkrat z nasajanjem smrek, bora in cipres, ki J!h je poklonil dob :n*ro_ strijec g. Fr. Dolenc ?z Stare Loke, potem pa bodo izpopolnTli vrt Se a sadtiim drevjem iepotičnrm grmič jem tn vrtnicami. Ko bo vrt popolnoma urejen — kar ae bo zgodilo v par letih —, bo mestu lepo v okras, šolski mladini r~» v korist rrfi ivralctčcnem pouku, — Krajevna organizacij)« JRKD v Stari Loki vabi vse somišljenike na redni občni zbor, Id bo v nedeljo 2. aprila ob 15 uri na Trati v gostilni g. župana Antona Hafnerja. Dnevni red obsega poročilo tajnika, blagajnika, preglednikov računov, volitev novega odbora in delegatov ra sresko skupščino ter slučajnosti. Poleg predsednika krajevne organizacije bodo poročali po občnem zboru o gospodarskem m poK_ tičnem položaju v državi rjarodni poslanci gg. Ivan Lončar, dr. Stane Rape in Albin Koman. Udeležite se občnega zbora polno-številno in pripeljite s seboj tuđi druge naše T>r^-»atelje. S Ponikev — Krasno pomladno vreme je nastopilo, zato ima naš kmet mnogo dela po njivah in vinogradih. Tako so pred dnevi ob_ delovali pri nekem posestniku vinograd v JeČkovcu. Ves dan so bili del a ved dobre vorje, ker jih je dobri gospodar vedno zalival s sđadko kapljico. Vina je bilo dovolj in še preveč, zato so se vračali iz vinograda med rajzjposaienim vriskanjem m prepevanjem. Ker je pa tudi tukaj nevoščlli-vost in že stara jeza. so kar naenkrat pri_ drveli fantje za veselo družbo. Z *auf-biksomc so začeli in bili so si takoj v laseh. Ker pa niso imeli pripravnega orožja, so bila dobra polena in kamenje. Vsak je dobil plačilo po hrbtu in glavi, vendar velikih poškodb ni bilo. Slo je pa le zaradi lepih dolenjskih deklet, ker jih je menia premalo? — Nova ce«ta ponikve—Dečja vas lepo napreduje in je že veliko narejene, čeprav je bolj mak> delavcev zaposlenih. Da gre delo tako hitro naprej, se moramo zahvaliti g. Dolfu Pavlinu m g. I. Struni, ki delavce dobro nadzorujeta. Postani in ostani elan Vodnikove dražbe! Celo avtomobile kradejo 8 taktnimi triki in zvijačami si pomagalo v 4—g|M tatovi avtomobilov Modri a^tomobn, drveč z veliko brzino, je švignil iz ulic mesta New Jereev m se menda pog^reznil v zemljo. Pet rm-nufc pozneje sta pridrvela na motociklih dva policista m v največji brzini sta švignila mimo težkega tovornega avtomobila neke pohištvene tvrdke, zasledujoč modri avto, M je bdi malo poprej ukradem. In zdrvela sta mimo njega, ne da bd vedela, kajti, avtomobil je bdi že varno spravljen v velikem tovornem avtomobilu in že so ga imeli v rokah spreta ni delavci, da izpremene njegovo zunanjost. Brž so zamenjali tablico, da je imel ukradeni avto drugo številko, izmenjali so karoserijo in začeli hitro pleskati avtomobil s sivo barvo. Dobrih 100 milj naprej, že za mejo države, se je tovarni avto ustavil in od zadaj so spravili iz njega siv avtomobil, popolnoma drugačen od avtomorjila, ki ga je bil lastnik nekaj ur prej pogrešil. To je najnovejši trik ameriških zločincev, ki so začeli krasti celo avtomobile. Zadnja leta so se te vrste tatvine tako razmnožile, da znaša škoda vsako teto nad 50 milijonov dolarjev. Predlanskim so ukradli samo v New Torku za 2 mtnoana avtomobilov. Tatovi avtomobilov imajo celo svojo organizacijo m posebne delavnice, kjer ukradene avtomobile hitro prepleskajo. Delo imajo razdeljeno tako, da ena tolpa avto ukrade, druga ga pa spravi v promet Ehiemu elanu organizacije iiaroči iabrata avto, mf armirati se o iastnikovih navadah in sporočiti organizaciji, kdaj bi bil najprimernejši čas za tatvino. Drugi tolovaj se 2 avtom odpelje, tretji zamenja številko in izpremeni zunanjost, četrti poskrbi za kupca. Važno vlogo igra mož, ki pripravlja ponarejene certifikate in za prodajo ukradenega avtomobila potrebne listine. Tatovi avtomobilov si pomagajo z najrazličnejšimi zvijačami. Recimo, da se pojavita v mestu drva lepo oblečena in dobro rejena tujca, ki najameta velik lokal, primeren za garažo. In že se pojavi v novinah oglas, da kupujeta obrabljene avtomobile po najvišjih cenah. Kmalu se začne garaža starih avtomobilov polniti. Gospoda ponujata lastnikom za avtomobile več, nego zahtevajo sami, dajeta jkn bančne garancije in jih prosita, naj poste avtomobile v garaži 30 dni, češ, da jih bosta ta čas prodala. Ko stoji v garaži že mnogo avtomobilov, se pojavijo nekega večera tihi družabniki tega Čudnega podjetja, sedejo ponoči v avtomobile in se odpeljejo na vse strani. Zjutraj ni o avtomobilih duha ne sluha, opeharjeni lastniki pa ugotove v banki, da so nasedli premetenim sleparjem. In zanimivo je, da tatov, četudi bi jih ujeli, ne morejo postaviti pred sodišče za- Denar še ni vse Angleški listi poročajo, da ima angleški prestolonaslednik svoje osebno letalo, ki se v marsičem razlikuje od navadnih letal. Prestokmasledni-kova želja je bi&a, da bi motor deloval tiho, da bi torei odpadlo zoperno brnenje in ropot, ki človeka v aeroplanu tako moti. Tega pogoja pa koostruk-lerji niso mogli tako lahko izpolniti, kajti kljub posebni napravi v aeroplanu, ki duši ropot, je težko preprečiti, da bi se motor sploh ne stfšai. V pre- stolonasledTiikovem osebnem letaki je prostora za 12 potnikov. Prestotona-sJedniku je šlo za to, da bi se lahko med poletom s svojimi gosti zabaval in ne samo pismeno spor ažurne val. kakor doslej. Letalo je krasno opremljeno in konstruirano po novih naČe-Hn. Okna se lahko v sili odpro. da poskačejo potniki iz letala. Stene so četvorne, zunanja je rz lesa, podobnega plutovini, ki je pa skoraj za polovico laž;: od plutovine. druga oiasr je iz kapoka. ki z rrjirn tudi pri nas polnimo blazinice. tretja plast je iz kavčuga, prepojenega s heliijean. Četrta plast je pa že notranja, lesena stena kabine. Letalo je opremdjeno z vsemi pridobitvami moderne tehnike. V njem je vse. kar mora imeti najmodernejše oorernAjeni moški >a-loa. Vsi ori p omočiti so pci rokah in spravi&eni tako. da ne zavzemajo mnogo prostora. Za drag denar so torej napravili angleškemu prestotaoa-sledniku rjajide a ta ejse letalo. Da se pa za denar vendar ne da dobiti vse, je spoznal predsednik Narodne banke v ameriškem mesto Cot- raat tatvin, temveč jSc lahko pofc&čerjo na odgovornost samo po —cfa— pravu, kajti po ameriških pojmih avtomobilov niso ukradli, temveč kupih za garancijo, čeprav brez vsake vrednosti. Predragih avtomobilov popularnih TJiamik v Ameriki ne kradejo. Teh avtomobilov se je zelo lahko i^n^htH dočkn so avtomobili z nenavadnimi karoserijami in kričeče barve skoraj imam. Predragih avtomobilov ne kradejo, ker jih je težko prodati, tatvina cenenega avtomobila se pa ne izplača. Zato hodijo tatovi srednjo pot. Največ avtomobilov ukradejo na najžrvabnej&ih ulicah. CSm večji je promet, tem večja je verjetnost, da tatov nihče ne bo opazil. Zato je mnogo bolj varno pustiti avto v samotni urici, kjer vzbuja pozornost, kot pa pred gledahsčem. kjer jih stoji vsaj v Ameriki navadno do 100. Včasih ukradejo lopovi tudi več avtomobilov iste znamke istočasno na raznih krajih. V New Torku se je pripetilo, da je ukradla tatinska tolpa 12 avtomobilov iste znamke naenkrat in hitro iepremenila njmo-vo zunanjost, tako da jih ni bfio mogoče spoznati. Nekemu trgovcu z dežele so ponujali tatovi dvakrat naprodaj njegov avto, ki so mu ga bfli ukradli. Njegov pes je tatove izdal, ko so gospodarju tret^č ponujali njegov avto naprodaj, pa je pes skočil iz avtomobila in pribit el h gospodarju. Za primer, da bd se tatvina izjalovMa, so si izmislili tatovi več zanimivih izgovorov. Na Florida je neki lastnik avtomobila baš vstopil v trgovino, ko je zaslišali brnenje svojega motorja in še pravočasno pogledal iz trgovine, da je videl, kako se je nekdo z njegovim avtom odpeljal. Začel je na vso moč kričati in tatu so slučajno ujeli. Trdil je pa, da gre za pomoto, češ, da ima njegov brat avto, ki je do pičice podoben dozdevno ukradenemu. Brat mu je baje istega dne dejal, da bo njegov avto stal v dotični ulici in da ga lahko vzame. Ko je videl avto stati, je bil prepričan, da gre za bratov avto, mirno je sedel vanj in se odpeljal. Detektivi so poiskali njegovega brata, ki je potrdil bratove navedbe. In izkazalo se je, da ima res popolnoma enak avtomobil, kakor je bil tisti, ki ga je hotel njegov brat Ukrasti. Končno so pa detektivi le ugotovili, da gre za premeteno zvijačo. Zadnje čase so pa postale te vrste tatvine komplicirane, ker si dajejo mnogi lastniki avtomobilov avtomobile ukrasti, da dobe zavarovalnino. Najeti tat dobi povprečno 100 dolarjev, da uniči ali prepleska avto, lastnik pa dvigne zavarovalnino. Dobra četrtina dozdevno ukradenih avtomobiloWT zadnje čase v resnici ni ukradena. touplautu, ki je prispel nedavno v Washington, pa je bi! po poti potrošil ves denar in je imel pri sebi samo še ček za 100 dolarjev. In vsi njegovi poskusi vnovčiti ček so bMi zaman. Utrujen in oziovoijen se je vračal bankir Argo nazaj proti kolodvoru. Ta čas se je biđo začelo že mračiti in ker ni mogei več ostati v čakalnici, sl :č moral napotiti v mestno zavetišče za brezposelne. Tam so ga debelo pogledali, misleč, da se norčuje. Ko jkn je pa povedal zgodbo o čeku, ki mn ga bodo izplačali šeie drugi dan, ko dobe informacije o noetm, so ga sprejeli pod streho. Ženska v bikoborbi Upanje vseh ljudi dobre volje, da prinese konec monarhije in ustanovitev republike v Španiji če že ne konec, pa vsaj omejitev tako priljubljene španske ljudske »zabave« v areni za bikoborbe, se žal ni uresničilo. Kakor so bili Španci vneti za bikoborbo v monarhiji, tako so ostali tudi v republiki. Vendar je pa prinesla republika Španiji v tem pogledu nekaj izprememb, Dočim monarhija ni dovoljevala ženskam, da bi nastopale kot toreadorke, je republika glede te zahteve popusti ji ve jša in tako se lahko zdaj na Španskem pixxmcirajo v bikoborbi tudi ženske, seveda le najpogumnejse, kajti druge si itak ne upajo v areno. Prva, ki so ji oblasti dovolile udeleževati se bikoborb, je bila madridska privatna uradnica de la Cruz. Nji je sledila zdaj druga Angelika A lamo, ki ji je dovoljeno nastopati v velikih arenah, dočim sme de la Cruz nastopati le v rnalib Prvi nastop je imela Angelika Alamo v nedeljo v Madridu, kjer je dosegla pred ogromno množico občinstva sijajne uspehe, Usoda angleških inženjerjev v Moskvi Obtožnica proti aretiranim mi^h ilh ■ ■ i žnoenjerjem dražbe Wlckers v Moskvi je ie sestavljena in glasi se na vohunstvo m veleizdajo. Obravnava, ki se bo zam-mai za njo ves svet, saj gre vsaj formalno za konflikt med dvema velesilama, se prične 9. ah 10. aprila, V sovjetski Rusiji objavljajo obtožnice poetičnega značaja vedno pred obravnavo, da je javnost o vsem se vnaprej informirana. Tožba se opira na §§ 6 — 11, Sena 58 kazenskega zakonika. § 6 govori o vohunstvu v prid tuje vlade in najvišja kazen je smrt, § 11 istega člena pa govori o veieizdajptvu in tudi tn je najvišja kazen smrt. V uradnem poročilu o bližajočem se procesu proti angleškim inženjerjem sta pa omenjena samo dva cer Macdonald ki Gregorv. Iz tega bi se dalo sklepati, da dragi aretirani angleški mženjerp ne bodo obtoženi. Sodišču bo predsedoval sodnik Ufaich, državno tofikstvo bo BSSJsnpsi Lesmski, ki je vo-dfi tndi praskavo, TJfcricb je bfl predsednik sodišča, ki je obravnavalo lanski atentat na Dssafcsgs posfanMrega svetnika JJsjBđossjjsjsjs« Cosvns se dvigne v stratosfero Mtadi belgijski učenjak Max Cosvns, ki je spremljal prof. Avgusta Piccarda na njegovem drugem poletu v stratosfero, se zdaj sam marrjrvo pripravlja na nov polet v stratosfero, ki se ga pa ne udeleži prof. Pkcard. Za polet porabi Cosvns Piceardov balon > Bel gica«. Učenjak upa, da bo mogei dovršiti opazovanja, ki jih je delal zadnja leta s PSccardom, pa jih je mora* prekiniti, kajti Piccard se je zadržal v najvišji rtasti stratosfere le nekaj minut. Max Cosvns, ki je star sele 25 let, se je do zadnjega pečal samo z znanostjo m se ni prav nič zanimal za letanje z balonom. Da bi se mogel sam dvigniti v stratosfero, se je moral najprej naučiti letati ki v ta namen je absolviral tečaj za letanje z balonom pri Eirnestn De-nmvterjo, ki si je priboril s trikratno zmago v letih 1922 do 1924 kot prvi Gordon-Benettov pokal za Belgijo. Cosvns se dvigne v stratosfero v juliju ali v avgustu, točno datum še ni določen. Startati namerava v dolini v Ardenah blizu francoske meje. Počakati hoče, da zapiha jugozapadni veter, ker računa s tem, da se bo spustil nekje v saarskem ozemlju. Kraj starta ne bo znan do zadnjega trenutka, da se prepreči naval radovednežev. Na poletu v stratosfero bo spremljal Cosvnsa mladi belgijski inženjer Jao-ques Debruvn, Raziskovalca nameravata startati ob solnčnem vzhodu in ostati v zračnih višavah 15 ur. Balon bo za nov polet v stratosfero nekoliko drugače opremljen in urejen. Tako bo gondola na novo prepleskaua z nevtralno barvo. Pri prvem polena je bita gondola črna, tako da je Piccarda in Kžprerja s4mo mučila vročina. Pri drugem poletu je imel Piccard belo gondolo, od katere so se pa solnčni žarki tako odbija*, da je vladal v nji neznosen mraz. Dosedanji ameriški poslanik v Berlina Fre-derlk Seckett in njegova soproga, ki sta btta v nemški prestollci zelo priljubljena, sta te dm zanostfla BerMn. Največja senzacija za Ljub! a no i Pride! POJE V VELE FILMU DON OUICHOTTE Smrt na električnem stolu Usmrtitev moriica cfaikaŠk«ega župana Cermaka Zangare na električnem stoki je dala svetovnemu tisku zopet pobudo za diskusijo o smrti, ki zadene zločinca, če prkle v roko ameriški iu-stici. Znano je, da pome« po mnenju nekaterih strokovnjakov smrt na električnem s>iobu grozne muke. Ameriška uradna poročila pravdo, da umirajo zAočinci na etaktnenem sto hi v 50 sekundah, nekateri v eni minuti. Toda za strašne rmike je tndi to dovolj dol^o. Zagovorniki usmrtitve na električnem stoki tro, da umre obsojenec brez bolečin, ker gre skozi njegovo telo zek> močan električni tok, ki mu v rm>n uniči stavna No*o-šfka središča. Toda znani so pntnetri, ko so Jatu-dije sdučajno ušli smrti, čeprav je šeJ skozi rnjihova telesa močan električni tok. Nekega inžen-jenja je prešmšl električni tok 10.000 vokov. Ostal je živ, pač so mu pa morali odrezati obe roki, ki sta mn bili ohromeli. Nesrečnež >e pravil, da se mu je v bapu, ko ga >e preškiil električni tok, zabbskaio pred očmi. obenem mu je pa roke krčevito skrčilo. Francoski učenjak dr. Leduc pa pravi, da ob r orne človeku, ki mu gre skozi telo močan električni tok, glasnice m gib ama središča, tako da ne more kričati "m da bi nepoučeni res misKli da ne tipi nobenih muk. V Ameriki rabijo za usmrtitev črncev električni tok 300 do 3000 voltov. Po :rmenju enih ohrome ziocmcu možgani in smrt nastopi takoj, drugi pa pravijo, da ohrome dihakia središča, da se torej zločinec zaduši. Raz-teHes^aje na eJektričnem stolu usmr-čenega zločinca pokaže navadno, da so lica m ušesa modrikasta, marmornate barve, oči mome. v grtn ima usmrčeni krvave pene. pijača ponia črne krvi, jetra vsa krvava, srce mehko in krvavo, tore»i vse znake groznega davtjenia m razkroja vseb na^ažnej^fti organov. Nikjer ga ne marajo Pascjuale Grozado, rojen v Italiji in sin italijanskih roditeljev, je prišel že v zgodnji mladosti v London, kjer je živel do svoje polnoletnosti. V začetku svetovne vojne so ga pokhcali v Italijo k vojakom. Toda Grozado se ni odzval pozivu in je raje ostal v Londonu. S tem je izgubil italijansko državljanstvo. Pozneje je vstopil prostovoljno v angleško vojsko, boril se je na bojišču in za hrabrost je bil odlikovan. Po vojni je odpotoval v Kanado, pozneje je pa skrivaj prekoračil ameriško mejo. V Ameriki si je kmalu pridobil nekaj premoženja in ustanovil je lepo brivnico. Ko je že imel trdno eksistenco, je poklical v Ameriko svojo ženo in otroke, ki so poštah z naturizi-ranjem ameriški državljani. Nedavno so pa ameriške oblasti ugotovile, da je prišel Grozado v Ameriko iz Kanade brez dovojenja in izven priseljeniške kvote. Zato so ga izgnali, njegova družina je pa smela ostati v Ameriki. Grozado je potoval v Italijo, a tam so mu sporočili, da ga smatrajo oblasti za tujca, ker v začetku vojne ni hotel k vojakom. Mož brez domovine se je napotil v Anglijo in tudi tam ni imel sreče, pozvali so ga, naj zapusti angleška tla Končno se je zavzela zanj zveza angleških bojevnikov iz svetovne vojne, ki posreduje zdaj v VVashingtonu, da bi dobil Grozado ameriško državljanstvo. Rov jetnišnico Južnoameriški banditi po drznosti prav nič ne zaostajajo za severoame-riškimi, samo da niso tako dobro jrganizirani. V Buenos Airesu so odkrito te dni 58 m dofeg rov med centralno jetnišnico ki bližnjo hišo. V kaznilnici sedi zloglasni banJir Aleksander Scarfo s svojimi glavnimi pajdaša, ki so jih hoteli tovariši skozi rov osvoboditi. Zadnje Scarfovo junaštvo ie bil vlom v londonsko banko, kjer so pa bandita s štirimi tovariši zasačili. Člani razbojniške tolpe, ki so se še ve-seiMi svobode, so hoteli svojega poglavarja takoj osvoboditi. Svojo srečo so poskusili, ko so pertaK Scarfo v poči jskem avtu k zašli sanja. S strojno ">uško so napacBi poHcik). pa so nale-eh stebo, policija jrh je pregnala. Nevarnega bandfta so zaprli potem v posebno ceheo. A kmahi je po^ciia zvedela, da se barrdfti znova orioravfrain osvoboditi svojega pogtavarja. Policija je izsledila moža, ki je bil ie večkrat zaprt in je stanoval v bližnji hiši. Izkazalo se je, da ima v isti nisi pornočnika in porrK)čnico. Cez dva dni je bH poskusen vlom v baoko in pozneje se v hrši ni nihče več prikazni. r\>licrja je hišo preiskala m v neki sobi je nasUa vbod v rxxizernni rov, kjer je goreia močna luč. Ljoč je svetila banditom, ki so s kompresorji kopala rov. Izkopali so ga bili ie 58 m. Delali so po načrtu, tako da hiši m pretila nevarnost, da bi »e porušila. Manjkak) je še 6 metrov, pa bi bili banditi pod jetmšnšco, kjer jih je poglavar že nestrpno prrcakovrH, da bi ga osvobodili. Zastraženo nemško poslaništvo v Parizu Poslopje nemškega poslaništva v Pari/, u mora straži ti zadnje dni policija, ker ae boje knnannističnih demonstracij Iz Metlike _ >8*owenćtiMe*mt< dopisniku. Vee je porfhttel včeraj v naše nredništvo ym&-lem moAc ki nam povedal, kako neprica-fcovano vefiko ualngo mn je storil kolega is Metlike, ka >e moral sadnje base parevseei njegov« moći moćno prekašajoče nalogo >S4ovene&ve£a< poJeaiičarja. >Zeleni mo*< se niti aaveckd ni nekaterih ovojih nopre-oenbivih in nevfeatjrvrtti zaslug &a Metliko, ki mn jih je moral priklicati v spomin seje kolega Od >Slovenoa<. Volitev >u*iee Metb-ke< id tekmo >kvjo< m Meje po vsej ptm-v4ci ne samo v glavno in največjo zaslugo, temveč tndi v veliko čast. Pravi pa, da mn je resnično hudo, da ni mogeJ pri tem deliti svojih zaslug s kolenom od Slovenca** ki bo mn bil od srca rad prepustil glavno besedo pri votetvi >miss Metlike« in tndi prvenstvo t sukanju koleščka, da bi ■ njim morda nadomestil, kar mu manjka. Amupak je križ Jser kolega pri takih rečeh ne sme aodekresti Pofchc mn ne dovoJtjude. Skoda. — KJetaca^M tacaj v Metliki priredi ljubljansko drudtvo >Beia Krajina<. Upa-mo, da bo tnv* banovina matarijamo prispevala, kar je ravno umno kletarstvo prvo pogoj za uspešno vinsko trgovino. _ Jubilej moledovanja bo letos prestavila MetJbjka zaacran »vojega vodovoda. Po_ teka ie šestdeseto leto, odkar se domačini bore za vodovod Hudomusneži trdrjo celo, da je že tndi seoemdeeet let mmao od začetka vodovodnega tuhtanda. Ker za jubileje oavadno postavljajo spominske pioSće. bd ne bilo napačno, Če bi tudi Met^ Bcani se poankn rodovom s spomenikom onrandJ 9rxxnin na svoje neizpolnjene že-rje. Morda pa se bodo vseeno vsaj sedaj ob talci ča^tirtrjrvi obletnici merodajni aporanifi in nam pričeli graditi vodovod _ BSnSka uprava nam je dala na raa- poiagro brezplačno ICO kg arbortoa, ki pa je *sQ prišel skoro prepozno, ker bo nekatere vrste sadnega drevja Se precej od- _ y pii v fcmetijs**« ysspeia^af be se opa&a tndi pri podružnvcab Kmetrj-ske družbe v Beli Krajini, katerih članstvo ne le da ni padk>, nego je celo porastlo, pa je zato tem borj upravičeno cd centrale zantevatl več pomoči m skrbi, katere doslej nismo bih bas v kadatnS meri de. letal. — Planinski dom na Trdinovem vrbo bi bfl prav potreben, ako želimo tudi te Gorjancev napraviti privlačno planinsko točUco. Btto bi potrebno, da pri gradnji so debrje^o Metlika, črnomeliska podr^rfnica SPD lri je že izrradfls rjoooeni dom na Mirni gori in TK»vomeŠka pcdrutolca SPD. na bo z zrrrožeiThTr! mogrof rnorda *e ffo. 9t*r. 75 >SLOVENSKI NAROD«, dne L apriU 1983 Btran / m iektta W\aMUt Iflhim (haCjica eokoCad SadvHa K%MLa\\ €>£lasi< Vsaka beseda &0 pcuv Plača me lahko tudi r znamka**. Za odgovor znamko/ - So mpra&tnja bres znamk* m 11 ndGovarkrrno. Najmanj & ogla* Ofvt STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike m izvežbance Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje Šolnina nizka, — Chnstofov učni zavoo, LJubljana Domobranska c. 15. 58^ 250.— DIN MESEČNO 2 sobi, kuhinja, drvarnica, stranišče, 70 m vrta se odda takoj. — Poizve se: Cesta dveh cesarjev, nasproti št. 14 vsak dan od Vl<2 do *A>Z popoldne. VE€ PAROV GOIX)BOV proda Slavko Omejec, rft. Vid pri Ljubljani. 1711 H A KAKE KANARČKE samce in samice od Din 100.— naprej prodaja — Jože Bitenc, Ljubljana, Karlovška cesta 9/TI 1689 MAL POTNIŠKI AVTO v dobrem stanju, z izvrstnim motorjem, ugodno prodam. — Informacije v upravi »Slovenskega Naroda«. 1715 STIRISEDEŽNI AVTOMOBIL limuzina znamke >Ford j, sko-raj nov. ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1703 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, naprodaj. — Ljubljana, Streliška ulica št. 32 (pritličje). 1714 VRTNICE visokodebelne, žlahtne vrste, zelo ugodno proda Brajnik, Naklo. 1708 STROJ za izdelovanje sladoleda in konzervator (16 1 vsebine) proda šink, Kranj. 1688 BUKOVO OGLJE vilano. več vagonov ter deske več prodam. Vprašati: Postni predal 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 1663 KROMPIR prvovrsten, več vagonov, naprodaj pri podružnici sadjarskega društva Orla vas. pošta Braslovče. Zahtevajte ponudbe. 1687 GORENJSKI SEMENSKI KROMPIR beli »Oneida« m zgodnji »Rožnik« dobavlja po ugodni ceni Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. 1591 RDEČO ČEBULO (1 kg Din 0.60) prodaja Predo-jevlč. Nova Gradiška. 1649 ČRNA ČEBULA kg po Din —.65 prodaja trgovina zemeljskih pridelkov Pre-dojević, Nova Gradiška. 1676 Tvrdka »GLDHKOPF MOTOR« 10—16 HP rabljen, kupim. Ponudbe: Matjaž, avtobusno podjetje. Mozirje. 1674 SMREKOVIH DESK 10 m3 suhih, od 2—5 cm debele kupim. — Ponudbe na naslov: Peter Hrastelj, Laško. PEK vešč vseh del, tudi soboslikar-stva in mizarstva, želi službo. — Vekoslav Furman, Loče. GOSPODIČNA išče službo kot gospdinja. — Dopisi pod »Poštena 1594«; na upravo »Slov. Naroda«. ČLANOM »VZAJEMNE POMOČI«! Vsi, kateri želijo nadaljevati zavarovanje pri sigurnem m najcenejšem zavodu, naj se oglase osebno ali pismeno s polico ali potrdilom pri: LEO SITAR, glavni poverjenik, Ljubljana, Gospo«vetska cesta št. 8,1 (poleg Slamiča). 1716 J. C. M AYER LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA priporoča ZA POMLAD najmodernejše volneno blago za obleke, kostume in plašče, svilo v vseh kvalitetah in najnovejših vzorcih Cenjenemu občinstvu se nudi letos v vseh poljubnih cenah tudi prav izredno VELIKA IZBIRA raznih drugih tekstilnih predmetov. V oddelku za Čevlje velika zaloga čevljev renomirane znamke .Popper* in tudi prav dobri in cenejši čevlji domaćega proizvoda. GOSPODIČNA prikupne zunanjosti, z opravo, išče v zakon gospoda od 39— 50 let z zasigurano bodočnostjo. — Ponudbe pod značko *Ob robu prepada 1700« na upravo »Slov. Naroda<. SEZONSKO MESTO na Jadranu išče kapelo d jez obstoječo iz štirih članov. Prednost imajo študenti. Ponudbe: Hotel »Jugoslavija«, Krk. 1707 KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od D m 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra »ta *t. 40. 9/L IZPOSOJ AMO plošče, gramofone radlo-aparate. »8LAGER«, Aleksandrova c 4 (prehod »Viktorla« palače k ČE POTREBUJETE KAPELNIKA in zborovodjo z večletno civilno m vojaško prakso, se obrnite na naslov: Kralik, učitelj glasbe, Mrzla-Vodica, Gorski Kotor. 1G73 NlPBlMlNINl ENODRUŽINSKO HIŠO 4 sobe, kuhinja in vse druge pritikline, vodovod, elektrika, 300 m2 vrta prodam. Več v židovski ulici 7 v trgovini. 1698 PRODAM NOVO HIŠO 2 postaji od Ljubljane (1 eno-sobno in 1 dvosobno stanovanje), elektrika, v krasni legi. — Ponudbe pod »60/1713« na upravo :»Slovenskega Narodac. MIZARSKO DELAVNICO s stroji odda ▼ najem J. Pogačnik, škof j a Loka. 1709 DVE HIŠI V GRAZU stanovanjski, moderno zidani, s 5% donosa, plačljivi v dinarjih, naprodaj. — Realburo, Fer-ro, Graz, Herrengasse 7. 1712 HIŠA OB .MARTLNŠICI 10 m od morja, naprodaj za 80 tisoč Din. — Pojasnila: Gačeša, Sušak, Brajdica. 1648 PREMOGOKOP v bližini železniške proge Pra-hovo-Niš prodam proti takojšnjemu plačilu Din 700.000 ter Din 500.000 na pozneje. — Ivanovi č. Novi Sad, FutoŠki put br. 63. 1661 HIŠO pol ure od Pragerskega v Lesk ovcu št. 30 prodam za 45.000 Din. Pojasnila: Jošt, Zgornja Ložnica, pošta Žalec. 1662 TRGOVINA z mešanim blagom, na zelo prometni točki Ljubljane, se odda v najem pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe na upravo »Slov. Narodac pod »Ugodna prilika 1718«. PAZINO RADEBURŠKE PLOŠČE za pekovske peči razpošilja — Vielhaber, Maribor, Kopitarjeva ulica 8. 1646 BUFFET BRIŠKI palača »Grafike« — nasproti glavnega kolodvora. Vsak Ljubljančan ln tudi vsakdo z dežele, ki je obiskal moj buffet, dobro ve, da r> najboljša vina in da nam ni treba delaU reklame, ker se dobra kapljica sama hvali. Poleg dosedanjih vrst sem vpeljal še boljše vrste vina ob enakih cenah. Rizling 1 Din 11.- Cviček 1 » 9.- Domača slivovka 1 » 26.-Troplnovec 1 > 24.- Kuba rum 1 » 30.- Domači kmečki špeh kilogram » 25.- šipon 1 > 9.- Traminec. buteljka » 12,-Domači hruševec 1 » 26,-Karlovački vermut 1 > 24.-Razni likerji 1 » 32.- V buffetu so na razpolago vedno razni sveži zakuski po najnižjih cenah. Se priporoča za nadaljnji obisk A. BRIŠKI. Zahtevat M' pri Vašem trgovcu tudi Hote-Ho] Zavitek za 2f> porcij l>in »•5© POHIŠTVO Na obroke! — Na hranilne, knjižice: masivne spalnice Din 6000.-šperane spalnice » 3.500.-pleskane spalnice » 1800.-omare » 380- postelje » 180,- Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas. Sprejemamo vsakovrstna naročila in popravila po konkurenčnih cenah. MIZARSTVO »SAVAt, LJUBLJANA, Kolodvorska utt-ca 18 — Miklošičeva oesta 6, Telefon 27-80, 1704 Originalna dvoKciesa Wa££enrad STETR in specialna dvokoiesa KOSMOS Zaloga rn zastopstvo: TRIBUNA F. SATJEL, LJUBLJANA KAitLOVSKA CESTA 4. TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA. KABLOVSKA GESTA STEV. 4 Za malo denarja novo obleko ako staro prinesete v naše sprejemališče za barvanje in snaženje, ^o je Vosnjakova ulica 4 (prejšnja Cesta na Gorenjski kolodvor) v krofačnici PREZELJ kjer se prevzema za tovarno VVagner v Radovljici. Vsa oblačila se na željo popravijo. Ni aprilska šala temveč golo dejstvo otvoritev nove drogerije 1. aprila na Krekovem trgu VINSKO KLET ne preveliko, po možnosti v sredini mesta — iščemo. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda« pod ^Vinska klet 1719« VINO ĆEZ ULICO: Metliško belo 1 Din 6.- Bizeljsko rdeče 1 » 8.- Cviček 1 » 8.- Rizling 1 » 9.- Burgundec beli 1 » 10.-Jabolčnik sladki 1 » 4.- žganje: Tropinovec pristni 50% 1 Din 20.- Rum fini Čajni 1 »24.- Slivovka pristna 48% 1 > 24.- ter raznovrstno žganje in likerje, desertna vina — nudi ter se priporoča: S. J. JEBAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 1720 ZA POMLAD nudi v veliki izbiri moške in deške obleke ter perilo iz lastne tovarne »TRIGLAV« no najnižji ceni JOSIP OLUP, Ljubljana Trgovski prostori: STARI TRO ST. 2 (POD TRANČO) — KOLODVORSKA ULICA UTEV. 8 Obteke in perilo izvršujemo tudi po meri. eniei obisk ažuriranje, predtiak. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matefc & Mlkeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal: antlanje. izdelovanje gumbnic, Vsled najmodernejši ureditve podjetja — najnižje cene. Ne samo gospa gospod tndi potrebuje pomladanski površnik in obleko. Okusu odgovarjajoče blago se dobi pri sta-roznani tvrdJrj K. MIKLAUC. LJUBLJANA, poleg Škofije. Cene so zmerne, postrežba prijazna. TORBICA Z ORODJEM od motocikla je bila izgubljena na progi Ljubljana-Trzič. Najditelj naj jo proti nagradi izroči na naslov: Stane Engelsber-ger. Tržič. 1710 KER JE KRIZA so znižane cene pristnih vin, — Na razpolago lepo keglišče in balinišče na lepem vrtu. — Se priporoča gostima Prankopan-sld dvor. 1705 PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE. ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEt BARVNI TISK PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE. OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE POROČNA NAZNANILA IN VABILA OBLEKE iz prima angleškega blaga od Din 1500 dalje izdeluje Atelje Sušnik, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. 1691 ROMAN »PROKLETSTVO LJUBEZNI« ki je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim zanimanjem, dobite pri upravi >Slovenskega Narodac, Ljubljana, za 30.— Din (po posti 35.— Din j v lepi trdi vezavi, oba dela skupaj vezana, s poštnino Din 50.—. 1683 DAME POZOR! Trajno kodranje po najnižjih cenah izvršuje — Jožko Bev-čič, ftmartinska cesta št. 22L 1699 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T ftOFEK-MEHANIK dobi službo takoj. — Ponudbe na: Autobusno podjetje, Raj-henburg. 1548 w H eu Vi O 06 KATALOGE N ARODNA I1SKARNA LJUBLJANA KNAFLJKVA ULICA 5 T Zahvala Po smrti moje žene mi je KARTTAS takoj izplačala vso zavarovano vsoto. Zato se tej solidni zavarovalnici toplo zahvaljujem in jo vsem priporočam. Podvin, 27. marca 1938. VASLE ALOJZ, L r. posestnik. r~v" Zahvala "1 Ker mi je KARTTAS po smrti moža, ki je v 8. mesecu zavarovanja podlegel influenci in me pustil z nepreskrbljenimi otroci, takoj izplačala vso zavarovano vsoto, se ji iskreno zahvaljujem. To je res prava, poštena m vama zavarovalnica. Podgorje pri Kamniku, 28. marca 1933. ANŽIC MARIJA, 1. r. vdova po krojaškem mojstru ..J Najnovejši modeli dvokoles, otroških to igračnib vozičkov, prevoznih tiicikijev, motorjev tn šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Cenik-' franko, ^TRIBUNA« t. B. 1^, tovarna dvofcuie* ui ormifcfh vozičkov, W 'UBUANA, Kartovska cesta it 4. •CLOVEN81CI NAROD«, đbe 1. sprte »81 OTROKOM: Br, 20-26 Vrsta 4531-00 TAhek otroški čeveljček za dnevno uporabo. Gornji del is angleškega platna, gumijast podplat. St. 27— 34 Dta 25.—» 35.- Vrsta 2942-00 Otroška sandala % usnjenim podplatom samo Din 35.—. Jamčimo aa vsak. par. Mofike Din 49.—. Vrsta 3661-00 št. 19-27 Otročičkom lepe pomladanske visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz ikruipona. Vrsta 4562-29 Za sport. Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge sporta, za turizem in za razne igre. vetik o noe Le enkrat v leto je vefika noč - pwi pomladi, I ja in ljubezni Pričakajte ga t naših novih čevljih. Z novimi cenami smo omogočili vsakomur, da si zamore letos kupiti poceni dobro obutev ŽENAM: 49.- Vrsta 3335-10 ženski sivi ptetoeni maki čevJji z gumijastim podpiatoan, Za lepe sončne dneve. ki etegarjten čeveljček cfcinno peto. Vrsta 9375-03 ssjem l Vrsta 9815-03 OteuBen dekrjJte-čevelJCeb te finega baržuna aM satena. Ne ame manjkati v garderobi nobene praktične ri-ome Vrsta \*&S2 Tf čeveJjčftti iz Onega baxžuo&, komtomirajii z takom, zamore jo zađcvol ji-ti de tako fin okna ki nadomestiti čevlje is jelenje kože. K vsakemu paru čevljev izberite odgovarjajoče nogavice: VSZJKA IZBIRA V VSEH MODNIH BARVAH IN DESE2NTH: ŽENSKE NOGAVICE: Svilene Bemberg Din 29.— Svilene vascosa Din 25.— Svilene Din 19.—, la flor Din 19.— Jsz Amertka-bon^badSa Din 15.— Bocrubažaste, aormaJ Din 9.— Ie sukanca za sport Din 10,— NOGAVICE: Dfo 8,— 10—, 12.— Din 7.—, 9.— Din m.—s 12-— otboske Dolge bombažaste Kratke la sukaoca Za sport MOŠKE NOGAVICE: Ez snSranca in —otovrle Din 15.— lOgiptovski bor.uba*- s pod>ptaJtoni Vrsta 016740 Čizme te mastnega wen£a ■ močukn wika-nizjiranim gumajaatSm podplatom. Prfklad-ne za delo na pokjn, zforedbeh. cestah in za drug- štrapae. ts močnega botesa Jnotua m ka, močna gumijasti podjptati. no tspe&ni če^^ji. 3967-22 vackbona i»Oii_ r\'OV poseb A. L) hnđier>: 3o (Dre — Počaknj mak), takoj zvei. Vojaška p&tru&a je baš prihajala po iiMci. Marjana jI je skočAa naproti, oforoitla se je na poveljnika, rekoč: — Gospod, aretirajte me ... kradla seTT>. — Vi?___m Je začnxQ podčastnik- — Da, mene so iskaJd vaši vojaki pred dobro uro v mestu, pa sem jim ušla. Zdaj pa odkrito priznam svoj ztocin in prosim, da me aretirate. — Ali nori? — je pomisia Jakob in skočil v stran, — Kako se pišete? — je vprašal Častnik in potegnil iz žepa beležnico. — -Marjana Vauthier ... Ponavljam, da sem tista, ki ste jo iskali pred vbodom v modni salon. — No, ker že priznavate, policijska stražnica je dve koraka odtod, pa pojdite z narni. Marjana je mimogrede stopila k Henriki in Lnizi ter Jima zašepetala: — Pokoro začenjam; prosita boga, da bi mi dal toliko poguma ki moči da jo bom mogla delata do konca. Obrnjena k Jakobu je pa vafcHfc- — Sad sem ti dešaia, da ti tridem! Potem je pa stopila med vojake in podčasurika, ki so krenite z njo naprej. Jakob je odskočii. videč, da hočejo vojaki res odvesti Marjano, — V zapor!... Sai nori! — je za-šepetal in se vrni* v krčmo, kjer so ga pajdaši na vse grk> kHcaM. Vemo pa. da ni b$a n?e«ova navada dolgo razmišljati. Po prvem presenečenju je skomigni z rameni kakor človek, ki ima od tega svojo korist In to je bik> vse njegovo sočutje z žensko, ki je imela to nesrečo, da se je biia seznanila z njim. Z velikim veseljem so sprejeto Jakoba v krom*, kjer se je bližala gosfcrja hooon. Pijana Frochardka je bfta ostudna. Ves čas je tekmovala z razuzdanimi sk*yvirrH pajdaši prepevala je z opmi in razbijala z nožem po posodi. XIV. Dve siroti sta torej sišsati, kako je Marjana zabrusila Jakobu v obraz, da je med njima vse končano. Henrika je videla ki povedala Lutzi. kako so vojaki odvedli ubogo Marjano. Ta čas se je bilo znoefto ... Lnjčd so širite motne ža/rke po vsem nabrežje tja do vhoda v uteco Danphine in na Pont Netrf. Henrika se je ozirala na vse strana v nadi, da se končno vendar le pojavi od nekod Martan. Zdaj, ko m bfio več Marjane, da bi odvračala meno rx>zornost od mračniti rmsli, se je začela Laiza zopet bati. Kakor vsi slepci je hotela toda ona vse vedeti, ki tako je vsak h#p vprašala Henrfko: — No, sestrica? — Nič, draga moja Ta čas je pa stopil Lai.eur liki prikazen b svojega sfcrrvaičsca, kamor je bdi previdno smnfcnžl ko so b*R pr*5o-rakaii vojaiki na nabrežje ... — Gromska stresa, — je zatusujrat, — to sta vam radoveemi dekieta. ka v mšstih je pripomnit: — Jaz jima pa ne misiim povedati, kaj nameravam s*ori*! m zakaj stoji t« bHzu koč*ja, ki sta jo gotovo že opazili. Najprej se je premeteni sktga bal, da bi se ne zavleklo prerekanje med vojaki in žensko, ki so jo potem odvedli aa poftckjo. ki tako je b£ zelo vesel, ko je opazfl. kako je krenfta vojaška patrulja z Marjano proti policijski sir a ženici. Skočil je iz svojega skrivaIššča. Utica je bila skoraj prazna. Lafieur je brž poiskal svoja pomočnika. — Kotita naj se nam p*evxkH> približa, — je deja4 enemu. — Saj vozi nekaj korakov za nami, — je odgovoril dragi. — Končno smo sami! — je vzkHk-nfl Lafleur ki si pomel roke. ki pripomnil je kot priporočijo: — Sta me dobro razumela? Ugrabiti moramo večjo. Jaz jo spravim do kočije, če bi se pa upirala ... Prvi pomočn-Fk mu je pokaral robec — Dobro, — ga je pohva-ni Lafleur. —Na ulici m žive duše . .. Naprej torej! m bodimo previdni, Lafteur! Henrika se je nekoliko n orni rila, videč, da se bliža noč in da je ljudi na uiici vedno manj. Zašepetaia je bnwi: — Gotovo se bo#š. draga Latza. in ja^ se t«udd bo- —Z najinim rxinodom res ni vse v petka, ki vse kaže, da te negotovosti še ne bo konec Kaj bova poček, če tega gospoda ... — Cakag! — jo je prebila Henrika in stisnila njeno roko. — čakaj. Lniza. giei, nekdo prihaja ... — M je on? — je vprašata slepa v s c rabu. — Saj veš, da ga ne poznam!... — Da. na to sem pa čisto pozabila. — Toda — je nadarjevala Henrika. — mož. ki ga vidim, je že prileten. — Kakor gospod Martin. — ki zdi se mi. da je namenjen k nama. — Asi na« '- — ie vn-sfepa. — Da! — No. hvala bogu, on je! — je vzkliknila L« i za. — gospod Martin prihaja. — Tudi meni se zdi. da bo ou, — je pritrdila Henrika. ki polni nad sta siroti sedfa' nazaj n^ k d. Zdaj nista mogli več premagovati svoje nestrpnosti. Heorfka je gledala izpod čela moža. ki se i hotel približa:: sirotama, pa je stopai nekam plaho. In na tihem s*i je mtsrrla: — Ce ie on. zakaj okleva?... Sai b: vendar lahko uganil, da sva z Luizo tisti, ki ga pričakujeta. No torej, zakaj rn: rr- naravnost k nama? Vzrok je bil v tem. da se je pripravljal Lafleur na ugrabitev zelo previdno. Prebrisani falot se je hotel naiprei zavarovati proti vsaki neprijetnosti ali nevarnermi presenečetntvu. Cas je hitel in ovira za oviro ga je zadrževala od odločilnega koraka, od končnega uspeha. Ni mislil, da bi se bi4 mogel Mart-ki z/budhi, pač bi pa lahko prignala radovednost pogledam tega aii onega mimoidočega, če bi zaslišal kirk osamljen m deklet. In tako se je singa martaza de PresJes na*jore-j prepričal, da mu ne preti nobena nevarnost, potem šele je •stop*! h klopici. kier sta sedeli Henrika in Ltriza. Predax> ie stopil pred mladi popotnici, je Lafleur v mssfth hitro izbral nekai besed, ki so se mu zdele potrebne za uvod. Potem je napravU zadnje tri korake m deja3 s prijaznim, sfcicJkim glasom: — Oprosti: a, g09ptxii\3ni, rnisikn, da vatju iščem... Prispeli sta iz Eweuxa. kaj ne? — Da, gosipod. in čakava ... Narodno gledališče DRAMA Mmmmm* ob 30. boouu, 1. afprlia: HamArt. Nedeija, 2. aprila; Ot> aa ari H fwmh-t Lav, Pooedefljfck, 3. aprila: Zaprto. Prva repriza bo dum ob 30. uri v iTUbdjaoski drami. Maak>vno vlogo igra ta ve6er režaser g. ClrM Debevee. Duha Hanoletovega očeta na g. KraJj. Vte ostala zasedba je kakor pri premijeri. Nedelja v ljubljanski drami, v ne. se na novo Studira v režiji g. prof. Šesta, kf je postavil toda premijero pasijonsflce igre pred startati leti. Glavno viogo igra g. Gregorm. Sedefti so od 8 do 30 Din. Zunanji pooetnikl narooe votopnice lahko tudi pismenom potom pil upravi Na-- w flHedaHSfta. OPEBA Začetek ob 30. Sobota, 1. aprila: Samson in DatiJa. Red B. Nedelja 2. aprOa: Ob 30. nrt mUu demkah. Iwtti Znsjfcrwic ce-Ponederjek. 3. aprtla: Zepr4 • Repriza BNNBfcJPt^epa epere Sain. !*>n in Delila, ki je po sogiaena sodbi ena rjajboljKh letošnjih predstav, bo dreri ob 20. uri v operi za red B. Glavno žensko vlogo Dafiie igra ga. Thierry^Kaveniko