TIM vsebina 3 Leto VII. November 1968 revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine ■ Portreti slovenskih znanstvenikov — prof. dr. Marija Perpar ■ Izdelajte sami: Kartonasti etuiji za slike B Letalo iz kartona in lesa: Peter Burkeljc | Ščitni karton za knjigo: Lojze Prvinšek | Osnovni elementi radiotehnike: Vukadin Ivkovič B Drevesa za maketo: Janko Vertin Q Model bojnega čolna — nagradni izdelek: Peter Burkeljc ■ Aktivnost mladih na področju tehnike: Janez Ribnikar B Poskusi v kemijskem laboratoriju: Tita Kovač B Zabavna fizika: po J. U. Pereljmanu, priredila Anka Vesel B Kolesa, kolarji in vozovi: Miloš Mehora B Tehnične igrače: Dušan Kralj B Mali TIMOV tehniški slovar: Lojze Prvinšek B Mladi fotoamaterji: Vlastja Simončič B Premisli in ugani: Pavle Gregorc Izdaja tehniška založba Slovenije — predstavnik Dušan Kralj. Urejuje uredniški odbor: Odgovorni urednik Drago Hrvacki, tehnični urednik Ciril Barborič, oprema Drago Hrvacki. Tim izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 12 dinar¬ jev, posamezna številka 1,20 din. Revijo naročajte na naslov: TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X. Tekoči rač. 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna Kočevskega tiska v Kočevju. Po¬ štnina plačana v gotovini. PORTRETI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV prof. dr. marija perpar Rojena 1. januarja 1904 v Tolminu. Osnovno šolo je obiskovala v Go¬ rici, klasično gimnazijo v Ljubljani. Na ljubljanski univerzi je študirala na filozofski fakulteti kemijo in fiziko. Po diplomi je študirala še na tehnični fakulteti in diplomirala za inženirko kemije. Promovirala je leta 1929. Pou¬ čevala je na gimnaziji v Ljubljani in v Celju, od 1. 1946 predava organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Je tudi avto¬ rica srednješolskih in visokošolskih učbenikov. Menda ni otroka, ki se že z mladih nog ne bi odločal za ta ali oni poklic. Mehaniki in »tovarišice« v šoli, zdrav¬ nice in piloti, kaj vse nismo bili v ti¬ stih letih' Najbrž je bilo tako tudi z Vami. Zanima nas, če je bila že takrat kemija Vaše najljubše razvedrilo? V tedanji klasični gimnaziji nismo imeli mnogo kemije niti ne fizike. To¬ da že poskusi, ki jih je pokazal naš profesor v nižji gimnaziji, so me zelo privlačili. Poskušala sem jih sama na¬ praviti doma. Marsikateri kratek stik in smrad v stanovanju je šel na račun mojih eksperimentov, kar mojim doma¬ čim ni bilo prav nič po volji. Mnogo¬ krat sem po cele ure premišljevala in študirala, da bi ugotovila, zakaj je ek¬ speriment potekal drugače, kot sem si ga zamislila. Eksperimentiranje in pre¬ mišljevanje, zakaj in kako je potekel poskus, mi je prešlo v pravo strast. Zelo rada sem hodila v gore. Samotne gorske poti so kot nalašč za premiš¬ ljevanje, in če je bil sneg, ni manjkalo priložnosti za to, da sem rezultate teh razmišljanj in sklepov opisala. Vsakdo ima pred seboj bolj ali manj zahtevne naloge. Naši mladi bralci uspešno delo v šoli in kar največ pri¬ jetnih uric v prostem času, pred Vami pa se gotovo kopiči nič koliko zaplete¬ nih strokovnih problemov in dolžnosti. 65 Katera od Vaših znanstvenih nalog je trenutno najpomembnejša? Trenutno raziskujem s svojimi so¬ delavci sestavo rženih rožičkov, ki so v srednjem veku, ko so ljudje uživali neo¬ čiščeno rž, povzročali hude zastrupitve. Rožički vsebujejo poleg mnogih organ¬ skih snovi več fiziološko močno aktiv¬ nih alkaloidov, ki so v rožičku veza¬ ni na rdeča in rumena barvila, od ka¬ terih se le neradi odcepijo. Pri ekstrak¬ ciji aktivnih in zdravilnih snovi iz rast¬ lin moramo namreč mnogokrat prei¬ skati tudi ostale sestavine in ugotoviti, ali so aktivne snovi vezane na druge snovi in kako bi jih od njih odcepili, da bi izolacija potekala kar najbolj ne¬ moteno in popolno. V srednjem veku in še po njem so se učenjaki-alkimisti trudili, da bi v retorti izdelali pravo zlato. Čeprav so pri tem prišli do marsikaterih drugih dragocenih odkritij, se jim zlata nikdar ni posrečilo izdelati. Pa vendar: da¬ našnja znanost že pozna postopke, po katerih enega od elementov pretvori v drugega, na primer uran v plutonij. Ali Vas torej upravičeno sprašujemo, če in kdaj bodo izdelali prvi karat zlata? Kemiki danes nimamo takih teženj; zlata je za zdaj v naravi še dovolj in tudi cenejše je od umetno pripravljene¬ ga. Pred kemiki so danes važnejše na¬ loge. Kemiki-tehnologi na pr. skušajo pripraviti snovi, ki bi nadomestile čim več naravnih snovi, kot so les in ko¬ vine, ali pa pripraviti snovi z bolj¬ šimi lastnostmi, kot sta na primer por¬ celan ali steklo. Sintetična vlakna so trdnejša kot naravna, sintetska barvila so obstojnejša in lepših nians kot so maloštevilna naravna barvila; umetna gnojila nadomeščajo ali dopolnjujejo gnojenje s hlevskim gnojem; rafinerije pripravljajo visokooktanske benzine, sintetični kavčuk ima za določene na¬ mene boljše lastnosti kot naravni; v farmacevtskih tovarnah pripravljajo kemiki vedno nova in učinkovitejša zdravila itd. Biokemiki skušajo razvoz¬ lati komplicirane organske spojine, ki sestavljajo živo celico in jih pripraviti sintetično. V zadnjih letih so bile zelo uspešne raziskave na področju jedrskih (nukleinskih) kislin in polipeptidov. Kemiki in fiziki seveda še pretvar¬ jajo elemente in cepijo atomska jedra, toda ne zato, da bi pripravili zlato, am¬ pak da bi dobili nov vir energije. Seveda pa je od človeštva odvisno, ali bo to energijo porabilo v vsesplošno korist in blaginjo ali za svoje uničenje. Med naročniki Tima je mnogo ta¬ kih, ki jih kemija in kemijski poskusi neznansko privlačijo. Nedvomno se jih bo nekaj odločilo za poklice, ki so vezani na to vejo znanosti, ki se prav zdaj izredno naglo razvija. Poskuse za domačo mizo bodo zamenjali moderni laboratoriji, tovarne, obrati. Kakšno bi bilo Vaše priporočilo tem bodočim teh¬ nikom in znanstvenikom? Kemični poskusi, ki jih mladina na¬ pravi sama, so vedno zelo dobra pri¬ prava za študij kemije in prav bi bilo, da bi vse šole, osnovne in srednje, nu¬ dile mladini priložnost za eksperimen¬ tiranje in pomoč pri njem. Vsak po¬ skus pa bi moral spremljati tudi študij o vzroku in poteku reakcije. Spoznava¬ nje naravnih zakonov je prav tako potrebno kot praktične izkušnje. TIMOV MALI OGLAS Kupim rabljen ali nov letalski motor¬ ček kateregakoli tipa. Prodam album tujih znamk za 70 N D in avtomobilske prospekte po 0,5 N D. Album in prospekte tudi zamenjam za motorček. Bergant Vinko Pungert 2 Škofja Loka 66 IZDELAJTE SAMI KARTONASTI ETUIJI ZA SLIKE Stare in nove fotografije, ki so nam po¬ sebno dragocene, radi nosimo s seboj ali pa jih vstavimo na vidno mesto. Primerno jih bomo namestili v cenene papirnate ok¬ virčke, ki jih lahko sami izdelamo. Starim slikam se posebno dobro poda ovalen zaključek. K črno beli fotografiji bomo v tem primeru izbrali črn ali temno siv papir, rjavo beli pa temno rjavega. Malo bolj živahna je svetla podlaga in pravilni mnogokotni izrez (v našem prime¬ ru osmerokotnik), zato je primeren za otro¬ ške fotografije. Če so ovojčki izdelani iz tanjšega pa¬ pirja, je vsa harmonika iz enega traku in jo lahko zganemo v denarnico. Skica 1. (zgoraj desno) vam bo v pomoč pri načrtovanju ovalnega lika. Dva risalna žebljička, ki sta 6 cm narazen, zvežemo z nitko, ki je daljša od te razdalje — v na¬ šem primeru 7,5 cm. S konico svinčnika jo napnemo v trikotnik. Nit držimo stalno na¬ peto in vodimo svinčnik okrog obeh žebjič- kov. Pri tem se niti trikotnika v vsaki točki krožnice spremenita (od enakokrakega v sredini do izbočenega, dokler v podaljšku zveznice obeh žebljičkov ne preide v črto, nakar spet raste. Narišemo si le eno polo¬ vico, ki nam rabi kot šablona za ostale. Pri načrtovanju pravilnega osmerokot- nika si pomagamo z dvemi pravokotnimi križi z zasukom 45 stopinj, ki jih preseka¬ mo s krožnico, presečišča s kraki pa zve¬ žemo. Ti gibljivi pasovi slik so sestavljeni iz posameznih pravokotnih, kartonastih listov. V vsako polje zarišemo zaželen obris na zgoraj opisani način in ga izrežemo. Foto¬ grafije prilepimo pod izrezana okna, polja pa zlepimo z lepilnim trakom kot kaže ski¬ ca 2. Pri tem si začrtamo robove, liste pa malo razmaknemo in obtežimo. Lepimo na obeh straneh, da se pri zgibanju trak ne zlepi. Polja so lahko poljubno velika, v na¬ šem primeru so: 8X12,5 za ovalni izrez, 67 letalo iz kartona in lesa Izdelali smo že zmaj, ki verjetno ni bil pretežak. Tokrat smo pripravili načrt le¬ tala, ki je za izdelavo izredno enostaven in cenen. Za izdelavo potrebujemo: polo kartona (lahko je tudi risalni list), letvico 2X2 mm, košček bakrene žice 0 1 mm in ce- lonsko lepilo. Od orodja potrebujemo škar¬ je, risalni pribor in oster nož. Načrt je ri¬ san v naravni velikosti in vse dele preri¬ šemo kar z načrta. Najprej izdelamo vse dele posebej. Iz¬ režemo krilo, smerni in višinski stabiliza¬ tor, ter odrežemo od letvice palčko za trup. Z acetonskim ali celonskim lepilom prile¬ pimo najprej smerni stabilizator 3 na trup 4. Ko se je lepilo posušilo prilepimo še kri¬ lo 1 in višinski stabilizator 2 k trupu. Tako izdelan model moramo še obtežiti na nosu trupa. Za utež uporabimo bakreno žico, ki jo navijemo na letvico 5. Model je pravilno obtežen, kadar je uravnotežen, kar preskusimo tako, da ga podpremo s palcem in kazalcem na označenem mestu pod krilom. Tako izdelanemu modelu narahlo upo¬ gnemo krila navzgor, da bo model stabi¬ len pri letu. (Glej skico ob načrtu!) Model vržemo pod blagim kotom proti zemlji. Najenostavneje je, če si zamislite pred seboj točko, ki je oddaljena 5—6 m od vas. Model bo lahko že takoj lepo letel. Če se bo vzpel v zrak, nato pa omahnil na nos in se ponovno vzpel, pravimo, da mo¬ del pumpa. Tedaj moramo dodati uteži. Če leti model strmo proti zemlji, pa moramo nekaj uteži odvzeti. Z modelom lahko naredite tekmovanje. Tekmujete na dva načina. Narišite črto, za katero stoje vsi tekmovalci. Z modelom poskušate preleteti čim dlje od črte. Zma- SIMBOL MOČI V PREHRANI med Najcenejša je kalorija iz medu. Ob umskih in fizičnih naporih črpajte svojo moč iz medu! /HEDE^ 68 govalec je tisti, ki ima najbolj oddaljen model. Približno 4 m od startne črte narišite na tla tarčo z vsaj tremi krogi in mečite mo¬ dele v cilj. Zmaga tisti, ki zbere največ točk v treh poletih. Veliko zabave pri tekmovanju in pri delu. 69 ščitnega kartona je enostavna. V tem se¬ stavku bomo na kratko opisali kaj potre¬ bujemo za izdelavo in kako naj poteka delo. Orodje: nož, kovinsko ravnilo, kotnik, podloga, škarje in merilo. Material: karton ali siva lepenka št. 50 (deb. 0,5 mm), lepilo karbofix ali kožni klej. DELO: Knjigo najprej natančno izmerimo. V našem primeru imamo knjigo velikosti A 5 140 X 210 X 32 mm. Čistim izmeram knjige dodamo po 2 do 4 mm na dolžino, širino in debelino. Tako povečane izmere za ščitni karton so potrebne zato, da lahko knjigo vlagamo v karton. Z dodatki k izmeri knji¬ ge bo velikost našega ščitnega kartona — 140 X 215 X 35 mm. Izmere nato označimo na kartonu, po zgibnih črtah z nožem zarežemo zgibe do 1/3 debeline kartona. Odvečne dele potem odrežemo. Zarežemo še zavihke na obeh straneh, na odprtih stranicah pa izrežemo polkroga za prijemanje knjige. Ščitni karton zgoraj in spodaj zalepimo tako, da je mali zavihek vlepljen med za¬ vihkoma stranic. SCITNI KARTON ZA KNJIGO Knjiga je predmet trajne vrednosti. Se¬ veda tega ne moremo trditi za vsako bro¬ šuro ali »kriminalko«, ki jo mimogrede ku¬ pimo v kiosku, jo preberemo in za vselej odložimo. Nas zanimajo drugačne knjige — takšne, ki jih želimo ohraniti čim dlje. Knjige hranimo v knjižni omari. V police jih postavljamo tako, da stojijo pokonci. Če police niso polne, se knjige nagnejo. Knjige, ki v takem položaju ostanejo dalj časa, sčasoma izgubijo svojo prvotno obli¬ ko. Tem deformacijam knjig se najbolje izognemo s tem, da za vsako knjigo po nje¬ ni izmeri izdelamo ščitni karton. Izdelava OSNOVNI ELEMENTI RADIOTEHNIKE LINEARNI ELEMENTI 2. KONDENZATORJI Vzemimo dve vzporedni kovinski plošči, medsebojno izolirani, izolirani tudi proti okolici, tako kot nam to kaže slika 1. Slika 1 Plošči sta nevtralni: električni naboj ne obstaja niti na eni niti na drugi plošči. Če sedaj prek stikala S zvežemo plošči na električno baterijo, priključimo enosmerno napetost, se na njih ohrani naboj tudi, če ju odklopimo od vira napetosti. Zaradi te¬ ga imenujemo tako napravo ELEKTRIČNI KONDENZATOR. Ime kondenzator izhaja iz latinske besede kondenzare, kar pomeni zbirati. To je nekakšna električna posoda, v katero lahko kopičimo in shranjujemo električne naboje. Naboj na ploščah kondenzatorja je so¬ razmeren napetosti U, ploščini S in raz¬ dalji plošč d. Na ploščah sta naboja raz- noimenska, toda enako velika. Matematič¬ no zapišemo tako: + q = _ Q = u 4-= U X C d + Q in — Q sta naboja na ploščah. Iz¬ raz S/d imenujemo KAPACITIVNOST kon¬ denzatorja. Tako je kapacitivnost C Množino elektrike ali električni naboj na ploščah kondenzatorja merimo v am- perskih sekundah ali Coulombih. Ampersekunda je naboj, ki ga tok 1 A prenese na sekundo skozi poljuben prerez vodnika. Enoto kapacitivnosti — farad — ima kondenzator, ki pri napetosti 1 V med plo¬ ščama sprejme na vsako ploščo naboj 1 ampersekunde. Ta enota je zelo velika. V radiotehniki se praktično uporabljajo kon¬ denzatorji z manjšimi kapacitetami, to je nekaj mikroforadov (pF) oz. pikofaradov (pF). Tako je 1 F = 1.000,000 pF 1 pF = 1.000,000 pF Za laže razumevanje kondenzatorja, kapacitivnosti in naboja naredimo mali elektroskop. Za izdelavo elektroskopa rabi¬ mo stekleno posodo (lahko je od Vegete), kovinsko palico, polivinilasto palico ter dva lističa staniola. Skozi zamašek stekleničke vtaknemo kovinsko palico, z Ohojem zale¬ pimo lističe staniola na koncu palice ter vse skupaj potisnemo v steklenico. Polivi¬ nilasto palico nekaj časa tremo in se nato hitro dotaknemo kovinske palice. Kaj smo naredili? Polivinilasto palico smo naelek¬ trili in to množino elektrike prenesli na elektroskop. Lističa v elektroskopu sta se naelektrila, eden pozitivno (Q), drugi ne¬ gativno (— Q). Ker sta ta dva naboja raz- noimenska, sta se lističa oddaljila drug od drugega. Elektroskop nam prikazuje slika 2. 71 polivmilna palica a b Slika 2 a — nevtralni položaj, b — električno nabiti ploščici. 3 Naš poskus kaže, da je kapacitivnost kondenzatorja tem večja, čim večji sta ploščici in čim manjša je njuna razdalja, odvisna pa je še od vmesnega izolatorja ali dielektrika. Vezanje kondenzatorjev Vzporedna vezava. Kakor upore tudi kondenzatorje lahko vežemo vzporedno. Toda, če so kondenzatorji C 1( C 2 in C 3 ve¬ zani vzporedno, je na vseh enaka nape¬ tost U. Naboj sestavka pa je enak vsoti nabojev posameznih kondenzatorjev: Q = (C, + C 2 + C 3 ) U = CU Celotna kapacitivnost sestava vzpored¬ no vezanih kondenzatorjev je enaka vsoti kapacitivnosti posameznih kondenzatorjev. Slika 3. Zaporedna vezava. Zaporedno vezani kondenzatorji imajo skupen naboj Q. Na¬ petost na posameznem je odvisna od ka¬ pacitivnosti Q Q U, +u 2 + u 3 = u =-= — + c c. Q C 2 Če krajšamo Q, dobimo 1111 C C, + C 2 + C 3 Pri serijski vezavi kondenzatorjev se se¬ števajo njihove obratne vrednosti. Zaporedno vezane kondenzatorje kaže slika 4. Slika 4 Kondenzatorji imajo zelo širok asor- timan in vsak ima svoje značilnosti. Po kvaliteti so eni boljši, drugi slabši. Tudi pri izdelavi istih tipov pride do razlik pri izdelavi. Pri izdelavi je treba paziti na iz¬ gube zaradi induktivnosti, na temperaturo ter na vlago in čas. Čas, temperatura ter vlaga so trije važni dejavniki pri izdelavi kondenzatorjev. Papirni kondenzatorji Papirni kondenzatorji imajo kot dielek- tritk papir med metalno folijo. Ta folija je debeline 6 — 12 mikronov in je navadno aluminij. Papir je običajno debeline 4 — 5 mikronov ter zelo gladek. Izdelujejo ga na Finskem. Zaradi poroznosti so navite najmanj dve lege papirja. Papir zelo rad vpija vlago in ga zato impregniramo z raz¬ ličnimi parafini, ozokeriti in smolami. Na konceh moramo kondenzator zaradi vlage zapreti. Zapremo ga s smolami, ki so ze¬ lo odporne. Najboljša je aralditna smola. Slika 5 72 Slika 6 Kako izgleda notranjost papirnatega kondenzatorja, vidimo na sliki 5. Nekaj papirnatih kondenzatorjev nam kaže slika 6. Kapacitivnost papirnatega kondenzator¬ ja se giblje med 50 pF in 10.000 pF. Delov¬ na napetost teh kondenzatorjev je 250 V do 500 V. V posameznih primerih je napetost tudi do 1500 V. Metal-papir kondenzatorji To je posebna izvedba papirnatega kon¬ denzatorja. Ce pride do preboja v papirna¬ tem kondenzatorju je le-ta neuporaben. Ta hiba je silila konstruktorje, da skonstru¬ irajo tak kondenzator, ki ne bi bil ob pre¬ boju tako zelo občutljiv. Tako so izdelali metal-papirni ali kratko MP — kondenza¬ tor. Za bazo uporabljajo papir na katerega je pod pritiskom nanesena tanka plast cin¬ ka. Cink je nanesen na obe strani papirja. Prednost MP kondenzatorja je v tem, da se ob preboju sam regenerira. Te konden¬ zatorje uporabljamo za blokiranje naprav proti motnjam. Slika 7 Sljudni kondenzatorji V tem kondenzatorju je dielektrik slju- da. Sljuda je naravnega izvora in ima veliko mehansko trdnost. Sljuda mora biti zelo čista. Najboljša je indijska sljuda. Pri nas jo pridobivajo v Prilepu. Sljuda se ko¬ lje na liste in se ne zvija. Enote se nizajo ena na drugo in tako dobimo želeni kon¬ denzator. Izdelujejo jih za vrednost od 10 pF do nekaj 1000 pF. Nekaj teh konden¬ zatorjev kaže slika 7. Plastični kondenzatorji To je nova vrsta kondenzatorjev. Kot dielektrik je uporabljena umetna masa. Navadno uporabljajo STIROFLEKS in se zato tudi imenujejo stirofleksni kondenza¬ torji. Ker je masa homogena, ne potrebu- Slika 8 jejo dva sloja papirja, temveč samo enega. Kontakti so točkasto privarjeni. Na konceh so termično obdelani in tako zaprti proti vlagi. Lahko so visokokvalitetni ali navad¬ ni. Nekaj jih kaže slika 8. Slika 8a Keramični kondenzatorji Keramični kondenzatorji imajo za di¬ elektrik keramiko. Ker je keramike več vrst, je tudi več vrst takih kondenzatorjev. Ločimo jih tudi po obliki: ploščati, cevasti in lončasti. Oglejmo si jih na sliki 8a. 73 AC 117 Iz keramične mase izoblikujejo predmet dokončne oblike in ga v posebnih pečeh sušijo, nato pa pečejo pri temperaturi 1300 do 1400° C. Nato keramiko srebrijo in po¬ novno žgejo pri temperaturi 800° C. Tako se srebrilna tekočina spremeni v srebrno plast, žgano na keramiko. Keramične kon¬ denzatorje izdelujejo od 5 — 2.000 pF. Za večje kapacitete so vezani skupaj manjši kondenzatorji paralelno v pakete. To so bili fiksni — nespremenljivi kon¬ denzatorji. 74 USMERNIK ZA TRANSISTORSKI SPREJEMNIK Kat vidimo iz shem, imamo tri usmer¬ nike. Prvi je (slika 9) izdelan tovarniško in ga prodajajo zahodne tovarne. Naredili bomo v principu isti usmernik, samo po obliki bo verjetno zaostajal za to¬ varniškim izdelkom. To je stabilizirani us¬ mernik. Stabilizacija je izvedena s transi- storjem AC 117 in diodo ZD 7. Poglejmo si najprej transformator. O njem smo pisali v deveti številki Tima, letnik 1967/68, kjer so tudi vsi potrebni podatki za, izdelavo transformatorja 220 V/10 V. Lahko pa transformator kupi¬ mo. To je transformator za električni zvo¬ nec, ki se dobi v vseh trgovinah z električ¬ nim materialom. Sledi še usmerniški del. Usmerjanje je enofazno mostično, ali Graetz-ovo. Za to uporabimo selenski us¬ mernik Iskra ali pa 4 diode kot vidimo na risbi. Diode so lahko proizvod RR Niš. Elektronski kondenzatorji so lahko druge vrednosti, naj pa bodo čim večje kapaci- tivnosti. Transistor je lahko AC 551, AC 530 itd. Proizvaja ga tovarna RR Niš in je ce¬ nen. Tudi diodo ZD 7 ali po naših oznakah BZ 7 proizvaja ista tovarna. Drugi usmernik (slika 10) je nekoliko enostavnejši. Transformator je isti in tu¬ di usmerjanje je isto. Ta usmernik ni sta¬ biliziran. Zato pa lahko spreminjamo iz¬ hodno napetost, če spreminjamo upore od 2000 ohmov. Ta usmernik proizvaja to¬ varna RR Niš za svoje transistorske apa¬ rate. Nekoliko drugačen je usmernik na sli¬ ki 11. Transformator ima 220 V na primar- ju in na sekundarju dvakrat po 7 V. Zato je tudi usmerjanje enofazno dvohodno. Za usmerjanje imamo selenski stavek, ali pa dve diodi. Izhodni del je podoben kot na sliki 9. Ta usmernik je novejši proizvod RR Niš. DREVESA ZA MAKETO Maketa pokrajine za malo železnico, ki smo jo v nadaljevanjih objavljali v lan¬ skem letniku Tima, je obsegala v manj¬ šem merilu večje zemljišče s hribovjem in ravnino. V takšnem merilu drevje ni sme¬ lo biti preveliko, zato smo lahko naredili gozd kar iz nalepljenih koščkov obarvane¬ ga mahu. Če pa izdelujete maketo v več¬ jem merilu, ki ima eno ali več stavb z drevjem ali gozdičem v okolici, morajo biti drevesa sorazmerno večja in tudi na¬ tančneje izdelana. Povedali vam bomo, kako je treba nare¬ diti drevesa, da bodo kar najbolj podobna resničnim drevesom. Seveda bodo tudi ta drevesa miniature. Najprej pojdite v gozd in si naberite mahu različnih vrst, to se pravi z različ¬ nimi vejicami. Na sliki A (na naslednji strani) vidite več vrst mahu. Od teh je Ai zelo primeren za izdelavo smrek, saj ima skoraj prav takšne vejice, A 2 bi bil pri¬ meren za bor, A 4 pa za mecesen. Hkrati poiščite v grmovju ali v živi meji majhne in čimgostejše vejice, takšne, ki že same po svoji obliki spominjajo na drevesa. S primernimi »popravki« bodo te vejice vzorno predstavljale golo zimsko drevje na naši maketi. Mah doma posušite v senci. V starem litrskem loncu si zmešajte listnatozeleno lužno barvo, kakršno lahko kupite v trgo¬ vini z barvami. Mah namočite v barvo in TIMOVI MALI OGLASI Prodam načrte raketometa s kratkim besedilom. Cena 2 din, poštnina 0,50 din. , Marija Hudovernik * Planinska 4., Bled Prodam malo rabljen mikroskop japonske izdelave z naslednjimi povečavami: 100, 200, 300-krat. Cena 97 din. Marino Novic Grčna 4, Nova Gorica 75 76 ga pustite čez noč v njej, da se bo dobro obarval. Drugi dan vzemite mah iz lonca in ga rahlo ožmite, nato ga razprostrite po časopisnem papirju in ga posušite v senci. Tako bo ohranil svojo prožnost. Med tem si izdelajte potrebno število stebel za smreke. Iz okroglih paličic, ki ste jih narezali v grmovju, odrežite več različno dolgih kosov. Vsak košček z no¬ žičem stožčasto obdelajte (gl. sl. C). Tudi stožce obarvajte v temnozelenem lužilu in posušite. S šilom napravite v vsak stožec luknjico, kar ne bo težko, ker je v sredini paličice mehkejši stržen. V luknjice poti¬ snite drobna stebelca in jih zalepite s kle¬ jem. Če so stebelca vejice z lubjem, ima¬ jo že kar pravo barvo, sicer pa jih obar¬ vajte rjavozeleno. Ko je vse to opravljeno, lahko začnete z oblikovanjem smrečic. Vejice obarvanega in posušenega mahu sortirajte v tri veliko¬ sti (slika D), nato pa jih nalepite na sto¬ žec z lepilom »librokol«, ki ga dobite pri knjigovezih. Lepite od spodaj navzgor naj¬ prej velike vejice, nato srednjevelike in končno proti vrhu vedno manjše. Lepilo sproti mažite na stožec in polagajte vejice. Lepilo se po 15 minutah posuši, ostekleni in je zelo prožno (slika E). Smreka je tako gotova in je videti tako resnična, da bo¬ ste presenečeni. Morda se vam bo zdelo to delo hudo zamudno, pa ni. Če ste vse pripravili, bo šlo hitro od rok. Drevesa iz golih vejic pa oblikujemo ta¬ kole: Vejic ni treba sušiti, ker se bodo med oblikovanjem primerno posušile. Vzemite električni spajkalnik in ga vpnite v pri¬ mež. Na vroči konici spajkalnika boste de¬ blo in vejice poljubno krivili. Vejice pri¬ tiskajte na vročo konico tako dolgo, da bo¬ do obdržale obliko. Namesto spajkalnika lahko uporabite tudi okroglo železno pali¬ co premera 5 do 8 mm, ki jo morate na plamenu dovolj segreti. Če imate na »-dre¬ vesu« nekje premalo vejic, si pomagate ta¬ ko, da s šilom izvrtate na primernem me¬ stu v deblu luknjico in zalepite vanjo ustrezno oblikovano vejico (slika B3). Na sliki B-| vidite neoblikovano, na sliki B 2 pa oblikovano drevesce. Prihodnjič bomo izdelali maketo, na ka¬ teri boste lahko preskusili svojo spretnost v oblikovanju dreves. nagradni izdelek MODEL BOJNEGA ČOLNA Na željo bralcev objavljamo načrt bojnega čolna. Bojni čol je namenjen obrambi teritorialnih voda. Biti mora hiter, okreten in dobro oborožen. Naš čoln ima v oborožitvi rakete, hitro strelni top in napravo za uniče¬ vanje min. Model je risan v merilu 1:1 in vse dele lahko prerišemo iz načrta kar na material. Za izdelavo potrebujemo sledeč ma¬ terial: notranji motor EMT-1 z osjo in eliso, vezani les 3 mm, letvice 3X3 mm, lipov furnir 1,2 mm, medehinasto cevko kemičnega svinčnika, kos jeklene ali varilne žice 0 2 mm, košček ploče¬ vine 0,5 mm, lepilo in lak. Material je cenen in ga lahko vsak¬ do kupi. Orodje je isto, kot smo ga rabili pri izdelavi ribiškega čolna: ravna in glad¬ ka šablonska deska, risalni pribor z indigo papirjem, rezljača s priborom, vi talnik s priborom, rašpa, pile za les in kovino, raskavec, klešče, kladivo, spaj¬ kalnik s priborom, čopič, posodica za lak, bucike in ščipalke za perilo. Izdelava je enostavna in podobna iz¬ delavi ribiškega čolna. Na šablonsko 77 desko narišemo simetralo čolna in po¬ ložaj reber. Iz vezanega lesa izdelamo oporo 1, kljun 2, oporo 3, rebra 4, 6, 8, 10 in zrcalo 11. Rebra narahlo prilepi¬ mo na desko na označena mesta. K rebru 4 prilepimo kljun 2 in obe opo¬ ri 1 in 3. Nato prilepimo najprej letvi¬ ce 5 h kljunu, rebru 4 in h oporam, nato pa še k ostalim rebrom in zrcalu. Ko se je lepilo posušilo, obdelamo rebra in letvice z raskavcem, nato pa prekrijemo najprej eno polovico dna s furnirjem, ko se je tudi to lepilo posu¬ šilo prekritje očistimo in prekrijemo še drugo polovico. Čoln z izdelanim dnom previdno odstranimo z deske in obdela¬ mo stranice čolna. Stranice prekrijemo s furnirjem. V tako izdelan čoln vsta¬ vimo os z eliso in prilepimo gredelj 25. Paziti moramo, da je gredelj v sime- trali čolna. Izdelamo še krmilo 12 in vlepimo cevko v dno čolna. Notranjost čolna prelakiramo z prozornim nitrolakom, da ga zaščitimo pred vlago. Prekrijemo palubo s furnirjem, potem, ko smo že vlepili letvice 9. V odprtino med rebro- ma 6 in 10 ter letvicama 9, vdelamo po¬ krov, ki ga sestavljata dva rebra 7 in dve letvici 9. Prek tega prilepimo fur¬ nir. Korito je izdelano. Prihodnjič bomo objavili načrt nadgradnje, topov, raket¬ ne rampe in antene. Korito lahko pobarvate z nitrola¬ kom. Paluba naj bo zelenkasto siva, stranici in zrcalo svetlo modro, dno pa črno. (Glej načrte na strani 79, 80, 81, in 82). 78 79 82 ’ Dne 22. in 23. junija je bil v Jabuki pri Plevlju IV. zvezni pregled aktivnosti mladih na področju tehnike. Slovenska ekipa, ki se je udeležila tega tekmovanja, je zastopala sledeče panoge: avto — moto, brodarsko modelarstvo, letalsko modelar¬ stvo, gradbeništvo, strojništvo, agrobiolo- gijo in kmetijstvo, radio tehniko, foto tehniko in kino tehniko. Ekipo so pred¬ stavljali pionirji iz Prekmurja, Štajerske, Gorenjske in Ljubljane. Potovali smo s posebnim avtobusom prek Zagreba, Okučanov, Banje Luke, Sarajeva in Plevlja. Jabuka je majhen kraj na gorski pla¬ noti z nadmorsko višino nad 1200 metrov. Hiše so raztresene in tvorijo majhne za¬ selke, ki so precej oddaljeni od ceste. Center sestavljajo: šola, gostilna in dom Boške Buha. V Jabuki je 27. septembra leta 1943 padel narodni heroj Boško Bu¬ ha, star komaj 17 let. O njegovem živ¬ ljenju nam je pripovedoval polkovnik dr. Saša Božovič, ki je edina živa priča Bo- škovega hrabrega boja, dokler ni omahnil smrtno zadet od sovražne krogle. Prireditelj je vse organiziral tako, da so tekmovanja potekala na strnjenem pro¬ storu. Pred domom Boška Buhe so po¬ stavili svečano tribuno. Tik pred njo je bilo enajst šotorov, ki so predstavljali improvizirane učilnice. Temnico so uredili v bližnji stavbi. Bazen za spuščanje mo¬ delov pa so zgradili na vrtu. Letalci so spuščali svoje modele 50 metrov od ho¬ tela. Prav tako tudi raketarji, ki so pri¬ tegnili precej gledalcev. Prometna tekmo¬ vanja so bila na dvorišču. Pri teh tekmo- Otvoritvena slovesnost aktivnost mladih na področju tehnike vanjih in pri spuščanju brodarskih mo¬ delov je morala posredovati milica, ker drugače ni bilo mogoče, zaradi množice radovednežev starih in mladih, tekmovati. Hadio-amaterji so izvedli »lov na lisico«. Slovenska ekipa Tekmovanja so se začela 22. junija do¬ poldne. Vsi tekmovalci so pisali dva sploš¬ na testa, nato pa še test za posamezno panogo. Praktično delo se je odvijalo v zasilnih učilnicah. Demonstracije in tek¬ movanja so bila v nedeljo. Zvečer istega dne pa so objavili rezultate. Dobili smo 11 srebrnih in bronastih značk. V soboto popoldne in nedeljo si je tek¬ movanje ogledalo mnogo ljudi iz bližnjih krajev. Iz Plevlja in Prijepolja pa so vo- z ! li posebni avtobusi. Tako se je na pla¬ noti pred domom zbrala množica ljudi. Za večino gledalcev so bila ta tekmovanja nekaj čisto novega. Vsem udeležencem bo ta dogodek ostal v lepem spominu. 83 poskusi v kemijskem laboratoriju RAST KRISTALOV Kristali rastejo zelo počasi. Čim več časa imajo za rast, tem lepši so. V čaši segrejemo 100 g vode, v katero smo dali 30 g galuna, na 50° C in mešamo. Ko je galun stopljen, prelijemo tekočino v drttgo čašo, preko nje položimo stekleno palči¬ co, na kateri je privezana niika, ki sega v raztopino. Raztopina se ohlaja — na nitki in na stenah čaše se izločajo majhni kristalčki. Nato potegnemo nitko iz raz¬ topine, raztopino prelijemo v tretjo čašo in male kristale pustimo, kjer so. Z nitke odstranimo vse kristalčke, razen največje¬ ga. Nitko pomočimo spet v raztopino in jo postavimo na miren prostor, kjer je temperatura enakomerna. Vsak dan, vsak teden so kristali večji. Če se nam zde kristali belega kalijevega galuma premalo zanimivi, lahko vzamemo vijolični kro- mov galun. Ko se nam zdi kristal dovolj velik, prekinemo kristalizacijo: še preden je vsa voda v kozarcu izhlapela, kristal osušimo in postavimo tja, kamor želimo, za okras. KRISTALNE RASTLINE V VODNEM STEKLU V drogeriji kupimo tekoče vodno stek¬ lo. 100 g vodnega stekla zmešamo v ste¬ klenici z 100—200 ml destilirane vode in s stresanjem dobro premešamo. Če vza¬ memo navadno vodo, postane raztopina motna! Raztopino zlijemo v čašo, postavimo na miren kraj in potopimo vanjo nekaj kristalov CuS0 4 , CuCl 2 , Cu(N0 3 ) 2 , MnS0 4 , železov amoniačni galun, FeSG 4 , rjavi FeCl 2 Co(NH 3 ) 2 , CoCl 2 , NiS0 4 , A1 2 (S0 4 ) 3 , Pb(N0 3 ) 2 . Vzamemo eno samo snov ali pa naredimo mešanico več različnih vrst kristalov. Lahko pa naredimo več raz¬ topin vodnega stekla in damo v vsako le eno vrsto kristalov. Železov klo¬ rid, FeCl 2 da debele, rjave prepletene ve¬ je iz manganovega klorida, MnCl 2 ali sulfata, MnS0 4 nastanejo bele »ledene sveče« in nitke, kobaltov in niklov sul¬ fat, 0aSO 4 in NiS0 4 zrasteta v zelena dre¬ vesa. Vsaka vrsta daje svojo vrsto »rast¬ lin«, več skupaj pa jih izgleda, kot alge na morskem dnu. Da preprečimo izhla¬ pevanje vodnega stekla, pokrijemo vsako čašo s stekleno ploščico. REAGENTI Galun, kalijev-aluminijev sulfat, Al K(SO ,) 2 .12 H 2 O so beli kristali ali bel prah. Galun ni strupen. Pri majhnih ranah zožuje žile in ustavi krvavitev. Hranimo ga v škatlah ali zamašenih steklenicah. VODNO STEKLO Za nas je uporabno vodno steklo, ki ga prodajajo za vlaganje jajc. Približna sestava je Na 2 Si0 3 . Je brezbarvna, oljnata tekočina, brez duha, z 40—60 % vode, reagira alkalno. Je nenevarna, vendar je ne smemo piti. Hraniti jo moramo v zaprti steklenici, zamašeni z gumijevim zamaš¬ kom. Na zraku postane raztopina stekla¬ sta in otrdi. DELOVNI POSTOPKI Izparevanje, kristaliziranje V vodi raztopimo kristal galuna, ki tehta nekaj gramov. Polovico raztopine odlijemo v izparilnici in segrevamo, do vrenja. Če smo tako odparili nekaj vode iz raztopine, pravimo, da smo snov upa¬ rili, če pa odparimo vso vodo, pravimo, da smo odparili do suhega. Kar nam osta¬ ne na izparilnici, ni podobno lepemu kri¬ stalu galuna, ki smo ga na začetku razto¬ pili. Če postavimo drugo polovico razto- 84 pine v čaši na prostor, kjer miruje, bo v nekaj dneh v čaši nastal lep kristal ga¬ luna. Tem lepši in večji bo, čimbolj ena¬ komerno in počasi bo voda odparevala iz čaše. V naravi poznamo ogromne kristale — tako kocke kamene soli, NaCl, ki imajo premer tudi nekaj metrov, ali kristale ka¬ mene strele, Si0 2 , ki tehtajo tudi po nekaj ton. ČIŠČENJE Pri natančnem kemijskem delu so na¬ čini čiščenja reagentov in posod zelo ob¬ sežni in dolgotrajni. Tu se bomo omejili le na najbolj osnovne načine čiščenja. Vo¬ dovodna voda vsebuje soli, ki puščajo na dobro očiščenih steklenih predmetih mot¬ ne sledove vodnih kapelj. Dobro pomite posode splaknemo na koncu pomivanja še z destilirano vodo, ki ne vsebuje soli. Če se nam nabira v posodah, v katerih se¬ grevamo navadno vodo, kotlovec, rumen¬ kasta plast na stenah in dnu, tega odstra¬ nimo z razredčeno klorovo kislino HC1, ki jo pustimo čez noč v posodi. Potem iz¬ peremo z navadno vodo, nato še z desti¬ lirano in posoda je spet čista. Maščobo, olje in voske očistimo s po¬ sod z izpiranjem z bencinom. Delati mo¬ ramo v prostoru, kjer ni ognja, ker je bencin lahko vnetljiv. Ko smo glavne ne¬ čistoče očistili, dokončno očistimo še s kalijevim bikromatom, K 2 Cr 2 07 , katerega stresemo za noževo konico v posodo. Nanj nalijemo nekaj žveplove kisline, H 2 S0 4 . Če je posoda mokra, se bo segrela, zaradi me¬ šanja kisline z vodo. Premešajmo, da se hikro-mat stopi in stresajmo v posodi. Pu¬ stimo stati prek noči. Žveplova kislina ne sme priti na obleko, ne na kožo in se¬ veda ne v oči. Zato nikoli ne vlivajmo vode v kislino, če potrebujemo razredčeno, ampak vedno le kislino v vodo in še to počasi. Če vli¬ vamo v napačnem redu, se zmes prehitro segreje in prska iz posode! Snovi čistimo tudi z večkratno pre- kristalizacijo. V laboratoriju zadostuje, če snov enkrat ali dvakrat prekristaliziramo. Pri pridobivanju redkih zemelj pa je tde- ba zmesno snov prekristalizirati tudi več stokrat. Zato so redke zemlje tudi tako drage. ZABAVNA FIZIKA KDAJ NI MOGOČE VSTA¬ TI S STOLA — SKRIVNOST POŠEVNEGA STOLPA V PIŠI - KAKŠNA JE »MOR¬ NARSKA« HOJA — KAKO HODIMO IN KAKO TEČEMO Če vam kdo poreče: »Sedi tako na stol,, da ne boš mogel vstati, četudi ne boš pri¬ vezan,« se bo to kajpada zazdela slaba šala. Dobro torej. Poskus moramo izvesti, da boste stvari verjeli. Sedite na stol ta¬ ko, kot kaže naša slika (na naslednji stra¬ ni), to je, da je vaš trup v navpični drži in noge nimate pod sedežem stola. Zdaj poskusite vstati, ne da bi menjali položaj nog in ne da bi nagnili telo naprej. Že zdaj lahko povemo, da vstati ne bo mogoče. Še takšno napenjanje mišic ne bo nič pomagalo, vse dokler ne boste nog pomaknili pod sedež ali pa se ne boste nagnili s telesom naprej. 85 Da bi razumeli, zakaj je temu tako, se moramo nekoliko pomeniti o ravno¬ težju teles nasploh in še posebej o ravno¬ težju človeškega telesa. Iz fizike veste, da se stoječi predmet ne prevrne samo v pri¬ meru, če gre navpična črta (v fiziki ime¬ nujemo takšno črto pravokotnica, kot ve¬ ste), ki bi jo potegnili iz težišča tega predmeta, znotraj njegove osnovne plos¬ kve. Zato se valj, ki ga vidimo na sliki, zanesljivo prevrne. Če pa bi imel tolikšno osnovno ploskev, da bi pravokotna črta, potegnjena iz težišča njegovega telesa — to črto imenujemo težiščnica, kot smo se učili pri fiziki, ali ne? — šla še znotraj njegove osnovne ploskve, bi se valj ne pre¬ vrnil. Žani poševni stolpi — v Piši, Bo¬ logni ali na primer poševni zvonik v Ar- Kaclar takole sedimo, ni mogoče vstati s stola hangelsku, ne padejo, ne glede na svojo lego tudi zato, ker težiščnica ne poteka zunaj osnovne ploskve. Drugi, vendar se¬ kundarni vzrok je ta, da so temelji teh zgradb poglobljeni v zemljo. Človek, ki stoji, ne pade samo toliko časa, dokler je težiščnica, ki bi jo potegni¬ li iz njegovega telesa proti tlom, še zno¬ traj ploskve, ki jo v tem primerti pred¬ stavljajo robovi njegovih stopal. Zato ta¬ ko težko stojimo na eni nogi, še teže pa je stati na vrvi. Osnovna ploskev je pri tem silno majhna in težiščnica je kaj lah¬ ko zunaj njenih meja. Ali ste že opazili, kako čudno hodijo stari »morski volkovi« — mornarji? Preživeli so večji del svo¬ jega življenja na zibajočih se ladijskih tleh, kjer je težiščnica vsak trenutek lah¬ ko zunaj meja osnovne ploskve oziroma zunaj robov njihovih stopal. Zatorej se mornarji nauče takšne hoje, da osnovna ploskev njih telesa — to je široko razko¬ račene noge — zajema kar največjo po¬ vršino. To daje mornarjem na ladji po- Ko človek toji, je težiščnica znotraj plo¬ skve, ki jo omejujeta stopali trebno stabilnost pri gibanju, seveda pa se navada ohrani tudi pri hoji na trdnih tleh. Lahko pa navedemo tudi nasprotni pri¬ mer, ko namreč ta potreba po ravnotežju daje lepoto in gracioznost drže. Ali ste že opazili, kako harmoničen in prijeten je pogled na nekoga, ki nosi na glavi napri- mer košaro? Vsi ste že gotovo videli ka¬ tero od starih, podob, na kateri nosi žena na glavi vrč. To je razumljivo: ko nesemo na glavi breme, je nujno, da imata glava in ves trup pokončno držo. Najmanjša Takšen valj se bo zanesljivo prevrnil, saj pade težiščnica, ki jo potegnemo iz težišča telesa, izven njegove osnovne ploskve kretnja ali gib grozi, da pade težišče, ki se v tem primeru nahaja precej visoko, izven osnovne ploskve, pri čemer bi se porušilo ravnotežje. 86 Povrnimo se k primeru človeka, ki naj bi se dvignil s stola, na katerem sedi v določeni drži. Težišče telesa pri sedeči osebi se nahaja znotraj trupa, in sicer bli¬ zu hrbtenice, nekako 20 cm nad popkom. Potegnite pravokotnico iz te točke: šla bo pod stolom, za stopali. Da pa bi človek moral stati, mora ta črta potekati med stopali. Ce hočpmo torej vstati, se moramo bo¬ disi nagniti s trupom naprej, da s tem prenesemo težišče, bodisi pomakniti noge nazaj, da bi osnovno ploskev premestili pod težišče. Navadno tako tudi delamo, ko vstajamo s stola. Če pa nam ne to ne ono ni mogoče, je vstajanje zelo težavno oziroma nemogoče, kot se boste lahko sa¬ mi prepričali, če opisani primer presku¬ site. In še nekatere zanimivosti o naši hoji. To, kar vsi počnemo desettisočkrat na dan vse življenje, moramo zelo dobro poznati. Tako navadno tudi mislimo, vendar to še zdaleč ni res. Najboljša primera za to sta hoja in tek. Ali kako stvar bolje obvladamo od tega? A obenem lahko vprašamo, koliko ljudi sploh ve ali si predstavlja, kako premikamo svoje telo pri hoji in teku in v čem se razlikujeta ti obliki gibanja. Najprej si oglejmo, kaj pravi o tem fiziologija: (nauk o življenjskih obed Grafična upodobitev gibanja nog pri hoji. Zgornja črta (A) ponazarja gibe ene, spod¬ nja (B) pa druge noge. Ravne črte ustre¬ zajo opiranju na zemljo, loki pa gibom nog, ko so brez opore. Slika kaže, da se v presledku a obe nogi opirata na zemljo, v trenutku B pa je noga A v zraku, no¬ ga B pa se opira na tla. V času C sta obe nogi na zemlji. Cim hitrejša je hoja, tem krajši so presledki a in c dogajanjih v telesu) »Denimo, da stoji človek na eni nogi, na primer na desni. Naj sedaj nekoliko privzdigne peto in pri tem nagne trup nekoliko naprej. V ta¬ kem položaju se težiščnica kajpada pre¬ makne in gre zunaj površine osnovne ploskve, človek naj bi torej padel naprej. Toda komaj se to padanje začne, se leva noga, ki je še v zraku, hitro pomakne naprej in stopi na zemljo pred točko, ki vodi iz težišča, tako da pade težišče zno¬ traj poskve, ki jo orisujeta obrisi stopal. Ravnotežje je tako postalo neporušeno, človek pa je naredil korak. Lahko se pri tem ustavi. Če pa hoče stopati napdej, nagne telo še bolj naprej, prenese težišče Zaporedne lege človeškega telesa pri hoji izven osnovne ploskve, toda v trenutku, ko je v nevarnosti, da bi padel, znova po¬ stavi nogo naprej, zdaj ne levo,, temveč desno, napravi nov korak, in tako dalje. Hoja torej ni nič drugega kot vrsta pa¬ danj naprej, ki pa jih preprečimo s tem, da postavimo nogo naprej, medtem ko te¬ lo ostaja zadaj. Tek pa se razlikuje od hoje po tem, da se noga, ki stoji na zemlji, z naglim skrčenjem mišic energično iztegne in vrže telo naprej, tako da se le-to za en sam kratek thenutek povsem loči od zemlje. Potem znova pade na zemljo z drugo no¬ go, ki se je medtem, ko je bilo telo v zraku, hitro pomaknila naprej. Tako tek ni nič drugega kot vrsta skokov z ene noge na drugo«. Kar zadeva energijo, ki jo človek iz¬ gublja za hojo po ravnini, ni enaka ničli, kot nekateri mislijo. Težišče hodečega člo¬ veka se namreč pri vsakem storjenem koraku dvigne za nekoliko centimetrov. Lahko torej trdimo, da je delo, opravlje¬ no pri hoji po ravnini, enako približno petnajstim dela, ki ga pešec opravi pri hoji navzgor. 87 kolesa, kolarji in vozovi Prastara človekova želja po prevažanju tovorov se je začela uresničevati v naj- primitivnejši obliki — s sanmi. To prvo in najstarejše prevozno sredstvo je slu¬ žilo bolj za vleko kot za prevoz. Preva¬ žanje težjih tovorov s sanmi je bilo po¬ časno in težavno. Zato se je rodila ideja o kolesu, za današnje pojme preprosta, toda sila pomembna iznajdba za ves na¬ daljnji razvoj tehnike. Prvo kolo so pri¬ trdili najprej na sani in s tem delno zmanjšali trenje in olajšali prevoz. Z iznajdbo kolesa so se začeli postopno oblikovati vozovi. Prve vozove zasledimo v zgodovini že okoli leta 1600 pred našim štetjem, torej pred okoli tri in pol tisoč leti, pri Asircih, Grkih in pozneje Rimlja¬ nih. Oblike najstarejših vozov so zgodovi¬ narji našli na antičnih spomenikih, arhe¬ oloških risbah in reliefih. Oblika vozov se je prilagajala namenu uporabe. Tako so nastajali skozi tisočletja različni vozovi: transportni, bojni, poštni, potniški, dir¬ kalni, triumfalne in svečane kočije teh v novejših časih cela vrsta najrazličnejših vozov. Rimljani so prevzeli veliko vozov tudi od Keltov. Vozove so izpopolnili, da so bili uporabnejši za prtljago in vojaške tovore, ter v posebne bojne vozove, ki so jih uporabljali tudi za dirke v arenah in za triumfalne povorke. Srednji vek je prevzel mnoge tipe vo¬ zov, katerih oblike so temeljile še vedno na osnovnih oblikah antičnih vozov. V 11. stoletju so uporabljali že večje vozove za prevoz težjih tovorbv, v 15. stoletju pa je prišlo do pomembnejšega tehnične¬ ga razvoja. Kasneje so se pojavile na vo¬ zovih za potniški promet prve jeklene vzmeti, ki so nekoliko zmanjšale tresljaje. Od tedaj dalje so se začele konstrukcije in oblike vse hitreje razvijati. Pojavili so se vse bolj elegantni osebni vozovi in umet¬ niško okrašene svečane kočije kraljev in cesarjev. V 17. stoletju se je pojavil prvi tip kočije s preklopno streho, imenovani »Fijaker«, ki ga je bilo mogoče najemati za prevoz ljudi. Seveda je bil tak »Fija- ker« v začetku zelo preprost in še daleč ni bil podoben današnjemu, čeprav tudi že staremu fijakerju, kot jih vidimo še na Bledu in nekaterih drugih krajih kot tu¬ ristično posebnost. Popolnoma zaprta poštna kočija se je pojavila konec 18. stoletja. V prvi po¬ lovici 19. stoletja se je vključil v promet potniški voz za prevoz večjega števila pot¬ nikov, imenovan »Omnibus«. Iz Anglije so v tem stoletju prešli v kontinentalno Evropo nekateri novi tipi vozov na štirih kolesih »Break« z ali brez strehe ter zdolžnimi ali prečnimi sedeži za 6 do 8 oseb. Kasnejši poštni vozovi, ki so preva- Najstarejša oblika kolesa žali poleg pošte tudi ljudi, so bili znatno 1 večji in so imeli sedeže tudi na stbehi. Ker so se med tem nekatera evropska mesta že precej razširila, so take vozove uporabljali tudi za mestni promet. Vleka je bila še vedno konjska, kolesa pa so za- Ena vmesnih oblik kolesa 88 radi lažje vožnje že tekla po tračnicah. Te tipe vozov lahko smatramo kot pred¬ hodnike mestnih tramvajev. Ves razvoj vozil je bil zelo pester. Veliko najrazlič¬ nejših tipov vozov hranijo nekateri teh¬ niški muzeji. Poglejmo še, kako je bilo z razvojem vozil na Slovenskem. Žal ni veliko virov iz najstarejših časov. Iz raziskav starih lesnih obrti na Slovenskem je bila ugo- Novejša oblika kolesa tcvljena že med najstarejšimi nosilka te¬ ga razvoja kolarska obrt, katere dejav¬ nost je bila gradnja in vzdrževanje vozov. Kolarska obrt se je pojavila pri nas v 16. stoletju, nekako v času turških vpadov. Te obrtne delavnice so gradile najprej pretežno vozove za vojsko in poštni pro¬ met. Večjo razsežnost je ta obrt dosegla v 18. stoletju, ko se je zaradi razvoja tr¬ govine začelo razširjati tudi cestno omrežje. Kolarji so bili edini izdelovalci vozov. Kolarske delavnice so se poja¬ vile najprej v mestih, pozneje v nase¬ ljih ob prometnejših cestah in šele pozneje tudi na vaseh. Danes najdemo kolarsko obrt le še na podeželju, kjer se še upo¬ rabljajo vozovi, vendar se tudi tam posto¬ poma opušča. Upadanje kolarske dejavnosti se je pojavilo po zgraditvi železniške prbge Du¬ naj — Ljubljana — Trst leta 1858, še občutneje pa po razširitvi železniškega om¬ režja na Gorenjsko in Dolenjsko. Začel se je naglo zmanjševati pomen kočij, do te¬ daj edinega potovalnega sredstva, ter z njim tudi prevozniški promet. Razvoj avto¬ mobilizma pa v novejšem času še hitreje izriva iz naših cest vozove in tako je ko¬ larska obrt še bolj izgubila na svojem pomenu. Življenje kolarjev je bilo vedno skrom¬ no in polno trdega dela od zore do mraka. Zato se še dandanes pri starejših kolarjih opaža samozavesten odnos do poklica, ki je imel nekoč veliko tradicijo in bil za razvoj tehnike in gospodarstva zelo po¬ memben. Priznati jim moramo pomemb¬ nost njihove vloge za razvoj tehnike, ki je že tedaj pri gradnji vozov, zahtevala veliko domiselnosti, iznajdljivosti in tehnične spretnosti. Gradili so vozila vseh vrst in oblik in si pri tem pogosto sami izdelovali potrebno orodje. Marsikatero novatorstvo je ostalo neopaženo, brez priznanja in na¬ grade. Tehniški muzej Slovenije, ki hrani svoje zbirke v gradu Bistra pri Vrhniki, ima ohranjeno poleg' drugih starejših teh¬ ničnih postopkov tudi kolarska obrt. Zbrani so pripomočki, orodje in doku¬ mentarne slike, ki kažejo kolarsko delo. Ti predmeti predstavljajo v glavnem kolar¬ sko delavnico, kakršna je bila na Sloven¬ skem okoli L 1880. Posamezni predmeti ka¬ žejo določene stopnje tehničnega razvoja obdelave lesa, iz katerih se je razvila da¬ našnja lesna industrija. Tako se ne bodo izgubile v pozabo obrti, ki predstavljajo za zgodovino tehniškega razvoja nedvo¬ men pomen. Slovenski kolar pri delu Tudi drugi svetovni, zlasti tehniški muzeji hranijo najrazličnejše tipe starej¬ ših in novejših vozil. Vloga prvotnega kolesa se je razvila v danes nepogrešljivi element stroja in drugih naprav tako, da lahko trdimo, da brez kolesa tehnika sploh ni mogoča. 89 LETEČE MAKETE Letalski modelarji izdelujejo tudi makete pravih letal. To področje modelarstva je prav gotovo eno najlepših in najza¬ nimivejših. Makete niso samo natančni posnetki različnih ti¬ pov letal, ampak tudi letijo. Zgoraj vidimo letečo maketo športnega letala »Čebela«, ki jo je izdelal češkoslovaški mo¬ delar Nagovsky. Maketa meri čez krila 1,6 m, doseže pa hi¬ trost 80 km/h. Slika levo ka¬ že maketo starega letala, ka¬ kršna so uporabljali v I. sve¬ tovni vojni. Maketo je izdelal britanski modelar Archbold. DOBER ZAČETEK Na majhnem motornem ko¬ lesu lahko tekmujejo tudi naj¬ mlajši. Dirkač na fotografiji (levo), je star komaj tri leta. Dosegel je hitrost 45 km/h. Ime mu je Robert Allen in posebej zanj je izdelal motorno kolo njegov oče, ki se tudi sam ukvarja z moto športom. Mo¬ torno kolo je opremljeno s 50 ccm pogonskim strojem. 90 AVTOMOBILSKA DIRKALIŠČA Že lani smo v naši reviji pi¬ sali o majhnih električnih av¬ tomobilih, s katerimi lahko kar doma prirejamo avtomobilske dirke. Na sliki desno vidite primer dirkalne proge za tak¬ šne električne avtomobile. Sli¬ ka v sredi kaže štarterja, sod¬ niško tribuno z mehaničnimi delavnicami in bencinsko čr¬ palko, kar vse sodi k miniatur¬ nemu dirkališču, če hočemo, da nam tekmovanje pričara vzdušje pravih avtomobilskih dirk. NA ZRAČNI BLAZINI Med najnovejša prometna sredstva spadajo vozila, ki le¬ tijo na zračni blazini. Lahko vozijo nad kopnino ali nad morjem in pravijo, da so to vozila bodočnosti. Takšno vo¬ zilo vidite na sliki spodaj, v ospredju pa njegov model, ki služi v raziskovalne namene. 91 mali timov tehniški slovar Dleta Specifično orodje za obdelavo lesa so dleta. Za obdelavo drugih materialov jih ne uporablja¬ mo. Dleta dabimo za dolbenje lesa, za obdelavo lesnih zvez, skratka za poglobitve v lesu in za dolbenje lukenj. Glede na različne potrebe pri oblikovanju poglobitev in lukenj rabimo dleta raz¬ ličnih velikosti in oblik. Najpogosteje uporabljamo dleta naslednjih oblik: Ploska dleta, ki jih rabimo za obdelavo lesnih zvez. Žlebila imajo polokroglo oblikovana rezila in jih rabimo za dolbenje okroglih vdolbin in lukenj. Dolbila so ozka v ostrem kotu poševno priseka¬ na dleta in jih rabimo za dolbenje manjših in glob¬ ljih pravokotno oblikovanih lukenj. Rašpa ali strgača, kakor jo tudi imenujemo, spada v zbirko orodij za obdelavo lesa. Rabimo jo za grobo površinsko obdelavo, za izravnavanje, za zaokroževanje, za posnemanje robov in podobno. Razlikujemo jih po velikosti in naseku. Običajno je ena stran rašpe ravna, druga pa polokrogla. Za finejša dela v rezbarstvu in modelarstvu rabimo rašpe s finim nasekom in v različnih oblikah. Vijač je orodje, ki ga uporabljamo za privija¬ nje in odvijanje vijakov. Najpogosteje ga uporab¬ ljamo v kovinski stroki, zlasti v strojništvu, v elek¬ trotehniki in radiotehniki ter pri obdelavi lesa. Vijač spada tudi med orodja, ki ga ne moremo pogrešati v domači.zbirki. Vijači se razlikujejo po velikostih in po upo¬ rabnem namenu. Razen navadnih poznamo še križ¬ ne vijače. V elektrotehniki in radiotehniki upo¬ rabljajo vijače, ki se razlikujejo tudi po tem, da so nasajeni na držaje iz umetne snovi, ki je hkrati dober izolator. Glede uporabe vijačev velja pravilo, da se mo¬ ra širina vijača ujemati z dolžino zareze na vija- kovi glavi. Ujemati se mora tudi debelina vijača in širina zareze na glavi. Leseno kladivo in bet štejemo med pomožna orodja za obdelavo lesa. Kladivo in bet sta name¬ njena predvsem istemu namenu. Uporabljamo ju pri sestavljanju lesnih izdelkov, pri čemer bi ob uporabi železnega kladiva poškodovali sestavne de¬ le. Oboje orodij uporabljamo tudi pri dolbenju lesa, skratka pri delu z dleti. 92 mladi fotoamaterji Jože Obersnel iz Ljubljane je pri tre¬ ningu mladih košarkarjev napravil dva posnetka. Motiva je poimenoval »V pri¬ čakovanju«. Da bi laže sledili oceni obeh fotografij, smo jih označili z I in II ter s tem omogočili jasnejšo primerjavo. Pri obeh posnetkih je snemalec držal aparat pri tleh in s tem snemal iz »žabje per¬ spektive«, ki omogoča jasnejšo predstavo dogajanja, saj so osebe ujete proti nebu, »V pričakovanju« — posnetek I. ki ustvarja mirno ozadje športnemu do¬ godku. Posnetek I ima veliko prednosti. Žogo je vrgel igralec v beli majici, ki ima od trojice, ki na treningu sodelujejo, naj¬ bolj razgibano ddžo. Drža obeh stranskih igralcev je precej: toga in neaktivna. Za žogo se še nič ne ve, ali bo zdrknila v koš, ali mimo. Prav ta trenutek vsi priča¬ kujejo in zato je naslov fotografije upravičen. Če bi se vsi trije pod košem borili za žogo in bi jih snemalec ujel v zraku, bi ta posnetek imel še večje pred¬ nosti. Na posnetku II je grupacija oseb nejasna, ker se medsebojno pokrivajo. Iz- gleda, kot da desni igralec le pozira foto¬ grafu, saj se z hokami podpira v bok, kot da bi bil opazovalec ne pa igralec. Ni nam jasno ali se žoga dviga ali pada, za¬ to o nekem pričakovanju odločitve ne mo¬ re biti govora. Fotografiranje športa je precej zahtev¬ no. Snemalec mora biti ne samo spreten, temveč mora tudi dobro poznati posamez¬ ne športne panoge. Ne more postav¬ ljati izvajalce športa v nekakšen red, ki bi omogočil dober posnetek, pač pa se mora sam prilagoditi izvajalcem. Pri tem ne sme nikogar motiti. Točno mora vede¬ ti, kdaj je neko športno izvajanje najbolj zanimivo, tipično, izredno in napeto. Sne¬ manje se največkrat izvaja iz daljave, za¬ to pa nam bo v pomoč teleobjektiv. Osvet¬ litev je v športni fotografiji večinoma zelo kratka, ker se dogajanje hitro odvi¬ ja (smučarski skoki, slalom, tek, nogomet, 93 »■V pričakovanju« — posnetek II. kopijo bi Zdravko lahko napravil, če bi uporabil papir kontrastne ali celo trde gradacije. Drugemu posnetku bi lahko rekli »Domačija«. Na njemu precej moti na desni strani stoječi voz s sodom. Že¬ leli bi ga videti celega ali pa naj ne bo na posnetku, ker odvrača pozornost od domačije. Tudi ta kopija je dokaj siva. Domačija se nam zdi nenaseljena, ker ni videti nikjer človeka, ki ima okrog hiše vedno kako opravilo. košarka, dirke). Snemanje z bliskovno lučjo moti izvajalce, zato ni dovoljeno. Zato je potrebno uporabiti visoko občut¬ ljiv film. Snemalec si mora izbrati naj¬ primernejše mesto snemanja, daljavo pa določiti že v naprej do tam, kjer bo po¬ tek izvajanja najzanimivejši. Večina giba¬ nja ima višek, ko se za hip ustavi in nato spremeni in preneha. Temu pravijo »mrtva točka«. Če vzamemo za primer skok ob palici, bo mrtva točka takrat, ko skakalec skoro leži nad prečko, palico pa je že odpahnil. Tak trenutek lahko ujame¬ mo tudi z 1/125 sekunde. Če bo skakalec po neuspelem skoku padal skupaj s preč¬ ko proti zemlji, to ne bo prav nič zani¬ mivo. V športni fotografiji pazi predvsem na mirno ozadje! Primožič Zdravko iz Kopra je poslal v oceno dve fotografiji. »Mlada plesalka« je napravljena bržkone na neki šolski proslavi, ker je na odru videti nekaj mla¬ dih izvajalcev. Posnetek je žal v celoti neoster in sivo kopiran. Mogoče je bil ta bliskovni posnetek premalo razvit, zato kopija nima pravega kontrasta. Boljšo »Mlada plesalka« »Domačija« Zdravko nam piše, da se za fotografijo zelo zanima. Priporočamo mu zato, da si nabavi priročnik za Tehnični pouk za 8. razred, ki je pravkar dotiskan in že v prodaji. V njem je tudi precej različne snovi iz fotografske tehnike. Pravtako sprašuje kje je kaka fotografska šola. Ta je v Ljubljani, v Centru strokovnih šol in traja 3 leta. Zdravko, le pridno fotografi¬ raj, da se boš prihodnje leto lahko posve¬ til stroki, ki te veseli! Pa se še kaj oglasi! 94 PIONIRSKI FOTO 1968 V počastitev Dneva republike raz¬ pisuje Foto-kino zveza Slovenije IX. republiško razstavo pionirske foto¬ grafije »PIONIRSKI FOTO« 1968 ki bo v Ljubljani od 27. novembra do 8. decembra 1968 v dvorani Inštitu¬ ta za zgodovino delavskega gibanja, na trgu Revolucije 1. 1. Razstave se lahko udeležijo pio¬ nirski fotokrožki in posamezni pio¬ nirji fotoamaterji do starosti 15 let. 2. Tematika fotografij je svobod¬ na. Sprejeti bodo fotogrami in foto¬ grafije. 3. Vsak avtor lahko predloži po¬ ljubno število posnetkov v velikosti 18 X 24 cm. 4. Na hrbtni strani vsake fotogra¬ fije ali fotograma naj bodo sledeči podatki: ime in priimek, starost, na¬ slov fotografije, naslov avtorja, šole ali fotokrožka. Kolekcijam, ki jih pošljejo krožki, naj bodo priloženi seznami poslanih del z imeni avtorjev in naslovi fo¬ tografij. 5. Nagrajene bodo 3 najboljše ko¬ lekcije (za 4 sprejete fotografije) in 3 najboljše posamezne slike, oziroma fotogrami. Posebno nagrado prejme tudi krožek z najboljšim uspehom na razstavi. 6. Organizator razstave si pridržu¬ je pravico objave del za propagandne namene. 7. Fotografije in fotograme pošljite na naslov: FOTO-KINO ZVEZA SLOVENIJE, LJUBLJANA, LEPI POT 6/1, najkasneje do 15. novembra 1968. Foto-kino zveza Slovenije PREMISLI IN UGANI KDO BO PREJ PRI 50? Pokaži in glasno preberi po vrsti vse številke od 1 do 50. Če boš opravil nalogo v manj kot štirih minutah, si dober opazovalec. 95 POSETNICA TONI PERO REKA Kadar gledamo film, Tonija ne vidimo, vendar je njegovo delo za predvajanje filma zelo važno. Kaj je po poklicu? PREMEŠANE ČRKE V STAVKU KATE(R)I del matematike MARTI ne gre preveč dobro? Ste že uganili? Če niste uganili, naj ram pomagamo: rešitev do¬ bite s premešanjem črk v mastnem tisku, črke v oklepaju pa ne upoštevate. TIMOVI NAGRAJENCI Nagrado za TIMOV nagradni izdelek iz številke 2: Model rakete s padalom, prejme Rado Kovač, osnovna šola Bakovci, p. Mur¬ ska Sobota. Nagrado prejme po pošti. Srečni izžrebanci za pravilno rešeno nagradno križanko iz 2. štev. TIMA so: Jani Žitko, Borovnica 153; Igor Smolič, Kidričeva IV/31, Kočevje; Bojan Brelih, Dekani 168 pri Kopru. Knjižno nagrado bodo prijeli po pošti. Rešitve ugank iz prejšnje številke REBUS: parni stroj — par ni (znakov za neenakost), (črka) S, T roj (čebel). TRIJE VLAČILCI: ladjo bo vlekel des¬ ni vlačilec s srednjo vrvjo. REBUS: izolator — (mesto) Izola; štor 1 , prva črka odpade. SLIKOVNA IZLOČILNICA. Pari so: raketa — satelit, tehnični risar — risalni pribor, bicikel — zračna tlačilka, top — granati, kompas — krmar, kamera — pro¬ jektor, kladivo — žeblji, gramofon — plo¬ šča, radio — elektronki, avto — volan, kit — top s harpuno, tir — vlak. Ostalo: fotoaparat, rudar, aktovka, na¬ prstnik, ključavnica, lijak, injekcija, nako¬ valo. Rešitev iz začetnih črk: Franklin. NAGRADNA VODORAVNO: 1. uradniški spis, 4. ma¬ kedonski ljudski ples, 7. stroj za obdelova¬ nje lesa ali kovin, 10. začetnici ameriškega humorističnega pisatelja, pisca »Toma Sa- wyerja«, 11. osebni zaimek, 12. posušena pokošena trava, 14. ploskovna mera, stoti del hektara, 15. pisalna potrebščina, 17. knjižni junak pisatelja pod 10. vod., 18. izrastek na koncu telesa nekaterih živali, 20. sijaj, lesketanje, 22. ime črke D, 23. če¬ lada, 25. sol klorove kisline, 27. čez steno moleči del strehe, 29. muslimansko moško ime tudi ime igralca Ranerja), 30. element, katerega jedro ima isto število protonov in različno število nevtronov kot drugi; taka elementa imata iste kemične, toda različ¬ ne fizikalne lastnosti, 33. privatna proizva¬ jalna dejavnost, 36. kemični znak za rubi- dij, 37. kraj ob Donavi pod Fruško goro, 39. orel iz germanskega bajeslovja (iz istih črk kot ARA), 40. predujem, naplačilo, 42. srebrnobela, zelo trda in žilava kovina, ki je na zraku in v vodi zelo obstojna in se v kislinah počasi raztaplja (Cr), 44. soglasni¬ ka besede VIS, 45. pretirano oboževanje ali spoštovanje, čaščenje, 47. značilen vzklik MISEL NA CRTICAH: 1. ploščina, 2. valjarna, 3. jermenje, 4. matematik, 5. mučenje, 6. ostrina. Misel: Ponavljanje je mati učenosti. NASPROTJA: baza, rotor, odštevanje, nadir, sever, apogej (najbolj oddaljena točka satelita od Zemlje). Končna rešitev: bronsa. PREMEŠANE ČRKE: helikopter. KRIŽANKA. Vodoravno: 1. prst, 5. koks, 9. gram, 13. elektrolit, 15. kemik, 17. dota, 18. plesen, 20. milo, 21. očala, 23. OA, 24. kol, 26.1(van T(avčar), 27. Era- to, 29. Tl, 31. jarem, 34. IV, 35. Ant, 37. OZ, 39. selen, 41. cink, 44. iridij, 47. žito, 48. anion, 50. ozemljitev, 52. Alpe, 53. Sa¬ na, 54. Omar. REBUS: Merkur — (oseba) M eR (peč) kuri, zadnja črka odpade. 96 KRIŽANKA pri bikoborbah, 48. začetnici slavnega ju¬ goslovanskega izumitelja na področju elek¬ trotehnike, ki se je rodil v Smiljanu pri Gospiču in deloval ter umrl v ZDA, 49. lo- tanje, 52. grška črka, ki jo uporabljamo za označevanje v matematiki in fiziki, 53. jadranski otok, na katerem je bilo med voj¬ no italijansko koncentracijsko taborišče. NAVPIČNO: l.kratica za tehnično atmo¬ sfero, 2. vrela voda, 3. predor, 4. osebni zaimek, 5. največja evropska krvoločna mačka, 6. kis, 7. sprožitev orožja, 8. snop svetlobe; element sevanja, 9. pozitivna elek¬ troda elektronke, 10. pohod vojaške enote, 13. prevleka opečnega zidu iz malte, 16. brusni kamen, 19. tovarna obutve v Tržiču na Gorenjskem, 21. del vozila, ki ima pe¬ sto, platišče in špice, 24. naj ožja sorod¬ nica, 26. vodna žival, ki diha s škrgami, 28. vojaška enota, 30. arabska država z glav¬ nim mestom Bagdad, 31. zbrusitev, zbru- sek, 32. človek, ki jamči za kaj, 34. indu¬ strijsko mesto v Mežiški dolini na Koro¬ škem z veliko jeklarno in razvito lesno in¬ dustrijo, 35. največje pristanišče severnega Jadrana, 38. izdelovalec koles za vozove, 41. naj večje evropsko gorovje, del katerega se¬ ga tudi v našo republiko, 43. sprememba, faza, 46. »prijatelj« tuje lastnine, 50 ljud¬ ska pritrdilnica, 51. soglasnika besede JU- BO. Rešitve pošljite najkasneje do 20. no¬ vembra na naslov uredništva. NOV PROIZVOD — OBLICI »DAVID« Oblici »David« so novi, vsestransko uporabni artikli, nepogrešljivi prijatelji in pomočniki vsakega amaterja in modelarja. Zaradi vsestranske uporabnosti so hitro osvojili svetovno tržišče. Našim uvoz¬ nikom se lahko zahvalimo, da smo Davide dobili tudi na domače tržišče. Davidi sestoje iz metalnega ohišja, za rezilo pa služijo žiletke, ki so priložene k vsakemu obliču. Obliči »David so v prodaji pri Chemu, Mladem tehniku, Merkurju, Metalki, v Na-mi, in Su- per-marketu in vseh ostalih trgovinah s tehničnim blagom. »DAVID« št. 1 Popolnoma nadomesti večje in dražje obliče. Je nenadomest¬ ljiv pri izdelavi specialnih pro¬ filov, maket, plovnih objektov. Vsestransko je uporaben v go¬ spodinjstvu, pri popravilu slabo zapirajočih oken, vrat in preda¬ lov. »DAVID« št. 4 Z »Davidom« 4 lahk oblamo ravne, konkavne, konveksne površine in ob¬ delujemo težko dostopnf kote. V kompletu »David« 4 se nahaja tudi 5 kom rezervnih klin. »DAVID« št. 5 Univerzalno ogrodje za stru¬ ganje in obdelovanje ravnih po¬ vršin. Z Davidom 5 lahko obde¬ lujemo les in plastiko. Z Davi¬ dom 5 prestrugan parket bo zo¬ pet kot nov.