Ob dnevu samoupravljalcev
Letos mineva 28 let od izrednega zasedanja Ijud-ske skupščine FLRJ, drugega sklicanja, na katerem so sprejeli temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi or-ganizacijami po delovnih kolektivih. S tem je bilo uzakonjeno delavsko samoupravljanje v socialistični Jugoslavlji.
Prehojeno pot v razvoju so-cialističnega samoupravljanja bi lahko razdelili vsaj v tri značilna obdobja. Prvo je tra-jalo od uvajanja delavskih svetov leta 1950, kp smo tudi v praksi začeli uveljavljati ak-cijsko geslo delavskega giba-nja »Tovarne delavcem«, pa do približno šestdesetih let. To je bilo prvo desetletje boja za delavsko upravljanje, ko je le-to bilo še več ali manj pred-stavniško, omejeno zgolj na obstajanje delavskih svetov in njegovih komisij v po-djetjih, v družbi kot celoti pa so se šele začele kazati prve oblike vpliva proizvodne osnove za nadgradnjo.
Za naslednje desetletno ob-dobje med leti 1961 in 1971 so bile značilne politične, du-hovne in teoretične krize ter ostri spopadi v zvezi komuni-stov in v organiziranih sociali-stičnih silah družbe, v druž-beni teoriji in tudi v samih vrstah delavskega razreda okoli poti družbenega razvoja Jugoslavije in usode samega samoupravljanja. V ustavi iz leta 1963 smo zapisali, da mo-ra samoupravljanje obvladati razširjeno reprodukcijo.
Z oblikovanjem tako ime-novanih delavskih amand-majev in pozneje s spreietjem nove ustave (leta 1974) se je začelo tretje obdobje razvoja socialističnega samouprav-ljanja.   Izjemen  dogodek ali
tudi prelomnica na tej poti je prav gotovo sprejem zakona o združenem delu, ki je prinesel rešitve za številna žgoča vpra-šanja odnosa delavcev do sredstev za proizvodnjo in do sadov njihovega dela.
Socialistično samouprav-ljanje je danes prodrlo globo-ko v zavest delavskega razre-da in je postalo materialna si-la naše socialistične družbe. Dosedanji razvoj samouprav-
ljanja je omogočil, da v zgodo-vini socializma prav v naši de-želi uspešno uresničujemo oblast združenih delavcev.
V mednarodnih okvirih sa-moupravljanje ni več samo ju-goslovansko. Taka naša pot je mnogim naprednim ljudem, partijam in gibanjem odprla oči, da vidijo tudi drugo pot v socializem in ne zgolj tiste dogmatsko dokazovane »edi-ne poti«. Naš primer je opogu-mil celo tiste, ki so izgubili zaupanje v socializem.
Naša pot seveda še zdaleč ni končana. Precej bo še ovir, ki jih bo treba premagati, da bi bil jutri še boljši, še bolj naš -delavski.
Peter Štefanič