I ^Iju obOiMka konferenca SZDL **, Kranj, Radovljica, Skorja Loka _*l - Izdaja Časopisno podjetje - Glavni urednik Igor Slavec urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 30. 12. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. lASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO tražiški dom spet odprt Mja Benedik, po domače Jaklčkova mama, soboto zvečer odprla obnovljeni dom krajev-ikupnosti - Desetletje prizadevanj za rešitev ijočega doma Svobode - Drugi del pro-tfta Še Čaka Vinko Hafner, 9*Hiie — Ponovno odpiranje **na Svobode je za Strazišče ■ojfodek, je v soboto zvečer tedaednik gradbenega odbora ^ktel. To je krona desetletnih ■nj. da bi odstranili »stra-Wamoto,« propadajoči Dom V soboto zvečer ' ponovno odprli i se seda} imenuje ti. To je v imenu množično udeležili liimi pa so bili tudi so vrata dom storila ena najstarejših krajank Antonija Benedik. Jaklčkova mama po domače. Pred tremi leti so se v Stražišču lotili akcije obnove doma. Konec leta 1978 so se odločili za samoprispevek in s tem izpričali, da je obnova doma resničen interes krajanov, ki so se vedno bolj zavedali, da. je -»^urejen dom vplival na upadanje družbenopolitične in društvene • aktivnosti v krajevni skupnosti. Iskali so tudi najrazličnejše druge vire sredstev v samo- JP>L ssfsssflM piliću ho v soboto odprli prenovljeni dom krajevne skupnosti. O nje Vimenu in prihodnjih načrtih skupnosti sta govorila predsednik skup t1® Franc Medja (na fotografiji) in predsednik gradbenega odbora Tine fl~Faio: J.KoSnjek Delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspeha polno novo leto 1981 ftrPgClNA GORENJSKIH OBČIN FZKS za Gorenjsko F8ZDL za Gorenjsko PZSS za Gorenjsko 9Z8MS za Gorenjsko fJZZB TVOV za Gorenjsko upravnih interesnih skupnostih, združenem delu, z organizacijo prireditev kot na primer Avsenikovi koncerti z obveznicami in posojili graditeljev. Lotevali so se pro-stovolnjega dela in rezultat tega je obnovljeni dom .še pred iztekom samoprispevka. Pojavljale so se težave, vendar so jih v Stražišču premagali. Obnovljeni dom krajevne skupnosti ima nad 900 kvadratnih metrov uporabne površine. Osrednja dvorana sprejme do 300 ljudi, v domu pa so še drugi prostori, vključno s knjižnico in čitalnico. Instalacije so prirejene že za načrtovano večnamensko dvorano ob domu, ogrevanje pa' prihaja iz tovarne Sa va. Stražišče je tako v zadnjih letih bogatejše za kilometre novega asfalta, za šolo in vrtec, zdravstveni dom itn. Del o še ni končano. Urediti bo treba okolico doma. zgraditi večnamensko dvorano ob domu, za katero sta že izdelana idejni in glavni načrt, razreševati druge krajevne probleme in zgraditi objekte, da bo Stražišče še bolje urejeno. Na sobotni otvoritvi doma so najzaslužnejšim . a ta uspeh podelili priznanja in plakete krajevne skupnosti. J. Košnjek Krvodajalska akcija v Kranju Kranj — Že nekaj let zapored kranjski krvodajalci takoj po novem letu organizirajo krvodajalsko akcijo v dogovoru z Zavodom za transfuzijo SRS. Tako kot letos bo tudi takoj po novem letu od 5. do 21. januarja organiziran prevoz z avtobusi iz posameznih krajevnih skupnosti na odvzem krvi v Ljubljano. Aktivisti Rdečega križa po krajevnih odborih so se potrudili tako kot vsakokrat: skupno zbranih prijav za januarsko krvodajalsko akcijo je okoli 3400. Krvodajalci se zberejo na mestih, ki so napisana na vabilih, seveda pa so vabljeni tudi vsi. ki se še niso prijavili, da se na dan. ki je določen za njihovo krajevno skupnost, oglase na zbirnem mestu. Vse informacije se dobe tudi na občinskem odboru RK Kranj. Cesta JLA lfi. ali pri aktivistih RK v krajevnih skupnostih. L, M. prihodnosti Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija nazdravlja odhodu starega in prihodu novega leta! Letos prvič s trpko resnico, da smo ostali brez velikega voditelja, učitelja, komandanta, prijatelja, tovariša in predsednika Josipa Broza-Tita. Leto za letom smo čakali trenutka, da nam je ob slovesu leta spregovoril, tako prepričljivo in modro, kaj smo v pretečenem letu prav in napak ravnali, kaj nam je storiti v prihodnjih 365 dneh. Skupaj z nami se ie veselil vsakega novega leta in z njim vred smo verovali, da bo tudi prihodnje leto z njim lepo, uspešno, srečno. Srečna so vsa leta doslej bila, saj smo jih ustvarjali sami s tako velikim in plemenitim človekom. Prihodnjega 1981. leta ne bomo delili s Titom; vendar bo on globoko v nas, v naših dejanjih, mislih in srcih. Tistega letošnjega majskega dne, ko je za večno legel med' cvetje na Dedinju, smo se za prihodnost zaobljubili, da mora biti naša Jugoslavija tudi v prihodnje takšna, kakršno smo želeli s Titom vsi: svobodna, socialistična, samoupravna, neuvrščena,' ponosna, srečna, trdna in enotna___ Ni bilo lahko 1980. leto, vendar je bilo v nas toliko moči, da smo ga srečno, ob težkih preizkušnjah, pripeljali do zadnjega 366. dne. Svet nas je občudoval zaradi tega. Brez sramu zato lahko dvignemo čaše našemu ponosu in upornosti, vendar ob spoznanju, da prihajajoče leto ne bo lažje, pa vendar ne tako težko, da bi klonili. Vemo, kaj je vsakomur dolžnost. Bolj se bomo tega zavedali, lažje nam bo. Zaupati bo treba človeški ustvarjalnosti in delu, ne živeti iz rok v usta, pokazati v medsebojnih odnosih več iskrenosti, graditi in delati ne le za danes, ampak predvsem za jutri, pojutrišnjem; ter spoštovati, kar smo v preteklosti enotni tako težko pridobili in ohranili. Previsoka je bila cena, da bi ,to z nespametnostjo zapravljali! Nihče nam ne bo podaril sreče. Sami smo njeni kovači. Takšni smo bili in enako moramo ravnati tudi v prihodnje. Ne zaradi drugih, ampak zaradi nas in rodov, ki bodo prihajali! J. Košn jek Priloga Glasa Del današnjega Glasa je priloga o koroških Slovencih, ki smo jo pripravili med našim obiskom na Koroškem. V njej vam predstavljamo sedanji položaj naše narodnostne skupnosti na Koroškem, njihov skupni boj za uveljavitev vrdržavni PMirnHh' '•it>i'>š**njb nravir r»v*»«*\o prizadevanja na političnem, kulturnem, gospodarskem. socialnem, vzgojnem in družbenem področju ter sodelovanje z matično domovino. Upamo, da bo priloga skupaj z novoletnim Glasom prijetno praznično branje. • BOLEZNI STO IMAMO, A ZDRAVJE ENO SAMO... zato je ustrezna rešitev na dlani: ■ssjsjsjiMsjsstjjjSa^^ Družinski zdravstveni ) leksikon PREDNAROČNIŠKA CENA 690din______ PO 15. JANUARJU OBIČAJNA CENA oSOOffl Zaradi velikega zanimanja je založba podaljšala čas prednaročila do 15. januarja. Torej se še vedno lahko odločite za prihranek 206 dinarjev in naročite DRUŽINSKI ZDRAVSTVENI LEKSIKON v vseh knjigarnah Mladinske knjige, pri njenih založniških poverjenikih ali na naslov Mladinska knjiga, Titova 3, 61000 Ljubljana, Prodaja po pošti G LAS 2.STRAN TOREK. 30 DECEMBRA Stanislav Štrukelj jn Georg Wirth iz Iskre Elektromehanike sta dobitnika letošnjega priznanja Inovator leta I. stopnje — Fato: -J. Košnjek Bogatejši zaradi delavčeve ustvarjalnosti Skupščina raziskovalne skupnosti kranjske občine podelila v četrtek letošnja priznanja »Inovator leta« - Nagrajenci so s svojimi izboljšavami letos ustvarili nad 36 milijonov dinarjev gospodarske koristi Kranj — Slovesen zaključek je imelo četrtkovo zasedanje skupščine raziskovalne skupnosti kranjske občine. Na njej so podelili letošnja priznanja skupščine »Inovator leta«. Predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti dr. Miloš Kus je v priložnostnem nagovoru poudaril pomen človekove ustvarjalnosti na delovnem mestu, saj je to neprecenljivo bogastvo vsake družbe. Žal je inovatorska dejavnost v združenem delu še premalo razširjena. Letošnji nagrajenci so le iz dveh organizacij združenega dela. Iskre in Save. vendar mora biti v prihodnje to vzpodbuda tudi drugim delovnim in temeljnim organizacijam, da bodo znale boljše vzpodbujati ustvarjalnost delavca na delovnem mestu. Priznanje Inovator leia obCmt Kranj I. stopnje sta prejela Stanislav Štrukelj in Georg Wirth iz Iskrine delovne organizacije Elektromehanika Kranj za izvirno tehnično izboljšavo pri telefonskih centralah Metakonta 10 C. Gospodarska korist te izboljšave znaša 32 milijonov 500.000 dinarjev. Priznanje Inovator leta občine Kranj II. stopnje je prejel Janko Noet. prav tako iz Iskre Elektromehanika za avtorstvo izvirnega tehnološkega postopka. »Struktuiranje ali matiranje orodij za izdelavo plastičnih izdel-> kov z matirano površino« imenovanega. To je za zdaj edinstvena iz- Priprave na III. kongres samo- upravljalcev Kranj - Na seji Medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko v petek, 26. decembra, je svet sprejel sklep, da se na Gorenjskem oblikuje koordinacijski odbor za pripravo na III. kongres samoupravijalcev Jugoslavije, ki bo junija 1981. Osnovna tema kongresa bo »Združeno delo v borbi za socialistično samoupravljanje in družbeno ekonomski razvoj«, v okviru te pa bodo obravnavana temeljna vprašanja, kot je odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka, samoupravno povezovanje in združevanje na dohodkovnih osnovah — poudarek bo na družbeni reprodukciji, samoupravnem planiranju in razvoju ter naš delegatski sistem, ste m V novi koordinacijski odbor za Gorenjsko so bili predlagani sledeči gorenjski družbenopolitični delavci: Ivanka Sulgaj. MS ZSS za Gorenjsko, za predsednico. Jožica Pu-har. občinski svet Kranj za sekretarko, člani pa so: Zdravko Krv ina. MS ZKS za Gorenjsko. Slavko Os-redkar, MS SZDL xa Gorenjuko. Kdo Gruden, MS ZSMS /a (loterijsko, Jože IMčar. MS ZZH NOV za Gorenisko. Fran« Rogelj. SGO. Fran« P od jed, MGZ /a Gorenjsko. Štefan Kadoič. VSOD. Kram Seru-ga. Sava Kranj. .Štefan Perčič. Iskra Kranj. Aleksander Ravnikar. Občinski upravni organi, Rafko Penič. Železarna Jesenice. Bojan Terse-glav. Veriga Lesce. Ivan Kapelj. HPT Tržič in Minam Jan - Hlažič. TH Škofja Loka. I) Dolenc boljšava pri nas. Prihranek znaša v enem letu 318.000 dinarjev. Enako priznanje je prejel tudi Stane Vidmar iz Save za izvirno spremembo tehnologije izdelave ventilov z gumeno nogo. Novost je prinesla že v prvem letu 2.259.714 dinarjev gospodarske koristi. Na četrtkovi seji občinske raziskovalne skupnosti so podelili tudi priznanja Inovator občine Kranj III. stopnje. Prejeli so jih Silvo Je-rala iz Iskre Elektromehanike za zboljšavo tehničnega postopka pri točkovnem varjenju in Ivan Maselj ter Ciril Zaplotnik iz Save za izvirno tehnično izboljšavo »Izdelava blažilca v nogi in trdega dela bočni-ce tovornih radialnih plaščev na hladnem brizgalniku troester z v »d oltarno toplim spojem. Delovna organizacija je že v prvem letu na ta račun prihranila 1.182.434 dinarjev. J. Košnjek Mreža šol sprejeta Zdaj pa k drugemu delu Delegati skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije so v četrtek po triurni razpravi vendarle potrdili predlagano mrežo šol srednjega usmerjenega izobraževanja, ki prinaša dve pomembni sestavini. Naravnana je na dejansko število učencev v prvem letu izobraževanja, torej na okrog 30.000 (prvotne zahteve so se nanašale na 36.000 otrok) in upošteva razmerje 70:30 med proizvodno-naravoslovnim in družboslovnim izobraževanjem. Najbolj sporno je bilo vprašanje, kje bo v okviru prostorskih in drugih možnosti kakšno izobraževanje potekalo. 27 razpravi jalcev je predložilo 26 spreminjevalnih predlogov oziroma dopolnitev k predlagani mreži, izvršni odbor izobraževalne skupnosti pa je zadrego okrog sprejetja rešil s predlogom, da nekatera odprta vprašanja do 25. januarja uskladijo neposredno prizadeti. Sprejetje mreže šol je odprlo pot k nadaljnjim pripravam za uspešen začetek srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so jih živahne razprave o mreži doslej nekoliko potiskale v ozadje. Zdaj bo lažje vzpostaviti tesnejše sodelovanje med šolstvom in gospodarstvom, ki se je — po pravici rečeno — pri oblikovanju mreže slabo izkazalo, saj so bile neusklajenosti predvsem posledica premajhne vloge posebnih izobraževalnih skupnosti in s tem gospodarstva, organiziranega v njih. V naslednjih mesecih bodo torej lahko stekli konkretni dogovori med šolami in združenim delom o sodelovanju, proizvodnem delu učencev, o usposabljanju mentorjev in inštruktorjev za to delo. Sprejeta mreža pa pomeni tudi olajšanje za poklicne usmerjevalce, ki bodo končno vedeli, kje bo kakšna šola in kaj bo izobraževala. Vpis bo prihodnje leto nekoliko zgodnejši, brez točnih podatkov pa učencev res n-i mogoče navduševati za ta ali oni poklic. V nadaljnjih pripravah pomenijo največjo oviro vzgojnoizobraževalni programi, ki še niso pripravljeni. Kot obljubljajo sestavi jalci. bodo kmalu zreli za razpravo. H Jelovčan Spominska svečanost v Bukovem vrhu Krajevna skupnost Poljane nad Skofjo Loko je pred kratkim slavila krajevni praznik v spomin na vdor skupine borcev Cankarjevega bataljona, 19. decembra, 1941. v nemško postojanko v Poljanah in na dogodke, ki so se v tistih dneh odvijali ob velikem revolucionarnem vrenju v tem območju, ko je v množični vstaji vstopilo v Cankarjev bataljon nad 300 mož in fantov. Ob vdoru v Poljane so partizani v nemški postojanki zaplenili več nemških uniform in nekaj trofejnega orožja, obenem pa so iz zadružnega skladišča odpeljali večje količine živeža. 25. decembra, leta 1941 je borba oh napadu na Poljane trajala ves dan. Tega dne se je bil Cankarjev bataljon v akciji na širokem območju -(id Lučin in Fužin do Loga in prek loških hribov do Črnega vrha. V okviru praznovanja krajevnega praznika je Združenje borcev NOV Poljane, odkrilo v soboto. 20. decembra v Bukovem vrhu spominsko ploščo Kazimiru Ložarju-Metodu, doma iz Srednjih Gameljn pri Ljubljani, ki je tu padel 12. marca, 1944. leta kot borec Škofjeloške grupe VOS. Kot že več let nazaj, je tudi letos ZB NOV Poljane v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravila pohod partizanov, aktivistov in mladim- po poteh Cankarjevega bataljona. Dokaj velika kolona je letos krenila iz Poljan prek Kremenka na Bukov vrh. Spotoma so na grob zdravnika II. grupe odredov, partizana Bulica, položili venet Svečanost ob odkritju je začel prvoborec Maks Kalan-Bo.št jan. predsednik ZB NOV Poljane. Povedal je, da s tem odkritjem ZZB NOV Poljane izpolnjuje obljubo, ki jo je leta 1945 ob nameravanem prekopu Kazimira Ložarja dal Lovru Koširju, tedanjemu gospodarju Platiševe kmetije v Bukovem vrhu, kjer je Kazimir padel na stražarskem mestu. Pokojni Košir je tedaj dejal, naj padli partizan še naprej počiva v grobu nad njegovo hišo. da bo lahko hodil na ta grob točit solze zanj in za svoje tri padle sinove, od katerih za dva. Franceta in Janeza, ne ve. kje sta pokopana. Na svečanosti pri * odkritju spo minske plošče je s pesmimi sodeloval oktet Blegoš i/. Poljan, učenci osnovne šole iz Gorenje vasi pa so počastili spomin padlega partizana / recitacijami. O liku padlega Kazi-mirja Ložarja pa je spregovoril domačin — prvoborec Ton«' Peter nel-Igor. V svojem govoru je opiial razmere in dogodke po okupaciji 1941 na Gorenjskem in priprav«« in začetke ljudske Vatlje, ki j<> vzplarn-tela decembra I!)JI v Pol umski dolini. B«)hinju in gorenjesavski dolini T. P Zunanjepolitična podoba starega leta Svet se je zavedel izgube • Le malokrat v zgodovini seje človeštvo do take mere zave dlo svoje odgovornosti za mir in srečo ter pomena medsebojne odvisnosti kot letošnjega 8. maja v Beogradu. Žal je moral biti vzrok žalosten: zadnje slovo enega največjih državnikov tega stoletja, našega predsednika Josipa Broza-Tita. Človeštvo se je zavedlo praznine, ki je nastala z njegovim odhodom. Hvaležno mu mora biti trajno za vsa njegova dejanja za mir, enakopravnost med ljudmi in narodi, za svobodo, za človeško srečo in dostojanstvo, za popuščanje napetosti in za dosledno zagovarjanje reševanja sporov in nasprotij po mirni poti. Neizpopolnljiva vrzel je nastala z odhodom prekaljenega in doslednega borca, ki ne bo ostal le trajno zapisan v zgodovini, ampak je zgodovino tega stoletja tudi sam oblikoval. Brazde, ki jih je zaoral Tito na svetovnem političnem prizorišču, so globoke, polne politične modrosti, strpnosti in odločnosti hkrati, kadar je šlo za uveljavitev plemenitih načel, ki bi morala veljati v mednarodnih odnosih. • S Titom je veliko izgubilo neuvrščeno gibanje, ie bo(j samostojno in ustvarjalno po vrhunski konferenci leta 1979 v Havani, ki je edina protiutež blokovski politiki in njenim interesom. Tito je sooblikoval in usmerjal gibanje, znal doseči enotnost, ko je bila leta v nevarnosti. Gibanju je sedaj brez Tita težje, prav tako pa seje tudi mednarodni položaj zaostril, vendar neuvrščeni vsakodnevno dokazujejo, da imajo obilo vitalnosti in da je le na njihovih izvirnik načelih mogoče rešiti žgoče probleme sveta. Bojišče ni mesto za razreševanje problemov, ampak je prava pot iskren dialog z veliko politične volje in vizionarstva. Glas neuvrščenih letos ni bil tišji kot pretekla leta. Slišati ga je bilo v Organizaciji združenih narodov, na dragih pomembnih srečanjih svetovnih razsežnosti, na konferencah, živa pa je bila aktivnost znotraj samega gibanja, ki vedno bo{j deluje na demokratičnih osnovah. • Ko se Jugoslovani oziramo na letošnjo svojo zunanjepolitično aktivnost, ji moramo izreči pozitivno oceno. Dosledna kat vedno je bila naša zunanja politika in njo smo uveljavljali tako v gibanju neuvrščenih kot v OZN in drugih organizacijah ter srečanjih. S številnimi državami sveta, ne oziraje se na sistem, pa tudi blokovno pripadnost, smo utrdili vezi, če je šlo za dogovor iskrenih in enakopravnih partnerjev, ki drug drugega spoštujeta in skušata razumeti tudi različna stališča do problemov. Preveč bi bilo omenjati podrobneje našo zunanjepolitično aktivnost. Naša beseda seje slišala v Organizaciji združenih narodov, katere večje učinkovitosti in univerzalnosti zagovorniki smo, na zasedanju mednarodnih organizacij in ustanov, na srečanjih neuvrščenih, na evropski konferenci o varnosti in sode' l o vanj u ter na drugih pomembnih srečanjih. Graditeljsko smo vzpodbujali razvoj pravičnejših in enakopravnejših odnosov na svetu, po svojih močeh prispevali k mostu, ki mora bolj povezati revne in bogate, obenem pa brezkompromisno grajali rožljanje z orožjem ali njegovo uporabo, vmešavanje v zadeve drugih ali celo vojne posege, podpirali narodnoosvobodilna gibanja in pravico narodov do samoodločbe in izbire svoje poti razvoja. Trdnejše so naše vezi s sosedi, v katerih živijo deli naših narodov. Tudi oni morajo biti most prijateljstva in sodelovanja. • Zaradi takšne zunanje politike je naš ugled v svetu pora-stel. Veliko prijateljev imamo, ker menimo, da se moč neke države ne ceni po velikosti in količini smrtonosnega orožja, temveč po uspešnosti prispevka za mir... Tega se zavedamo, ker je eno naših temeljnih izhodišč podružabljanje zunanje politike. • Kaj reči o zunanjepolitičnem letu 1980, ko seje svet spominjal 35. obletnice zaključka II. svetovne vojne. Bore malo dobrega, vzpodbudnega. Rane iz preteklih let tudi letos ni niso bile za-celjene. Odprle so se celo nekatere nove. Blokovska nasprotja *> se zaostrila, ostrejša je postala oboroževalna tekma, politični spori pa so se prenašali tudi na druga področja. Najlepši primer je bojkot nekaterih na moskovskih Olimpijskih igrah. Svet letos ni uspel zaceliti ran, ki so jih povzročili lanska intervencija t Afganistanu, zajetje ameriških talcev v Iranu, kampučijska tragedija. Bližnji Vzhod, Afrika in Latinska Amerika. Palestince* še ni bilo omogočeno oblikovanje samostojne svobodne države, nekatera narodnoosvobodilna gibanja pa se še vedno bijejo # svobodo. Razkorak med razvitimi na severu in manj razvitimi ter nerazvitimi na jugu se je povečal. Visokoleteče besede o pomoči se spreminjajo v drobtinice, ki slučajno padejo z bogati-nove mize. V iztekajočem letu je izbruhnila nova vojna, ki izčrpljuje Irak in Iran. Po desetih letih seje spet zaostrilo no Poljskem, precej negotova pa je prihodnja politika Združenih držav Amerike pod novim 40.predsednikom Ronaldom Reaga-nom. Se bi lahko naštevali primere, zaradi katerih je zunanjepolitična slika sveta v letu 1980 skaljena. • Zato leto 1981 ne bo lahko. Napredne sile sveta, Jugoslavija ima pomembno mesto med njimi, bodo imele težko nalogo, da bo v prihajajočem letu manj gorja, manj umiranja, manj trpljenja in teptanja osnovnih pravic človeka. Predvsem $e moramo bol/ kot doslej zavedati, daje mir nedeljiv, daje svet celovito odgovoren zanj in da mora zato vsak z dejanji prispevati svoj del h končnemu uspehu ... J. Košnjek j SPOMIN NA ROJAKA IZ C IRC - Društva veterinarjev in veten narokih tehnikov Gorenjske, sekcija za zgodovina veterinarstva in Institut za zgodovino veterinarstva visokošolske temeljne organizacije združenega dela a veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani sa pod pokroviteljstvom kranjske občinske skupščine pripravili t- četrtek prvi spominski znanstveni sestanek »h KM), obletnici nmrn prof. dr. Simona Strupiia zdravnika in živimudravnika, rojenega v Cirčah pri Kranju Rojak U Cirč je bil eden prvih slovenskih veterinarjev, skupai • - fcenega proizvoda. Ta bo v KokXga Si^/T Pra,z«,r'a, n primeru naraščal po šti- njem sredin e^t« iS Z letni stopnji, za deset od- ZTeU^ev^^k ^ PPe8,a ocasneje pa bo rasla skup- P°uk- /a ,,rpfl'»**v za- {M>a. ki bo v novem srednje-* obdobju v celoti odvisna od ji dohodka. Z drugimi beseda-merno nižja bo. kolikor nižji Modek gospodarstva. Wna stopnja za skupno poje bila v trži&ki občini že doslej ujniijimi v Sloveniji, saj je tfiičena domala vseh naložb. bo tudi naprej. Interesne skup-*ikodo združevale denar le za dejavnost, od investicijskih •H pa je v stopnji upoštevana Nmova planinskih domov. ^ temu bo skupna poraba v Hliem Feru zahtevala za okrog-odstotke višjo stopnjo kot le-iizlogov za to je več. Zaradi ftr 16-odstotne rasti skupne in počasnejšega naraščanja Wi dohodkov zaposlenih letos ^lakoimenovanih presežkov, ki ^poračunali v stopnji za leto IVri tega republika nalaga obli interesnim skupnostim ne-rrriove naloge, in to predvsem v ¥tfinanciranjem posebnih izo-Fvilnih in raziskovalnih skup-ter invalidskopokojninskega ruvanja, zlasti boleče pa bodo fcie prizadele obveznosti do re-■ksolidarnosti. fttevnejSe naloge se pojavljajo "»gami občinski skupni porabi, todvsem za pospeševanje krneli /samoupravni sporazum bo-..^pisali danes), za vzdrževanje IpiaJnih naprav ter za splošno Ijb obrambo, več denarja za Siejavnost ,pa bosta potrebova-.jftapnosti otroškega varstva in vkfia skrbstva, ki sta letos »ov vrtec za okrog 90 otrok in ^ostarele občane. 'kt na to. da v prispevni stopnji mAitpno porabo niso zajete \\, razvoj družbenih dejavno-)hrC2 njih ni mogoč, bodo danes /liiihj podpisali tudi dogovor o f>-USnju izgradnje družbenih <>b-v obdobju od 1981 do odrskega prostora v Cankarjevem domu za obnovo Primoškove kašče in (iermovke bodo tri leta namenjali dva odstotka od izplačanih osebnih dohodkov i/, čistega dohodka organizacij združenega dela s področja gospodarstva. Za uresničitev izgradnje otroškega vrtca ter za ureditev prostorov za strokovno službo centra za socialno delo pa bodo sklenili samoupravni sporazum potem, ko bodo znani vsi elementi za izgradnjo teh dveh objektov. H.Jelovčan Tržič — V okviru programa revitalizacije starega tržiškega mestnega jedra je bil pred kratkim temeljito obnovljen del Lončarjeve hiše na Trgu svobode 23. V njej sta stanovanjska skupnost in tovarna obutve Peko. ki je za obnovo prispevala polovico denarja, pridobili enajst sodobnih solidarnostnih oziroma družbenih najemnih stanovanj. Srečni stanovalci so ključe prejeli v petek dopoldne. — H. Jelovčan Socialistična zveza o potrošniških svetih Preveč osamljeni so .V večini gorenjskih krajevnih skupnosti imamo ustanovljene potrošniške svete, vendar le-ti tudi zaradi premajhne družbenopolitične podpore in podcenjevalnega odnosa še ne odigravajo svoje vloge Kranj — Na Gorenjskem imamo 108 krajevnih 'skupnosti in v 101 imamo oblikovane potrošniške sve- S- |f0 ljubljanska banka srečno novo leto srečno novo leto srečno novo leto srečno novo leto srečno novo leto srečno novo leto vam želi temeljna banka gorenjske j te. Podatek je po Številčni plati razveseljiv, ne moremo pa biti zadovoljni z vsebino dela potrošniških svetov. Tudi, po občinah še nimamo konferenc svetov potrošnikov. Nalogo je treba uresničiti do konca marca prihodnjega leta. Še vedno se pojavlja mnenje, da je treba svete potrošnikov ustanoviti le v tistih krajevnih skupnostih, kjer imajo trgovine, kjer pa le-teh ni. pa sveti niso potrebni. To je zmotno mnenje. Enako velja tudi za trditve, da konference svetov potrošnikov niso potrebne. Moramo jih oblikovati zaradi sprotne obravnave problematike preskrbe, zaradi usklajevanja in razreševanja problematike s tega področja, prav tako pa je naloga svetov potrošnikov in njihovih konferenc veliko zahtevnejša in celovitejša. Ne gre le za živilsko trgovino, kot ponavadi mislimo, ampak za uresničitev vseh interesov krajana — potrošnika, od trgovine do najrazličnejših drugih dejavnosti in storitev. Prav tako ne kaže svete potrošnikov oblikovati le zaradi tega. da bo kraj ali krajevna skupnost dobila trgovino, če jo doslej še nima. Družbenopolitična opredelitev svetov potrošnikov je veliko širša in* celovitejša, so poudarili med drugim na četrtkovi seji medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Nekateri problemi pri delovanju svetov potrošnikov so bili še posebej poudarjeni na seji medobčinskega sveta. O poslanstvu svetov potrošnikov še premalo vemo. zato bi bilo treba prek sredstev javnega obveščanja in drugih načinov delovne ljudi in občane seznanjati s to problematiko. Prav tako morajo biti sveti potrošnikov del krajevne samouprave, povezani s sveti in skupščinami krajevne skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in delegacijami. Problematika svetov potrošnikov ni le problematika članov teh organov, ampak vseh delovnih ljudi in občanov. Najostrejše graje vredno je ponašanje organizacij in skupnosti, ki se jim na predloge in pripombe svetov potrošnikov ne ljubi odgovarjati! Takšni primeri niso redki in tudi zaradi takšnega ravnanja sveti še ne delajo tako kot bi bilo treba. Skupščine, upravni or-družbenopolitične organiza-trgovske organizacije in vsi zainteresirani pa se morajo čim prej dogovoriti za učinkovito obliko izobraževanja in usposabljanje članov svetov potrošnikov. Praktične pozitivne izkušnje že imamo ir zato bo delo lažje. . -J. Košnjek gani cije IQ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske obvešča občane Gorenjske da od 25. 12 1980 do "10. 1. 1981 zaradi zaključnih del ne bo odobravala potrošniških kreditov da bo 31. 12. 1 980 banka odprta do 1 3. ure, razen ekspoziture Kranjske gore, ki bo odprta do 1 6. ure V soboto, 3. 1. 1 981 bodo banke poslovale z običajnim sobotnim delovnim časom V novem gasilskem domu v Voklem so naj/tre/ uredili samopostrežni* trgovino Živil — Foto: J. Košnjek Voklo ima novo trgovino Voklo — Na nekdanjem zamočvirjenem zemljišču sredi Voklega so se gasilci odločili zgraditi nov dom zase in druge krajevne potrebe. Ker je imel kraj neprimerno trgovino,-so sklenili zgraditi toliko večji objekt, da bo v njem dovolj prostora tudi za novo trgovino. Složno so popri jeli za delo, darovali material in na stotine prostovoljnih delovnih ur ter oplemenitili vložena družbena sredstva za skupni cilj — nov dom krajevne skupnosti. V soboto so prvi del novega objekta predali namenu. Veletrgovina Živila iz Kranja, krajevna skupnost in gasilsko društvo so si podali roke in Voklo ima od sobote dalje sodobno novo samopostrežno trgovino za dobrih 110 starih milijonov dinarjev. Trgovina bo dolgoročno reševala problem oskrbe v krajevni skupnosti, obenem pa je primer, kako se da s sodelovanjem združenega dela. krajevne skupnosti in njenih organizacij razrešiti tudi najtežje, večkrat navidezno nerešljive probleme. Voklanska trgovina je tudi potrditev pravilne usmeritve Živil, ki ne želijo reševati problematiko preskrbe le v večjih središčih, ampak tudi v manjših naseljih, katerih prebivalci imajo enako pravico do popolne preskrbe kot v mestih in večjih krajih. S sobotno otvoritvijo nove trgovine, udeležili so se je številni gostje s predsednikom kranjske občinske skupščine Stanetom Božičem na čelu ter mnogi krajani, delo pri gradnji še ni končano. Prihodnje leto ga bodo gasilci nadaljevali, uredili prvo nadstropje in ostale prostore. Nič manj pomoči v delu in materialu ter denarju ne bodo potrebovali. Kdor je doslej stal ob strani, naj se nam pridruži, so dejali na otvoritvi in delo bo lažje ter prej zaključeno, kraj pa bo bogatejši in urejenejši. Živila so z novo trgovino v Voklem zaključila letošnji plan popravil in novogradenj trgovin, ki ga bo v prihodnje mogoče uresničevati le s sodelovanjem zainteresiranih. Omeniti velja." da je ta delovna organizacija v soboto tako kot vsako leto pripravila tudi tradicionalni sprejem za upokojence. J. Košnjek KRANJ Skupščina občine Kranj, Izvršni svet skupščine in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih pa tudi kar največ osebne sreče in zadovoljstva želijo vsem delovnim ljudem in občanom v letu 1981 trgovsko podjetje k ena so. o kamnik CENJENIM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEMŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1981 in vas vabimo v naše prodajalne v Kamniku, Komendi. Mostah in drugod. . Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem odjemalcem vode na območju občine Kranj in Medvode ter poslovnim partnerjem pjfc želimo srečno in uspehov polno novo leto 1981 Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n.sub.o. KRANJ Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj ELEKTRO Razvod in transformacija Gorenjske, Kranj in DS Skupnih služb želijo občanom in poslovnim prijateljem — srečno in uspehov polno novo leto 1981. Priporočajo se za projektiranje ki izvajanje nizko in visoko napetostnih elektroenergetskih naprav. lip bled lesna industrija 64260 Bled, Ljubljanska c. 32 tel.: 064-77-661, trgovina 064-77-1 61 Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1981 r VRATA • OBLOGE • ISO-SPAN • OPAZNE PLOŠČE • POHIŠTVO ojster brušenja drsalk N jeseniško tržnico je.med trgo-Jni in obrtniškimi delavnicami §*a. ki pritegne pozornost mimo-T*&. Pisani dežniki na eni strani ffa in drsalke ob priznanjih na i pniitejših ljudi iz sveta umet-f,I**a drsanja na drugi navdajajo Ara z radovednostjo. Le-ta Enas zvabi v dežnikarsko in kn delavnico Janeza Jenka nik stoji za pultom in se po-a s strankami. Temu izroča ivJjeni dežnik in svetuje, kako ti z njim. od onega sprejema f< brušenje . . . Kvalitetne da juje. pa da še niso bile napravi. Obenem zagotavlja, dobro rezale, ko bodo prišle f njegovega brusa. In še opravi-■ • *. da bo trajalo kak teden, ker f*a za popravilo dežnikov še ni lj*»npri kraju. f* ta posredni vtis. žal ga Pknes pri malokom im malokdaj f^imo, izdaja strokovnjaka za darilo drsalcev, tudipodp mamenitejših na t Janeza Jenka na dogodke svoje delo in uglajenega človeka. Mnogi, predvsem Jeseničani, ga poznajo po tem. Pogovor z Janezom pa odkrije tudi njegove odlike, zaradi katerih ga cenijo širom po domovini in svetu ^ Finomehanik, dežnikar in brusilec Izuril se je precizne mehanike v kranjski Iskri, vendar je le kratek ras popravljal pisalne in računske stroje. Oče. znan dežnikar iz Kranja, mu je ponudil, naj prevzame delavnico na Jesenicah. Takrat, bilo je pred začetkom šestdesetih let. se je odločil nadaljevati družinsko tradicijo. Vsega o dežnikarstvu se je naučil že v mladosti, ko je v domači delavnici pomagal pri delu. Po vrnitvi od vojakov 1963. leta je odšel, prav tako na očetovo željo, k zagrebškemu mojstru Antonu Micel-hju. kjer se je usposobil za brusilca frizerskih, krojaških in gospodinjskih orodij. »Polletno šolanje v Zagrebu.« pripoveduje Janez, »je bila zame velika Življenjska šola. Spoznal sem ne le osnove brušenja orodja in dobil za to potreben prijem, ampak sem prišel prvič v stik tudi z drsalkami. V delavnici, ki že dolgo slovi po svojem .brušenju, so namreč imeli prvi stroj za brušenje drsalk v Jugoslaviji. Mojster pa mi je bil za zgled še v marsičem drugem: na primer, v d vsega začetka, je treniral pred evropskim prvenstvom v Zagrebu z drsalko Sando Dubravčič. Njeno vodstvo se je začelo zanimati za brušenje jeseniškega strokovnjaka. Odločijo se je. naj on prevzame na skrb drsalke, ki jih je dotlej brusil zagrebški mojster Micelli. Po učiteljevem pristanku je Janez sprejel odgovorno nalogo. Sanda je dosegla vse vidnejše uspehe, kar je dokazovalo, da je učenec prekosil celo učitelja. Potlej je postal brusilec drsalk jugoslovanske reprezentance za umetnostno drsanje. Pomagal je našim drsalcem do mednarodnih tekmovanj in boljših rezultatov. Svoje mojstrske sposobnosti brušenja drsalk pa je dokazal tudi svetovno znanim tekmovalcem. Na lanskem evropskem prvenstvu v Zagrebu je kot uradni brusilet uro pred tekmo- vanjem nabrusi! močno skrhane drsalke manj pomembnemu športnemu paru Igor Lisovski—Irina Vo-robijeva iz Leningrada. Njuna srebrna medalja, ki sta jo osvojila v finalu, je bila za Janeza vstopnica med svetovne strokovnjake. Zatem se je na prvenstvu zvrstilo nemalo drsalcev iz cele Fvro|>e v njegovi brusilnici. Mojster Jenko ceni izjavo I rine Vorobijeve. češ da je on zaslužen za njeno medaljo. Vseeno je bil najsrečnejši človek, kakor zatrjuje, ko .mu je ob koncu prvenstva predsednik mednarodne federacije trenerjev in profesionalnih drsalcev IPSA Krich Zeller iz Zahodne Nemčije v njegovo knjigo s posvetili zapisal: »Poznam mnoge brusilce drsalk v Evropi, vendar sem ob prvenstvu v Zagrebu spoznal pravega specialista za brušenje drsalk. Zato se vam posebej zahvaljujem in vas v naprej toplo priporočam.« Najboljše priporočilo zanj je bil seveda odhod kar ene tretjine vseh drsalcev sveta na svetovno prvenstvo na Dunaju z drsalkami, ki so mu jih zaupali v brušenje. Tudi sam je z našimi tekmovalci odšel na prvenstvo. Ponosen je. da je sovjetski drsalec Vladimir Kovaljev osvojil prvo mesto med moškimi, da je madžarski plesni par Regoczv-Szal-lai zavzel drugo mesto, visoko pa so se uvrstili tudi naša Sanda Dubravčič in mnogi drugi, ki jim je nabrusi! drsalke. Dan po prihodu z Dunaja si je pri delu težko poškodoval oko. Po zahtevni operaciji, uspela je zahvaljujoč osebju ljubljanskega kliničnega centra, po enoletnem okreva nju se je vrnil k delu. Tudi z brušenjem drsalk nadaljuje. Da je med drsalci kljub premoru ohranil zaupanje, najbolj potrjuje odločitev na nedavni Zlati pirueti 1980 v Zagrebu. Izbrali so ga za uradnega brusilca drsalk tekmovalcev za umetnostno drsanje na prihodnji olimpiadi v Sarajevu. To bo krona njegovega uspeha, meni. Morda bo tudi kdaj pozneje, ko bo še več vedel o konstrukciji drsalk. vse skrivnosti brušenja zapisal v priročnik, ki bo ohranil vse njegovo delo. Besedilo in slike: Stojan Saje »mota ni dober družabnik ** .______rr T"™ r t~ r~~ -m -i ti i i i mm«..... Če kdaj, potem prav gotovo na poletno noč nihče noče biti sam. f* pravega veselja na tak dan, na l^ko noč, če ni z nikomer mogoče r&ti, nazdraviti za zdravje in srečo fton novem desetletju, ki zdajpri-hja, če ni mogoče nikomur stisniti ali objeti koga, ki nam je blizu, lorda je v nas še nekaj tiste vere, !J* bomo vse leto tudi v prihodnje '(r sami, če bo tako samotna tudi dvoletna noč. In nekdo bo morda 'tkel, da vesela družba tudi svoje stehta, pa čeprav v družbi ni niko-tor, ki bi mu s posebno radostjo ftčili srečo. Najde pa se tudi kdo, 'ji se tudi na pričakovanje novega in na vse priprave in ceremo-fye okoli novoletne noči požvižga in t^nutek, ko čas zamenja letnico, ^^spi tako kot vsako običajno noč. I samota pa je huda reč. in * le na novoletno noč, pač / tO ie na novoletno mre, H ,» pa na vsakdanji petek in '*tek. Prav s samoto, to člo-spremljevalko v nehate-j*l obdobjih našega življenja. '* rfitak dan srečujejo sodelav-"' naše edine ženitovanjske predavalnice Žive v Ljub ltoni. Enajsto leto mineva od "lene ustanovitve, predstavnica ima tudi v Mariboru, v pogradu in Zagrebu, v krat ***n. pa bo predstavništvo tudi «« Reki. »Morda je to podjetnost ali to tudi ne.« pravi Marta Kle ^nc, * v. d. direktorja Žive. *jfi ostali edina jugoslovanska stanova te vrste. Pa naj kdo • reče. da smo Slovenci togi, usposoblje in z življenjskimi izkuš-Vami oboroženih sodelavcev Živine posredovalnice. Čeprav se zdi, da je oglas v časopisu dosti lažja stvar in ni ravno malo ljudi, ki poskuša srečo na ta način. Toda to je obenem tudi veliko tveganje. »Ni jih malo, ki razočarani nad svojimi poskusi z oglasi pridejo naravnost k nam.« pravi Klemenčeva. »Na oglase se pač javljajo taki in dru gačni ljudje, nekateri z dobrimi, drugi z manj dobrimi in poštenimi nameni. Na obrazu pa ne piše vedno vsega in lepim besedam lahko nasede tako moški kot ženska.« V Živi imajo pač gostejše »sito«. Niso dovolj le izražene želje, pač pa morajo na nekaj daljših razgovorih spoznati tudi večino osebnostnih last nosti kandidata ali kandidatke, za katero ali katerega naj bi potem poiskali ustreznega partnerja. »Nikar ne mislite, da gre za kakšno spraševanje kot v šoli, sploh ne. v sproščenem pogovoru hočemo nekoga čim bolje spoznati, da mu bomo lahko izbrali partnerja. ki mu bo po volji. Seveda odločitev ni lahka in tudi ni odločitev enega, pač pa je to skupinsko delo in prav nič lahko. Zgodi se seveda, da že prvič izberemo za nekoga pravšnega partnerja: na srečanju, ki je lahko v naših prostorih na Hranilniški 7 ali po dogovoru kje drugje, se za marsikoga že po enem mesecu čakanja med našimi kandidati odloči usoda, kot se temu reče. Nekaterim je seveda malce težje ustreči, včasih nimamo srečne roke. ali pa je enostavno treba dlje čakati na nekoga z lastnostmi, ki so drugemu nadvse pomembne.« V Živini kartoteki je največ Slovencev in Slovenk, ne manjka pa seveda tudi ostalih jugoslova n skih n a rodn osti. Zanimivo pa je, da ni malo moških ostaiih jugoslovanskih narodnosti, ki so si zapi-čili v glavo, da hočejo za ženo samo Slovenko in nobene druge. Tudi zdomcem neslovenske narodnosti so slovenska dekleta in žene najbolj pri srcu: pridna, zvesta, čista in Slovenka naj bo. take običajno želje. so »Čeprav se močno potrudimo, pa se vendarle zgodi, da nekomu ni po volji ne drugi, ne tretji, ne sedmi in ne osmi kandidat, ki mu ga predstavi mo,« pravi Klemenčeva. »Vsak ima seveda pravico do izbire, le včasih je treba malce počakati. Nekateri so sila vztrajni in čakajo tudi neka/ let. da se med našimi kandidati pojavi pravšen. Pri tem starost neredko nima nobene vloge. Seveda pa smo ljudje zelo različni: nekateri vdoveli enostavno ne zmorejo živeti sami in ni redek primer, da je treba poiskati starejšemu človeku osebo, ki bi mu pomagala preboleti žalost za umrlim že po 2 ali S mesecih. Drugi spet so lahko sami recimo deset let, ženske pogosteje kot moški, pa ne pogrešajo nikogar. »Čeprav ni nobene starostne omejitve, saj se nam oglašajo ljudje v starosti čez 80 let. pa tudi komaj polnoletni, pa vendarle velja, da za tako mlade res ne iščemo neveste ali ženina. Običajno ima tak kandidat za bregom druge razloge, kot je recimo zgo-den odhod od doma ali kaj podobnega: tako mladim pač povemo, da morajo še malo dozoreli za stalnejšo zvezo z drugim spolom.« Prav zaradi tega. ker so nekateri ljudje potrebni takega ali drugačnega nasveta, ima Živa že dolgo časa tudi zakonsko svetovalnico, kjer strokovnjaki od psihologa, se-ksologa ali pravnika svetujejo zakoncem ali pa le posamezniku, kot je pač potrebno, čeprav bi bilo pričakovati, da bi Živa imela tudi predzakonsko svetovanje, ki ga je uvedel novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pa je zaradi različnih vzrokov ta dejavnost, ki bi pač tudi sodila v njihovo delo, prešla v pristojnost centrov za socialno delo. Že naslednje leto pa Živa pričakuje nekaj modernizacije pri svojem delu. saj bodo podatke obdelovali mehano-grafsko. Sedanje dokaj dolgotrajno »peš« delo med tisoči kartonov je sila zamudno. S hitrejšim izborom določenega števila kandidatov pa bo seveda dosti več časa tudi za teht-nejše in odgovorno skupinsko delo. to je za čas. ko padajo »odločitve«. »Najtežje nam je takrat, ko dobro vemo, da bi lahko nekomu predstavili dekleta in žene. za katere vemo. da jih samih ali z otrokom brez števila čaka. da se bo od kje pojavil izbranec. Toda mi jih ne poznamo in vemo zanje le. če se nam javijo. Boječe Čakanje doma ali sanje o princih na belem konju so sicer dokaj pogosta značilnost samskih žensk, ampak do tako željene poroke oziroma stalne zveze z izbrancem pa le ne pripeljejo. Še zdaleč si ne domišljamo, da bi morali vsem čakajočim na zakon prinesti na pladnju najboljše od najboljšega, toda verjemite, da svetovalcem ni lahko, ko recimo postavnim samskim fantom, ki so iz različnih vzrokov malce pozno začeli misliti na zakon, ne moremo najti deklet, pa čeprav vemo. da so tu. v večjih in manjših krajih, a preveč tiho. Moški so običajno bolj korajžni. kar pridejo in povedo, da bi radi ženo. Dosti je tudi kmečkih fantov, ki se jim običajno zelo mudi. radi bi družino, preden jim zbežijo prava leta. Pa kaj ko se danes dekleta branijo iti na kmete, kar preveč je takih, ki bi rade inženirje. Toda danes mora biti kniet komercialist, ekonomist in direktor v eni osebi, vse obdela strojno. .. no, včasih pa katera hoče samo na kmete in nikamor drugam.« V Živi pravijo, da resnično poskušajo vse. da bi vsem. ki to želijo našli »pravo zvezo«: kajti srečo si kasneje vsak ustvari sam. Razmišljajo pa tudi o drugačnih metodah, ki naj bi dopolnile sedanje; prisluhnili so namreč predlogom svojih kandidatov, da bi organizirali občasna srečanja, družabne večere »osamljenih src«. Tudi na kakšen izlet so že mislili in tudi na organizacijo novoletnega večera — toda vse to najbrž pride na, vrsto prihodnje leto. L. M. Skupščina občine Jesenice Izvrsni svet skupščine in družbenopolitične organizacije: Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV Občinski odbor ZRVS Vsem delovnim ljudem in občanom želimo SREČNO NOVO LETO 1981 DELAVCI — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, repi Radovljica, Škofja Loka TOZD za vzdrževanje in gradnjo ptt sredstev in transport in delovne skupnosti skupnih služb, združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ želijo vsem uporabnikom ptt storitev obilo uspehov in osebne sreče v novem 1981. letu! Hitro in kvalitetno opravljamo vse poštne, telegrafske in telefonske storitve, plačilni promet, hranilno službo za Postno hranilnico in Ljubljansko banko ter vzdrževanje naročniških telefonskih central in telefonskega omrežja. Združenje obrtnikov občine Kranj Likozarjeva 1 želi svojim članom in občanom občine Kranj srečno in uspeha polno novo leto 1981 Gostilna pri FRAN JOTU Kutnar Viki Kranj, Opresnikova 28 (Primskovo) teti cen/enim gostom in ostalim delovnim ljudem srečno novo leto 19HI f* se priporoča. Gostilna ALEŠ LOJZKA Breg ol> Savi Vsem cenjenim gostom telimo zdravo, srečno in veselo novo leto I9HI m nh še vnaprej vabimo na naše domače dobrote i KOPER FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE ŽELIJO DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1981 ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c Projektira in instalira vsa etektromontažna dela ja-kega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodani elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Klind, Čajavec. (Irunding, Fein, Ransburg in Sever PROJEKTIH PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspehapolno novo leto 1981 K. ijiinicA Pavla Glavarja [Komendi w—uca Petra Pavla Glavar-'lonendi je, žal, malo znana. > vedo xnnjo. Pozna jo Slo-akademija znanosti in ti, nekateri slavisti ljub-un i verze, redki obi-~a\ pa čebelarji, ki Petra i J Glavarja cenijo kot začet-•Sovenskega čebelarstva. 1 mreda domačini, ki Petra Glavarja, nekdanjega ko--iaja župnika, imenujejo. *U. Zgradil je hišo, v kateri fjfeaica z dragoceno zbirko ^Zgradil je bolnico, v kateri zavetje bolni in one- lica je ohranjena vse do ■jih o*ni, preživela je vse vikre, tudi zadnjo, ko je r največji nevarnosti. Nad ■eeaimi knjigami, pomemb-a našo kulturno zgodo vi -• ■cal skrbna roka komenske-■ Saika Viktorijana Demšar-TUea obiskovalcev je leta F zapisal v knjigo obiskov: velikemu možu je treba ir^beti res lep prostor — mu-Drniba naj temu vprašanju več pozornosti kot do- Komenški biser je bilo odtlej že storjene-**eza čebelarskih društev ^ije je leta 1972 poskrbela ■•njo obnovo hiše in vzi-' nanjo spominsko ploščo. H*lm je urediti tudi Glavar-|f*ko, za katero je Kamniški i preskrbel nekaj baroč-Pohištva iz 18. stoletja. Na 1 Glavarjeve sobe pa vise baročni portreti, ki so jih •vno obnovili in restavrira-1975 pri Zavodu za spome-^varstvo za Gorenjsko v PJE SO NAVDUŠENO pGALI PRI GRADNJI HIŠE MŽNICO f'*" Pavel Glavar je imel izje- ' (Muh za napredno delovanje T ""dobe. za dvig splošne kultur-p'fti ljudi. Po trnovi poti je • " dr> svojega duhovniškega po-Tt poletnega dne 1721 so ga kot r^ka našli na župniškem pragu r*»endi. Z nešteto ovirami se je ■ "udi pri gradnji hiše s knjiž- V kateri je želel imeti kni«£e Jirugim v pomoč, f Oradnji mu je bila v potno? f9** beneficija, cerkvene služ-H«ne z določenimi dohodki. Za p'vitev tega svojega beneficija je pripravil glavnic ), 3.200 forintov. Pripravljal je potrebni material in n pripravah obveščal komendatorja. barona Testaferrato. guvernerja v Ascoliju v Italiji, ki ni bil nič kaj navdušen za Glavarjev podvig. Prosil ga je tudi, naj posreduje pri Velikem mojstru malteškega reda za dovoljenje za posek nekaj večjih dreves v redovnem gozdu. Januarja 1752 je pisal: »Vedno pisariti in ne videti konca, postaja že nespametno, kar bi povzročilo nepotrpežl jivost celo kakšnemu svetniku.« Besede, ki govore o ovirah, ki jih je moral Glavar premagati. Kljub vsemu so aprila 1752 začeli z gradnjo. Ljudje so navdušeno pomagali. Glavar je skrbno vodil delovni dnevnik, ki bi bil še danes lahko zgled gradbenim mojstrom. Točno je zapisoval vsak dan, koliko delavcev je delalo brezplačno, od kod so prišli, koliko je bilo plačanih delavcev, točno je zapisoval pripeljani material in stroške zanj, koliko je stala hrana za delavce, natančno je omenjal vse obrtnike in njihove izdelke. Občudovanja vredno je njegovo vpisovanje. Maja 1752 je dobil od Velikega mojstra z Malte dovoljenje za posek štirih velikih in enajst majhnih dreves v redovnem gozdu. Glavar se mu je pismeno zahvalil in dodal pripombo, da mu je graščak iz Smlednika podaril kar 25 dreves, da je njegova gospodinja dala podreti svojo leseno bajto in darovala les za novo zgradbo, da so farani s svojim delom, dovažanjem in odvažanjem materiala in s pomočjo zidarjem pač ogromno žrtvovali in da je »dar jeruzalemskega reda res malenkost«. Hotel ie povedati, da so prav revni največ pomagali, bogati Maltežani pa se niso prida izkazali. Bil je junak, ki je vsakomur resnico naravnost povedal. GLAVARJEVA SOBA Z BAROČNIMI PORTRETI IN POHIŠTVOM Hiša je bila pod streho septembra 1752. V zgornjem delu je bila poleg stanovanjske sobe za benificiata zgrajena tudi knjižnica. Res prostor ni velik, meri sedem krat tri metre, toda za tisti čas in skromne podeželske razmere je nekaj izrednega. Knjižnica s tremi močno zavarovanimi železnimi polkni znotraj in s težkimi železnimi mrežami med okenskimi okviri, z okni z mecesno-vine. z obokanim stropom in železnimi vrati je res prostor, za- varovan pred ognjem in morebitnim vlomom. „ Knjižnična predsoba je danes »Glavarjeva soba«. V njej je Glavar tudi stanoval pred svojim odhodom v Lanprež na Dolenjsko. Njegova pogodba s tedaj že pokojnim ko-mendatorjem Testaferrato je leta 1765 minila in vrhovno vodstvo malteškega reda mu je ni hotelo obnoviti. To ga je tako bolelo, da je kupil graščino Lanprež pri Trebnjem in se leta 1766 tja preselil. Nje-/ gov naslednik v Komendi je bil Jožef Tomelj. V Glavarjevi sobi so leta 1972 ponovno odkrili in ometa očistili povsem zdrav leseni strop. V sobi vise štirje baročni portreti: komendatorja Giacoma Testaferrate. Petra Pavla Glavarja, Jožefa Tomelja ter Martina Jožefa Jebačina, dobrotnika Glavarjeve knjižnice. Leta 1975 so jih strokovno obnovili in restavrirali in pomenijo bogato dopolnilo knjižnice. Na stenah so štiri lesene vitrine z raznimi dokumenti Glavarjevega udejstvovanja. Baročno pohištvo in lončarski komendski izdelki pa lepo predstavljajo tedanjo dobo v vsej svoji izraznosti. Dvojna vrata, najprej lesena in nato železna knjižničarska, oboja še originalna, odpro vrata v knjižnico, kjer je razen treh podokenskih polic še vsa oprema originalna. Tudi Glavarjeva pisalna miza, vključena v desno stelažo. še obstoji. Nekateri predmeti pa so se svojčas zaradi nerazumevanja za kulturne predmete iz davnine uničili in razgubili. PRVOTISK BIBLIJE IN NIZ DRAGOCENIH KNJIG IZ DAVNINE Kakšne so torej knjige v Glavarjevi knjižnici? Zbirka šteje kakih poldrug tisoč zvezkov, ki so dobro ohranjeni, večina je vezanih v dragoceno usnje. Med njimi je inkunabula — Biblija iz leta 1481. Iz 16. stoletja je 18 knjig, iz 17. stoletja 220 knjig, iz 18. stoletja 1297 knjig, ostale so iz 19. in 20. stoletja. Imajo neprecenljivo vrednost, nekatere so resnična redkost. Poleg teoloških, ki jih je največ, so tudi knjige z gospodarsko, juridično. filozofsko, medicinsko, geografsko vsebino in knjige o tedanjem kulturnem življenju, pa tudi knjige z matematično, lingvistično, muzikalno, rekreacijsko in celo športno vsebino. iti mati ni enostavno l^teničnik. dipl. babica: Ce bi i -tirat rodila, bi bila Ae enkrat ' - Foto: D. Dolenc premlada se mi zdi za upo- 1 ko jo gledam vso urejen<> z P"1, zdravim licem, brez vsakih Radostne postave. Veliko hodi. 2 lo&kimi planinci gre vsako I * kam: to so bili v Dražgošah r^lji. prej&njo v Malenskem »a terjakovem čaju in na ■l* na dobrem kosilu. Kot ■faa pride vsakič domov Judi MS popoldne ne zdrži doma Ce av^k vse življenje vajen samih babica Vida res ne kot jih I* mirovati I pa tja kopi i*" kakšnega »svete otrok i" pa M*" ji, pa p<> nasvet« ka pri znane in. .j^ ^ (>tr<4 m,ade »okažejo izpuščaj,. * "f J pri dojenčku m ,nnam<> t,aB -j '*; pomiri, sve-1 l^^tmue. kišele Tudi rn'!TščVi' prihajajo ' -*\o nara- enostavn„. puniti mati ni ^ s(. /aVeda. r naroča W |rok;1 k,, ya • ^raV^, J razburjena, vse čevanja: Počitek in mirno življenje je za nosečnico. In doje naj čim dlje. Ne samo štirinajst dni. pa kunec. Pri dojenju se ustvarja pravi stik med materjo in otrokom. Vse možnosti imajo danes mlade mame. da se lahko resnično posvete otroku: porodniški dopust, dojenčkova oprema je že vnaprej pripravljena za vsako, standard imamo že tako visok, da si lahko privoščijo vse najboljše. Ko je ona rodila njeno Bredo, za zemljo belega kruha ni imela. In kolikokrat po hribih, ko je prišla k porodu, ni bilo nobenih plenic za dojenčka. Srajce in rjuhe je raztrgala, da ga je povila. Pa so bili zdravi otroci, da jih je bilo veselje pogledati! Materinstvo je čudovitu. Vsaka žena bi ga morala doživeti. Zena brez otroka je suha veja . . . Smitovcova iz Zicovskega vrha je Vida Ušeničnikova. Iz partizanske družine. Sestro so selili v Srbiju, brat je bil partizan. Vida aktivistka na terenu. Vso do 8. decembra 1943. ko so jo pri Svetih treh kraljih prijeli. V-Ljubljani v temnici in na Vrhniki je bila zaprta . . . Ko je kmalu po vojni v Beogradu povijala sestrinega sinka, je spoznala, da bi spravljanje na svet takihle drobnih črvičkov. lahko postalo njeno življenjsko delo. 1952. je v Ljubljani končala babiško šolo. leto dni delala še v ljubljanski porodnišnici. 1953, pa se je zapisala mamam Škofje Loke in loških hribov in ostala njihova babica vse do upokojitve pred osmimi leti. Trata. Sv. Duh in vse do Reteč je bil v začetku njen rajon, ko pa ni bilo babic, je bila njena vsa Selška dolina in nekaj časa še Poljanska. Se naprej od Davče. pod sani Porezen. na Lavtarski vrh. Križno goro. Valterski vrh so jo klicali . . Kako ledeno je bilo takrat na Valterskem vrhu. Po vseh štirih je lezla v hrib. sicer bi zdrsnila po senožeti. Pa pri Svetem Ožboltu! Tak sneg je bil. da se je streha komaj ločila od snega in tako sr |<> mudilo; da se je spod roba strehe pognali navzdol k vratom hiše. / žganjem polila roke in že imela minčko v rokah. Se snega ni' Niti- Vre " .. , . m putio utegnila sprav iti i/.z.a pasu----. kave. **• Mudilo se je vedno. Torbica je bila vedno »na auf« pripravljena. Dolga leta je le s kolesom letala po terenu. Pa peš. kajti povsod je bil breg. Koliko samotnih poti sredi noči! Ce je kruh mlela med zobmi, je ni bilo strah. Ce je pa treskalo, je pa od strahu jokala. Toda prav nič ji ni bilo prehudo, noben sneg previsok. Rada je imela svoj poklic. Znala je z ljudmi, čeprav v samem začetku niso zaupali njeni mladosti. Tudi s smrklju so jo nagnali, pa se ni dala. če bi se še enkrat rodila, bi bila zagotovo še enkrat babica. Dosti je bilo opraviti. Tudi po štiriinpetdeset dojenčkov je na leto zajokalo v njenih rokah in vsaj sedem hkrati jih je bilo treba negovati. Kolikokrat sta jo njena Breda in njena Francka le zvečer videli, ali pa se je komaj usedla, pa je spet pozvonilo ... Radi so jo imeli ljudje. Povsod je bila kot doma. Ko je stopila čez prag. je bila domača. Nobenega »mežnarja« ni rabila. Nobenega smrtnega primera ni imela in trinajst dvojčkov je spravila na svet. Samo pri Sv. Duhu so bili v parih mesecih kar trikrat. Rada ima punčke. Vesela je bila svoje, vesela svoje vnučke. vesela vsake punčke, ki ji je zajokala v rokah. Ženske morajo biti. če hočemo, da bo obstajal svet. Ni jim treba že ob rojstvu delati krivice, pa biti užaljen, ker ni fant. Saj bo fanta dobila! Danes je to že drugače, pa vendar včasih očetje le ne morejo skriti, da jim ni prav. ko ni sin. Vida pa ne more brez punčk. Nekaj jih je tudi varovala zdaj. ko je upokojena. Pravkar pazi na malo Ano. da ' mamica lažje študira. Najstarejša Spela ji je poslala čestitko, ki jo je sama narisala. Oh. te punčke, kako so prisrčne! Ze s samimi očki te poplačajo za vse! Za naprej nima velikih želja. Da bi ji zdravje služilo, da bi lahko še dolgo hodila z njeno veselo pla-' ninsko druščino. Pa da bi bil mir. In ko ima ravno priložnost, bi rada voščila srečno in mirno novo leto tudi vsem tistim punčkam in fantkom, ki iih ie »prinesla« na svet ... i \ I), Polen. Knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi hrani skrbno urejeno zbirko dragocenih knjig iz davnine. Z notranje strani je vhttd zavarovan s težkimi železnimi vrati, i stelažo je vključena tudi izvirna Glavarjeva pisalna miza. V knjižnici je tudi lepo število raznih zemljevidov, nekaj iz 18. stoletja, ostali iz 19. stoletja. Zanimiv je zemljevid kraljevine Ilirije, Lombardije. Kranjske in Istre skupaj. Azije. Amerike in Afrike. Knjige so bile tiskane v najrazličnejših mestih Evrope, kjer so bile tiskarne in so bila večja kulturna središča kot Dunaj, Rim, Pariz, Benetke, razna nemška mesta, pa tudi Ljubljana je zastopana. Najstarejša v Ljubljani tiskana knjiga je iz leta 1680, vseh v Ljubljani tiskanih knjig je 36. tri iz 17. stoletja, ostale iz 18. stoletja. Večina knjig je latinskih in nemških, so pa tudi v italijanščini, španščini, francoščini in nekaj v slovenščini. Med knjigami so tudi Glavarjevi rokopisi, vezani v petih knjigah. Ti monuskripti so občudovanja vredni, zakaj pisani so z gosjim peresom in s tako fineso, ki jo zmore le človek, ki je globoko izobražen, je v Kroniko za slovensko zgodovino zapisal Vik-torijan Demšar. Glavar je zbral mnogo dragocenih knjig, poleg svojih tudi knjige od drugod, jih odkupoval, nekateri pa so mu jih za knjižnico darovali. Tudi nekatere knjige, ki so brez napisa »ex libris« in podpisa bivšega lastnika, nedvomno izvirajo iz njegove zasebne lastnine. Peter Pavel Glavar nam je zapustil izjemno bogato dediščino, katere pomena se v našem vsakdanjiku morda niti ne zavedamo. Zapisal se je med enciklopediste tedanje dobe. vsestranske izobražence, in resnično smo lahko ponosni, da je izšel iz našega majhnega, tedaj v kulturno zgodovino komaj zapisanega naroda. M Volčjak Pesem je svetloba Izšla je zbirka partizanskih pesmi Mihe Mlinarja »Novembrska balada« Ze kot otrok je imel rad pesmi. In ko je zvečer legel in pri sebi razmišljal, je opazil, da se besede ujemajo. Ze v osnovni šoli je bilo to. Pričel je pisati. Sprva plaho. Kot dijak v škofovih zavodih v Ljubljani in potem na kranjski gimnaziji. Cisto liriko je pisal, kajti verjel je. da se politika ne sme mešati v pesmi. Najboljše je objavil v letih 1939—1940 v »Mentorju«. Kasneje je občutil, da je politika vendarle pomembna, da brez nje ne gre: ker je objavil v »Naši rasti«, mu »Mentor« ni objavljal več. odklonil ga je »Naš svet«. Človeka mora življenje samo izučiti. Sam moraš priti do pravega zaključka, pravi danes. Nikoli se ni silil v ospredje. In danes, ko je s svojimi pesmimi, nanizanimi v zbirki »Novembrska balada 44« le uspel, zanjo prejel februarja 1979 Kajuhovo nagrado in pet mesecev kasneje še Nagrado vstaja slovenskega naroda, je morda za spoznanje srečnejši, toda trpka, zagrenjena je ta zapoznela sreča! Veliko prepozno so prišla ta priznanja in nagrade za Miha Klinarja. Pomemben slovenski partizanski pesnik je. ugotavljamo danes, vendar še vedno ga javnost ne pozna, kakor bi zaslužil. Ni imel možnosti, pravi. Kot danes nima možnosti, da bi bil nekje v središču, tudi v partizanih ni bil. Ce si bil v kulturnih skupinah štabnih divizij, potem so te hitro spoznali, povzdignili, porinili naprej, izbil si v ospredje če si bil pa v četi. daleč od štaba, ko se je kurirska zveza s četo po cel mesec izgubila, so pozabili nate ... Pa mu ni prav nič žal. da ni prišel v bližino štaba. Dlje je te svoje pesmi nosil s sabo. Samo njegove so bile. Posebno tiste o kratkih trenutkih ljubezenske sreče sredi bojev, sredi smrti, sredi krvi. Pesem o tebi skrivam, da je ne ranijo pogledi drugih ... je zapisal. Pisal je le. če je bil sam. Največkrat na straži. Ko so borci pospali. Katera neki je nastala tisti večer, ko je v razpadli bajti na Belci medtem, ki so borci spali, nalagal smrekove veje na ogenj?. Novembra 1944 je bilo. Vsi izčrpani, slabo oblečeni, noge v cunje zavite. . . Naslednjega dne so jih na Kepi zdesetkali. .. »Zeleni torzo« »Mrtvi bataljon«. »Rdeča kantata«. »Novembrska balada 44.« Prva zbirka je izšla tisto leto, ko j izšlo še nekaj drugih pomembnih zbirk in njegova je ostala v; senci. Neopažena. Antologom je danes nerodno . . . Potem se je razjezil in izdal »Mrtvi bataljon«. Prizna, da je preobsežna zbirka, da je v njej nekaj tudi slabših pesmi. Kritiki, sami » ziiarui. j®, ^a^razjrgaji^ J$ ^mlad. j Miha Klinar. partizanski pesnik: »Rad imam poezijo, ne glede na to. ali jo hvalij'o ali razničujejo. Rad imam poezijo, ki je globoka, ki ostane v tebi ... — Foto: D. Dolenc nepoznan kritik je zapisal objektivno. .. »Kaj pa je sploh kritika'.' Ne terjaš, da bi te hvalila, dvigala, terjaš malo objektivnosti. Vsaka od teli pesmi ima nekaj dobrega, svoj-skega. Samo kaj, ko danes ljudje ne bero knjig, le kritike. In po tem sodijo. Toda naj da tako ali drugačno kritiko, kritik ne ustvarja . . .« je dejal na srečanju, ki ga je z njim pred kratkim pripravila Osrednja knjižnica v Kranju. PVizna, če dolgo bere te pesmi, ki so resnično številne, postanejo utrujajoče, če jih ne odloži pravi čas. Kritik pa napihne tisto, kar je slabo, ne pa tisto, kar je dobro ... V »Novembrski baladi 44« so končno v eni sami knjigi zbrane Kli-narjeve najboljše partizanske pesmi, ki so bile doslej objavljene v treh zbirkah in številnih revijah. Isto leto je nastala kot »Mrtvi bataljon«. In takrat je Bor zapisal, da najboljše Klinarjeve pesmi niso le odlične, imenitne so. Pred njimi je sneti svoj pesniški in kritični klobuk . .. Toda niso bile objavljene pri Partizanski knjigi, ki je prva poklicana za tako izdajo, ker je bilo rečeno, da so podobne zbirke izšle že na Jesenicah. Vrnili so mu rokopis. Lahko bi poslal povojne pesmi, pa ni hotel. Največjo vrednost imajo zanj njegove partizanske pesmi. Ves čas jih je nosil s seboj. Pomenile so mu življenje. Ko je v neki hajki izgubil zvezčič. je obupal. Ustreliti se je hotel. Puško so je porinil pod brado, pritisnil na petelina, pa je zatajil naboj . . . Nekoč bo uredil tudi povojno liriko. Seveda pa vse zavisi od zdravja. Veliko literarnih načrtov pa nima več. Danes je čas mladih, pravi. Veliko je vredno že to. da je u^spel tam. kjer so ga zanikovali . . . * v------..^—^MJ^ku^,.^ mM m m m mm m Skupščina občine Radovljica Samoupravne interesne skupnosti Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica Občinski svat zveze sindikatov Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Združenje rezervnih vojaških starešin 1981 želijo vsem delovnim ljudem in kolektivom ob novem letu veliko uspehov in sreče Slovenske železarne VERIGA LESCE n.sol.o Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril vsem delovnim kolektivom, družbeno-političnim organizacijam in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1981 « 11 v ERINTEST BIVIC ZLATAR JUVVELIER KRANJ, Cankarjeva 5 Tel 22-787 ERNEST BIVIC KOVINSKA " GALANTERIJA Izdelovanje značk, plaket, pokalov ipd KRANJ, Cankarjeva 5 Tel. 22-787 želi cenjenim strankam srečno novo leto in se priporoča MESO KAMNIK Naš delovni kolektiv želi delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1981 Priporočamo naše domače specialitete A Cestno podjetje v Kranju čestita Vsem občanom poslovnim prijateljem in uporabnikom cest srečno 1981 tlj Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto WH1 Se naprej He priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodno-inštalaterska. kleparska, krovska^ ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL IN STORITEV i Trgovina lesa in gradbenega materiala Kranj, Primskovo 30. DECEMBRA 1980 S.STRAN G LAS 'UDAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR istem času se je na mostu Pont des Arts ustavil ■ten pešec. Visoko zavihani ovratnik ga je varoval ' mrzlim pisem s Seine in klobuk mu je globoko wrval oči. Sunil je z nogo v nekaj na tleh in svetil-'kise je zazibala v vetru, je z rumenkasto svetlobo *jaia na tleh ležeče telo. V hrbtu se je bleščal nož. •V* ročaju noža so drugo policisti našli z velikimi **mi zapisano: številka ena!« kroj je na poti Tisto noč gospa Marguerite Loupian ob strani ^•fecega moža nikakor ni mogla zaspati. Ura na *»u je že odbila dve. ona pa je še vedno strmela v "^Nepreviden korak na dvorišču je zadel ob zaboj plenicami in se napotil po ozkem stopnišču. Bil je ffluper. fant za vse. ki se je vračal. II -rJgpa Loupian je raztreseno prisluhnila. Zdelo se II- da je nocoj Prosperov korak težji kot ponavadi in ^■BeSkom je zaprla oči. tiskava o Chaubardovi smrti ni prinesla nič Mjivega. Obrežja Seine so bila zapuščena in kdoi se M ogibal, se je lahko srečal s čudnimi sencami. Le F morilsko orodje je ostal policiji v rokah, zločinec 'izginil v neznano. Kose je poročil z lepo in bogato Marguerite Figo-1 bil Loupian že šest let vdovec. Iz prvega je imel sina in hčer. Pri šestnajstih je bila -~ Loupian vitko, svetlolaso, sladko dekle* s to nadihom lepote, ki jih ponavadi najdemo le na ^ih slikah. fodno se je stopil dolgočasit v Italijansko opero, je imel svojo^ložo. je princ de Corlano. sin Ijskega milionarja. ponavadi posedel v Loupia-kavarni. Vedno na istem mestu, pri majhni -i. kolikor mogoče blizu blagajni, pri kateri se je Therese včasih pridružila svoji mačehi, ^kega večera, ko je mladenka stopila ravno mimo ice kjer je sedel lepi Napolitanec. je ob svojih Popazila zložen list papirja. T klesCorlanovimi. fW.se je ozrla k mačehi bila >Kle se je sklonilo, hlastno 'Ovnedra. _>sled njega dne je Therese ■P v Luksemburškem parku. ~r—. • TU korakom. Dekle se je »drznilo m zardelo. Ob ^staJ princ de Corlano. bolje ,^ , ;n dnevni svetlob, s.^e ^^^^ Njene oči so se je zaposlena z nata- pobralo listek in ga Loupian sedela na Zaškripalo je pod i " onevin — -- Kana dandvjevska j>radIC*'.^prekrasna obleka. Sra** ss-^ A Ual,ens *,s pkdanja šolarka ženskega ^eden dni pozneje Rradoma smuknil; Kirivna-vratca h* v Babi.onsk, Gta-p. ■črtana zavita ^.„^»^-r.aie.upavn.ionu, >*enimi naoknicami. lenimi naoknicami. ^erese je kmalu spoznala, da je noseča. Zaupala 11* mačehi in ta je prevzela nalogo, da odkrije vso (rvo očetu Loupianu. Ko je Corlano spet prišel v /r*mo je stopil predenj gospodar, odločen, da ' ■Nriu brani izhod na prostost. Na kakšen način Nsva mladi plemič poplačati svjo nesramnost, ga »šal. pod'« je odgovoril de Corlano. ne da bi bil v Resnično sem izdal vaše zaupanje in zlorabil ■t vase hčerke . . . Toda ljubim Therese in če lite. bom najsrečnejši človek, če bom smel iz nje »viti princeso de Corlano .« V trenutku je Loupianu zmanjkalo hladnokrvnosti. »Moja hčerka... Princesa... de Corlano...« je jecljal. »Takoj jutri zjutraj.« je nadaljeval Napolitanec. »stopiva k mojemu notarju, kjer boste spoznali moje premoženjsko stanje, in če me boste hoteli sprejeti za zeta. bom najsrečnejši človek na svetu.« Pijan od ponosa ni hotel nekdanji mali kavarnar iz okolice pariških tržnic za svojo hčer nič manj kot bleščečo, fantastično poroko. Poročni obred naj bi bil v znameniti restavraciji »Cadran-Bleu« in povabili so najmanj sto petdeset gostov. Therese se je odpravila v Cadran-Bleu s starši in bratom. Corlano bi se jim moral pridružiti v restavraciji. Toda namesto ženina jih je čakalo pismo: »Dragi tast, moj kralj me kliče zaradi nujne naloge; toda prepričan sem. da bo govor tudi o moji poroki in da bo Njegovo Visočanstvo želelo, da mu predstavim princeso Corlano pred najinim odhodom v Italijo. Večerjajte brez mene. Pridružim se .-vam pri kavi. Podpis: Giuseppe.« Pismo je potovalo iz rok v roke. Obraz mlade neveste je sijal od veselja in ponosa. Pri poobedku je eden od natakarjev tiho razdelil vsakemu gostu pismo, pričenši pri novopečeni princesi de Corlano. Therese je preletela prve vrstice in omedlela. »Strela božja?« je zakričal Loupian, ko je prebral vsebino. Corlano, čigar otroka je pričakovala Therese. ni bil v resnici niti princ ne Napolitanec ne milijonar, marveč pobegli kaznjenec, ki se je pravkar pripravljal, da jo mahne čez špansko mejo. Ko se je lažna princesa Corlano prebudila iz nezavesti, jo je skorajda zapustila pamet in grozila je. da si bo segla po življenju. Ogenj! Ogenj! Zdravnik je mladi Theresi svetoval, naj se do poroda preseli na deželo. Gospa Loupian, ki je imela majhno posestvo v Aulnav-sous-Boisu, se je zato s pastorko preselila tja, kavarnar pa je najel za nekaj časa blagajničarko in je hodil čez nedeljo k obema na deželo. Ko se je tako nekega večera vračal iz Aulnava in je s kočijo ravno zapeljal na Boulevard des Italiens. ga je sprejel prizor, ob katerem je konju na vso silo zategnil vajeti: na kraju, kjer je stala kavarna Loupian, so v nebo sikali rdeči plameni. Ljudje so tekali na vse strani in glasovi so udarjali prav do Loupiana: »Loupianova kavarna gori! Hiša in vse, kar sodi zraven!« Požar je izbruhnil na devetih različnih koncih. Povsod je bilo videti žerjavico!« »Zločinec je lepo podpisal svoje dejanje . . .« Prav gotovo požar ni izbruhnil po nesreči. Izjave prič so jasno potrjevale, da so plameni obliznili hišo in pritikline na večih koncih — na dvorišču kavarne, v sobah, v kleti, na stopnišču. (SENADALJUJE) Srečanje slovenskih pesnikov Osrednji knjižnici u Kranju zaupana priprava srečanja slovenskih pesnikov, ki bo obogatilo praznovanje slovenskega kulturnega dne — Osnovan programski svet, ki usmerja priprave Kranj — Osrednja knjižnica v Kranju bo 2. februarja prihodnje leto. ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, pripravila srečanje slovenskih pesnikov. Dopoldne in popoldne bo teklo posvetovanje, ki bo tematsko zasnovano, zaključil pa ga bo literarni večer. Podana predavanja in razprava bodo naknadno izšli v posebni publikaciji. Enodnevno srečanje, ki želi zbrati pesnike in literafne kritike iz vse Slovenije, je postavljeno pred začetek Tedna slovenske drame, ki ga že tradicionalno prireja kranjsko Prešernovo gledališče. Takšen je grobi oris srečanja slovenskih pesnikov, ki bo obogatilo praznovanje slovenskega kulturnega dne. Pobuda ni sveža, saj lahko zapišemo, da je stara dobrih deset, petnajst let. da je živela pri kranjskem klubu kulturnih delavcev. Pred tremi leti je udarila na dan celo v obliki protesta kranjskih literatov. Tokrat vse kaže. da bo uresničena, saj so priprave korenito in navdušeno zastavljene. Pri kulturni skupnosti Kranj je bil letos osnovan iniciativni odbor za pripravo proslav ob Prešernovem dnevu. Koordinacijo je prevzel odbor za kulturo pri občinski konferenci SZDL Kranj, ki bo sestavil koledar vseh prireditev, ki jih bodo pripravile kranjske kulturne ustanove: Gorenjski muzej, ki ob slovenskem kulturnem prazniku vselej s priložnostnimi razstavami napolni galerije. Prešernovo gledališče, ki prireja Teden slovenske- drame. Zveza kulturnih organizacij, ki poleg revije pevskih zborov skrbi še za več manjših prireditev. Novost je torej Srečanje slovenskih pesnikov, ki je poverjeno Osrednji knjižnici v Kranju, ustanovi, ki je doslej pripravila že več literarnih srečanj. Vendar pa. kot so nam povedali v knjižnici, tako zahtevne prireditve doslej še niso pripravili, zato so se z vso resnostjo lotili naloge. Za pripravo srečanja, na katerem naj bi o problemih slovenskih pesnikov spregovorili pesniki sami. so pri Osrednji knjižnici osnovali programski svet. ki usmerja priprave. Sestavljajo ga predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, občinske kulturne skupnosti. Društva slovenskih pisateljev, kranjskih ustvarjalcev, literarnih kritikov in sodelavci knjižnice. Programski svet je torej široko zastavljen, pomembno je se eda dejstvo, da so v njem tudi ustvarjalci, ki tako ne bodo le gostje srečanja, temveč bodo njegovi sooblikovalci že v času priprav. Finančno ogrodje srečanja je dokaj skromno, predvidoma bodo stroški znašali 130 tisoč dinarjev. Obsegajo tudi izdajo publikacije. zato res lahko rečemo, da je priprava srečanja odraz entuziazma. Denar bo prispevala kranjska kulturna skupnost, katere skupščina je sklep o tem že sprejela. V bodoče bodo prireditelji skušali zagotoviti tudi sodelovanje kulturne skupnosti Slovenije, saj srečanje želi zaobjeti širok slovenski prostor in podobno kot Prešernovo gledališče v Kranju ob Prešernovem dnevu predstaviti vrh ustvarjalnosti. M. Volčjak Otvoritev razstave v kranjski gimnaziji , V galeriji 13. ki so jo pred nekaj meseci odprli v avli kranjske gimnazije, je bila v petek. 26. decembra, otvoritev razstave karikatur Jureta Sinobada. Njegovi sošolci — dijaki 3. b. letnika so poskrbeli za otvoritveni del. ki je prav tako kot karikature navdušil napolnjeno avlo. Najprej so na humorističen način predstavili avtorja in njegova dela. potem pa je z nekaj svojimi skladbami nastopila še neznana skupina Geschtalt. Violončelo, kitara, piani no in bobni so poskrbeli za zanimivo inštrumetalno glasbo, ki je ob domiselni sceni osvojila gledalce. Na belem platnu za njimi je namreč poplesoval živordeč laserski žarek ali pa se je platno s pomočjo diaprojektorja obarvalo z ognjem, mravljami ali s čim podobnim. Tudi baletni gibi. ki so se v popolni temi in samo ob utripajoči, beli svetlobi od zadaj projecirali na platno, so pokazali, kako domiselni so lahko dijaki. Razstavo karikatur, ki na humo-ren način prikazujejo avtorjev pogled na svet. je odprla predsednica kranjske gimnazijske mladine in sicer tako. da je prežagala dolgo leseno palico. Obdarili najstarejše krajane Trstenik — Krajevna organizacija Rdečega križa Trstenik že vrsto let ob novem letu ne pozabi na svoje najstarejše krajane in na bolne. Tudi letos bodo člani krajevnega odbora RK obiskali nekatere krajane in jim zaželeli vso srečo v novem letu ter izročili skromna darila. Kokrški odred 4 Jan: *ina okupatorjevega oblastnega in W kadra, uradni&tvo. učiteljstvo itd., je ali iz Nemčije ali iz avstrijskih pokrajin. / njihova naloga je bila. da pokrajino pq ponemčijo. Ob vsem tem pa so se rAtorji cinično obnašali kot osvoboditelji. Okupator je uvedel tudi policijstvo in J^Otvo. Predvsem zaščitna policija in pfrvo je bilo podrejeno poveljniku re-|*vene policije v 18. vojnem okrožju s se-T^vSalzburgu. ' tem 18. vojnem okrožju je policijske sile fcj vodil in usklajeval višji vodja SS in »je SS Gruppenfiihrer in generallajtrtant *«je Alfred Rodenhucher, nato od 15. maia decembra 1941 general major poličke dr. iv Adolf Scheel. od decembra 1941 do i vojne pa generallajtnant SS Gruppen-I**t Erwin Rosener. V začetku je bil sedež I 'ojnega okrožja v Salzburgu. Rosener se p od decembra 1941 do septembra 194.1 v Netn zadrževal na Bledu, od septembra * tj. od kapitulacije Italiie dalje pH v ftVisti so takoj in nasilno zaceli ponemče-*f" Pokrajino. Zaradi pregleda in ra/.ume-k£* na kratko naštejmo nekaj teh nasilnih '•a/prej so predvideli izgon zavednih Slo-l*<; spiske so kulturlnindovci pripravili že F »kupac i p > To so bili predvsem vodilni Paženci p«>l»t'čne osebnosti ter premog-\* ljudjJ in tu<» duhovščina 1'redvnlevah 4i izgon priseljencem, ki so prišli v pokra H 1914 l*tu- dalje obmejnega slovenske živalstva ter vseh drugih, k. se ,j,„ „ Vnif, T9i7.log.ov niso /del, primerni za nčenje Predvsem pa so hoteli fizično H komuniste Za Slovence, ki jih ne bi mogli ponemčiti, so pripravili celo sterilizacijo. Število teh ljudi bi šlo v deset tisoče. Ko bi po prvih načrtih deportirali (od maja do oktobra 1941) približno 220 do 260 tisoč ljudi, kar je bila tretjina pod nemško okupacijo živečih Slovencev (na Gorenjskem H< i do 100.000). in ko bi izvedli vse druge razna-rodovalne načrte, bi v tej pokrajini ostalo kaj malo Slovencev, saj je vsa Gorenjska štela le 181.089 prebivalcev. tM Te zločinske načrte so hoteli speljati že do 1. oktobra 1941. medtem ko so v drugih okupiranih deželah podobne mer«' nameravali doseči v štirih do petih letih. Ze 2. maja 1941 so vsem društvom postavili likvidatorske komisarje, .r>. maja pa je izšla odredba, da morajo biti vsi slovenski napisi zamenjani /. nemškimi. Dne 24. maja 1941 je bila že ustanovljena politična organizacija .»Karntner Volksbund« (Koroška ljudska zveza), ki je poleg otroških vrtcev, nemških šol in mladinske organizacije »Hitler Jugend« imela za poglavitno nalogo ponemčevanje slovenskih ljudi. Z grožnjami in drugimi merami ter lažnimi obljubami so dosegli, da so vpisali v to organizacijo kar 95'r prebivalstva. V Kranju in Tržiču, torej v industrijskih centrih, je bil kljub grožnjam ta odstotek manjši kakor na podeželju. Ze v maju so zapirali slovenske šole. potem pa so začeli poučevati v nemščini, uvajali so tudi nemške otroške vrtce in sežigali slovenske knjige. Sestavili so tudi izšeljevalne štabe z različnimi vejami delovanja. Preseljevalni urad za Gorenjsko in Mežiško dolino so ustanovili le sredi aprila 1941. Vodil ga je sam komandant varnostne policije in varnostne službe /a Gorenjsko SS Obersturmbannfuhrer Fnt/ Volkenborn. Ta štab je bil na široko razvejan, z natanko določenimi nalogami. Zanimivo je. da so vodilni ljudje preselje-valnega štaba za Gorenjsko prišli iz Celovca. Uradi za politično in rasno ocenjevanje so delovali že od pomladi do poletja 1941. Političnih ocen so imeli pet. rasne pa štiri. V prve skupine so odrejali politično in rasno »čiste«, drugo skupino so bile »mešane, neustrezne, sovražne« in zato namenjene izgonu in uničenju. Poleg izganjanj so pripravljali tudi aretacije in pošiljanje v taborišča. Na Gorenjskem so že 1. maja začeli s prvimi aretacijami. Ljudi so zapirali v dve taborišči: v Begunje in v Šentvid. Čeravno so bili komunisti po svojem vodstvu opozorjeni na nevarnost aretacij, je poleg drugih gestapo vendarle zgrabil tudi nekaj članov in simpatizerjev K P. Tako so 14. in 15. maja prijeli tudi več komunistov iz Kranja in Tržiča oziroma iz kranjskega partijskega okrožja. V Begunjah je bilo v maju zaprtih že do 500 ljudi, v Šentvidu pa so jih navozili okoli 800. To so bili predvsem tisti, ki so bili namenjeni za izgon v pvem valu. Na osnovi kartotek, ki jih je gestapo prinesel že s seboj, so do konca maja zaprli že 1300 »nevarnih oseb«. Med temi je bilo 130 duhovnikov. 24 advokatov. 26 zdravnikov. 139 učiteljev. 184 uradnikov. 34 študentov. 13 direktorjev ter po 14 inženirjev in sodnikov. V radovljiškem in kranjskem okrožju se je izganjanje začelo 1. oziroma 5. julija 1941. Samo z območja enajstih orožniških postaj so odpeljali 308 ljudi. Te transporte so vozili skozi Ljubljano in Zagreb v Srbijo: v Valjevo. v Veliko Orašje. v Užiško Požego in drugam. Vsak izgnanec je smel vzeti s seboj le do 30 kn prtljage, za 8 dni hrane in le do 400 dinarjev-gotovine, pripravljen pa je moral biti v dveh urah. S prvim valom so Nemci od|>eljali skoraj vse predvidene, nekaj posameznikov pa se je rešilo v Ljubljano. Aretacije in nasilni izgoni, ki so zajeli cele družine, so zelo vznemirjali prebivalstvo, kajti okupatorje obljubljal »nov. boljši red.« Da bi bilo ponemčevanje vsestransko, so na Gorenjsko 13. julija 1941 s posebnim vlakom pripeljali tudi okoli 400 nemških učiteljic in učiteljev. Tudi ti so bili predvsem iz Avstrije. Čeravno so imeli naziv pedagoga, strokovno niso bili usposobljeni. Z otroki se niso mogli niti prav sporazumeti: sicer pa je bil učni program zelo zožen in bolj propagan-distične kakor poučne vsebine. To učiteljstvo je tudi za odrasle vodilo tečaje nemščine. Slovensko učiteljstvo so medtem deloma aretirali, deloma izgnali, hkrati pa uničevali slovenske knjige in učbenike. S takimi in podobnimi nasilniškimi dejanji je okupator že prve mesece po prihodu pokazal svojo pravo podobo. To ljudem ni vlivalo le strahu in zaskrbljenosti, temveč je krepilo tudi misel na upor. na vse to. o čemer so govorili komunisti. To je tudi povzročilo, da so se ljudje postopno začeli odločati za sodelovanje v OF. Prav upor pa je okupatorje silil k večkratnemu spreminjanju in odlaganju preseljevalnih načrtov. Tako sta že od vseh začetkov upor in narodnoosvobodilni boj v tej deželi varovala ljudstvo pred uničevanjem. IS NAItODNOOSVOHODIIM HOJ IMtlMOttt'tiV l\ ISTKANOV V AKHIKI (Sr.-.k.. V ilh.n Alh.n Klimi 78 Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Želijo vsem delovnim kolektivom in občanom srečno novo leto 1981 ClIflllKI Alpska modna industrija Radovljica TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Trgovina DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem obilo uspehov in sreče v novem letu 1981. Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto in se priporočamo s svojimi izdelki __ - - KOMUNALNO PODJETJE KOVINAR JESENICE TOZD NIZKE GRADNJE • nizke gradnje • transport • mizarstvo • pleskarstvo • stranski obrati TOZD KOMUNALNE SLUŽBE • odvoz odpadkov in smeti • vzdrževanje zelenic • vzdrževanje cest • pogrebna služba • vzdrževanje kanalizacije TOZD KOVINSKA PREDELAVA • proizvodnja armaturnih mrež DS SKUPNIH SLUŽB Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1981 Kmetijska zadruga Bled vsem članom in občanom srečno novo leto 1981 Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. V naSih vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. SE PRIPOROČAMO! ekspresna izdelava ključev (za trgovino Globus) KRANJ čeli cenjenim strankam srečno in usfiešno noro leto 19X1 izdeluje vse vrste ključev, popravlja ključavnice, gravira napise in številke, ter brusi: nože, škarje, verige za motorne žage, drsalke, nože za mesoreznice, nože za mizarske skobelne stroje, wideo rez-karje. krožne žage in vsa ostala krožna rezila. ELMONT BLED telefon: n. c. 77-351 dejavnost: elektromstalacije. strelovodi, kabelski razvodi, elektromehanika, ključavničarstvo, chipin« servisi, hladilna tehnika, izdolava in montaža industrijska avtomatike in grelnih teles - servisne službe Vsem delovnim l/udem m poslovnim prijateljem srečno 1981 s •t Izšla knjiga Delaj z glavo I**ano je. da je izkoristek energije •ekaterih področjih njene u pora-1». pri ogrevanju, pri motorjih. ■ * vgrajeni v raznih tipih avto-P4»v. včasih zelo skromen. Kimm -pa kriza pa iz dneva v dan vse 9'rAo trka na naše ogrevalne na-w*. na naša .prevozna sredstva in p tako ali drugare na raven Vftijskega standarda. Zato znan-•*&i in strokovnjaki povsod po i.Vejo rešitve, s katerimi hi W* kar najbolje izkoristiti obseg feje. ki nam je na razpolago. P»fda bi morali k tistim ener-katerih izkoristek je zelo maj-• prišteti tudi energijo človekove ^toe, umske dejavnosti. Kolikšen '* izkoristek verjetno najbolje ve * sam zase. Priznati si moramo. _*»m ta miselna energija pogosto »ciljno uhaja na vse strani ali pa pRiblja v nekoristnem in nesmo-pohajkovanju. Skratka: tudi miga fevilka Informatorja r'Og — Pred mesecem je izAla p Številka informatorja, ki ga Pja uredniški odbor pri krajevni ptenci SZDL Zalog. V drugi šte-r^oiformatorja so dali velik po-pfc delu predsedstva SZDL in P*rih komisij ter pripravam na J^ni samoprispevek. Nič manj w*iva pa nista zapisa o prazno-ftu krajevnega praznika in zapis o Jonskem aktivu v Lahovčah. -J. K tli so izguhe zelo velike! Kaj storiti? Vprašati se moramo najprej, koliko pravzaprav imamo te miselne oziroma umske energije ali bolj preprosto: koliko naš razum zmore. Temu vprašanju je posvečeno prvo poglavje knjige Delaj /. glavo, avtorja Tonva Buzana. ki se je v slovenskem prevodu prav v teh dneh pojavila v knjigarnah. Drugo poglavje obravnava branje. Kako se naučiti učinkoviteje in hitreje brati? Kdo si tega ne bi želel ob vseh novih knjigah, časopisih in ne nazadnje ob obširnih gradivih, ki jih kot samoupravljava moramo poznati? Naslednje poglavje je posvečeno spn hišna it i (poŠta) (SI osebne izkaznice) (podpis) kako ga lahko čimbolje uporabljamo. Knjiga je posnetek televizijskih nadaljevanj, ki jih je naša televizija predvajala letošnjo jesen. Pobudnik za serijo teh oddaj in za izdajo knjige je bil Zavod za produktivnost dela. Vid Pečjak je napisal jasen in razumljiv uvod. v katerem je že tudi na kratko prikazal vsebino vseh desetih poglavij. Knjigo je Tonv Buzan prvič tiskal v letu 1974 v Londonu pri BBC in je še istega leta doživela J ponatise. To je verjetno dokaz, da je Tonv zadel »žebljico na glavico« in podobno bo morda tudi pri nas. le če se slovenski bralec ne bo ustavil ob ceni: 210,— din za 127 strani sicer zelo lepo in pregledno tiskanega besedila. J. U. Koledar delovnega človeka Decembra so delavci SOZD Iskra prejeli nov letni koledar, ki ga je izdala iz založila Iskra Gommerce TOZD Marketing, tiskal pa Gorenjski tisk. Ker ob publikaciji, ki je namenjena tako masovnemu občinstvu — delavcem Iskre, tudi ostali del javnosti ne more biti nepristlanski, je prav. da kritikam, ki so se oh izdaji »Koledarja 80/81 pojavile pred letom dni. dodamo še besedo o letošnjem koledarju. Iskra se je odločila, da predstavi na barvnih fotografijah nekdanje, uporabne, a zaradi razvoja novih tehnoloških postopkov pozabljene in opuščene možnosti za izrabljanje sončne energije, vodne sile in moči vetrov. Predstavljajo samo tiste, ki so jih v preteklosti poznali na Slovenskem. Tako imamo ob spremnem besedilu priložnost »opazovati« notranjost kovačije, kmečke elektrarne, podobo mlina na veter, plavajočega mlina in še osem lepih in kvalitetnih barvnih posnetkov. Po nekajletnih raznovrstnih iskanjih, kako tovrstno publikacijo namenjeno delavcem, delovnemu človeku najbolj približati, je njihov zadnji poskus - »Koledar za leto 1981/82« najbolj dovršen in ustreza svojemu namenu. Predstavljeni načini izrabljanja energije namreč niso samo zanimivi primeri tehničnega znanja, ampak tudi sestavina slovenske kulturne in tehnične dediščine, navsezadnje pa so še pestri prispevek k iskanju novih izhodov iz energetske krize. Najbrž tega koledarja, ki zadovoljuje tudi osnovne estetske zahteve, delovni ljudje res ne bodo založili med kupe nepotrebnega papirja že po enem letu. U M JAN A S A VER Koncert v puštalski kapeli Skorja Loka — V ponedeljek. 5. januarja, ob 18.30 bosta Glasbena šola in Združenje umetnikov iz Škofje Loke priredila v puštalski kapeli koncert in otvoritev razstave. V glasbenem večeru se bosta predstavila violončelist Miloš Mlejnik in pianist Janko Šetinc. Z likovnimi deli pa se bo predstavil akademski slikar Janez Hafner. Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (71. zapis) Kar nekam nujno je. da k zapisoma o »Peklenski« Jerici dodam še dva. toda ne o njej. pač pa o — »Bohinjski roži«. Prav tako v romantični povezavi s Prešernom. In seve. tudi s Kamnikom, saj ji je del življenja iztekal prav v oni hiši. kjer je živela »Peklenska« -Jerica — na Sutni št. J. Njen mož Franc Prohi-nar je namreč prevzel od ovdovelega Molineja hišo in barvarsko obrt BOHINJSKA ROŽA Bralci Glasa, ki so pred kakimi dvanajstimi leti stopali z menoj »Po Prešernovih stopinjah«, se bodo najbrž spomnili, da sem o »Bohinjski roži« že pisal, seveda v drugačni povezavi, pač bolj v zvezi s pesnikom. Sedaj pa bi »Bohinjsko rožo« predstavil bolj kot nekdanjo prebivalko starega Kamnika. Naključje je hotelo, da sta obe Prešernovi ohoževanki živeli v isti hiši (na Sutni št. II) in da tudi v grobu (na kamniških Žalah) spita skupaj . . . Soprog »Bohinjske rože« Franc Prohinar je namreč s posestjo hiše. prevzel v posest tudi grob na Žalah (v katerega je David Moline pokopal svojo ženo Jerico . . .1 MINCA MIKLAVČIČ Seveda moram brž povedati, da imam z »Bohinjsko rožo« v mislih Minco Miklavčič. strežnico v kranjski gostilni Pri Stari pošti. Bila je krčmaričina prijateljica ali daljna sorodnica. Prešeren, reden gost. je deklica poznal v letih 1847 in 1848. Bila pa je Minca neki prav brhka, vesela in rdečelična zdrava gorenjska mladenka. Getudi je bila rojena na Koroški Beli. je s starši skoro vso mladost preživljala v Bohinju — odtod Prešernu ljubkovalno ime za njo »Bohinjska roža«. Pesniku je bila dekle (ako všeč. da ji je po svoji stari šegi puščal na mizi lističe s prigodniškimi ali šaljivimi verzi (štirivrstičnicami). Pa tudi t rubadursko dvori jivimi: Minca. na licih ti rož'ce cveto. skrbi me. boli me. kdo trgal jih ho Drugič |>a ji je spet potožil v brezupu: Dekle, na obrazu ti rož'ce cveto, srečen bo oni. ki trgal jih bo. Lističi so se porazgubili — vsebina z lističev je ostala v spominu. VERZI NA LISTIČIH , Cas je bil tak. da so si ljudje kaj radi z verzi na lističih ponaga-jali ali prosili za ljubezen. Gorje ošabni lepotici — na njo so letele pikre zabavi jice. In se širile od ust do ust po vsem mestu. No. Prešeren, je bil že tak. z verzi na lističih se je rad ponorčeval. j)laho dvoril ali le nedolžno pošalil. Večkrat pa lističa niti napisal ni. improvizirane verze je. kar povedal zbrani družbi ali pa jih le zašepetal izbrani lepotici. Sedajle ni priložnosti, povedati nekaj takih verzov, ostati moram pri »Bohinjski roži« in j)osredovati stihe, zložene v njeno čast. Bili so res le preprosti, iskreni v občudovanju rosne dekliške lepote ali pa le grenko spoznanje lastne nemoči, ki vodi konec koncev le v odpoved . . . PISMO IZ KAMNIKA Kar precej let je že od časa. ko sem v Glasu pisal o Prešernovih poslednjih znankah in kot eno zares poslednjih pesnikovih simpatij v Kranju omenil Minco Miklavčič. »Bohinjsko rožo«. No in kar brž me je doseglo pismo iz Kamnika. Pisala mi je gospa M. G., vnukinja »Bohinjske rože«. In me povabila na obisk, da mi posreduje nekaj verzov z onih lističev, ki jim je vsebino ohranila družinska tradicija: Učke imaš kot j>erličke. žnabelčke kot pangelčke. na ličkih dva sta povštrička in lepa ti je bradica. Morda je spotakljivo posebno o žnabelčkih. toda Prešeren je tako govoril že v Krstu pri Savici: »Objeta sta. ko bi b'la s telesa en'ga. spustiti žnabel žnabla noče .. .« — In pangelčki? Takrat so tako rekli pisanim trakovom: tudi Prešeren jih je prinesel svojim sestram z Dunaja, rabile so jih pri okrasju takratnih oblek. (O »Bohinjski roži« bo stekla beseda še v prihodnjem zapisu.) Minco Miklavčičevu por. Prohinar. Prešernova »Bohinjska roža«, v družbi svojih hčera (Angela. Marička in Francka) JosiP Jurčič JURIJ KOZJAK Riše; Jelko Peter ne I j Priredbi: M. Zrinski med dvema vrstama lepih gričev je stal i » zati*Ju mo9tan, ustanovljen ie leta 1135. V nekda- Ni stisk1 •* j e<|en izmed najbogatejših v slovenskih P časih )e _:e je bilo zavarovano z visokim obzidjem plah. Po* jtoipi zakaj takrat je bilo varno le. kar je CMecim« ' meC. poleg Turkov je bilo namreč tudi Ivu miA \n osin ___ K, .. _ *____•__ JiVil zid i« „emirnežev. Kloster je moral f« |>*eli vel«*" krdelo hlapcev na nogah, tako imeti nogah, če se je ho- ro ob?r°**£ 'domačim in z »vati v ^ 95. Nekega jutra je opat Udalrik sedel v svoji izbi z veliko odprto knjigo z zlatim zaklepom v rokah in bral. Opat je bil že prileten in njegova beseda je veliko veljala med ljudstvom in gospodo. Pri durih je stal velik, širokopleč mož, na prvi pogled vojak. »Kaj boš povedal, Til?« vpraša opat in zapre svoje bukve. »Ali ste dobili tiste, ki so pisarja ubili?« Ko mu je mož poročal, je starec zmajal z glavo, meneč, da ubogo ljudstvo trpi od teh sovražnikov, pa Se prihod Turkov se obeta to poletje. 96. Opat končno odpravi Tila, vendar bi ta rad še nekaj povedal. »Sinoči smo dobili neznanca,« pripoveduje, »ki se nas je ogibal, pa smo ga prijeli. Hlapec Andrej, ki je bil na Kozjaku, trdi, da je ravno tisti, ki je po pripovedovanju odpeljal tistega dečka ...« »Kozjaka?!« pravi začuden opat in poskoči, sam pri sebi pa pomisli, da bi se dalo morda kaj zvedeti od onega o Kozjakovem sinu. Brž veli pripeljati cigana in pokliče priorja, očeta Martina in druge starejše menihe. O L, A S12.STRAN TOREK. 30 DECEMBRA 1980 sedaj dopolnilo, veselic ah tudi konjiček, hi potem postalo obveznost.« »Nekai posebnega je. ko sodeluješ pri pripravi oddaje in potem sediš doma. slediš sleherni besedi, drhtiš. Med oddajo Dragi poslušalci, govori radio Žiri Vida Gantar da ne ho kaj narobe in ocenjuješ, kako je uspela.« je na vprašanje.-kaj jo veže na radio povedala Vida Gantar, ekonomski tehnik in zaposlena v Alpini, ki na radiu dela kot tajnica. »Nekaj posebnega je tudi napetost pred oddajo, priprave nanjo in trud. da bi povedali, kakor najbolje znamo. Nekaj čudovitega je takšno kolektivno delo in. če nekaj časa nimaš obveznosti, te kar potegne tja. četudi le pogledat kaj .jlrugi delajo« S temi besedami in z intonacijo pesmi Mi smo pa tam na Zirovskem doma se dvakrat na teden, ob četrtkih popoldne in ob nedeljah dopoldne začnejo oddaje radia Ziri. lokalne radijske postaje, ki jo je pred dobrim letom ustanovila skupina navdušenih žirovskih radiomaterjev. Po trinajstih mesecih oddajanja, trdega dela zagnancev. ki jim ni škoda ne časa. ne težav,s katerimi se srečujejo, je radio, čeprav se v občini še vedno niso dokončno odločili kdo naj mu bo boter ali oče. postal pomembna lokalna ustanova, ki aktivno posega v dogodke in življenje žirovske kotline. kolikor to kot nepoklicni novinarji znamo in si upamo povedati w Nejko Podobnik »Približno 40 nas je. ki sodelujemo pri oblikovanju radijskih oddaj.« je povedal glavni in odgovorni urednik Nejko Podobnik. »Seveda vsi delamo popoJnoma ljubiteljsko in vsak prispeva po svojih močeh in znanju. Delamo v H redakcijah in sicer gospodarski, družbenopolitični, športni, kulturni, glasbeni, redakciji za SLO in I)S ter vzgojo in izobraževanje in redakciji za socialno politiko. Denar za dejavnost radia« prispevajo delovne organizacije, nekaj pa tudi krajevna skupnost iz proračuna. Na teden pripravimo 4 ure programa in sicer oddajamo ob četrtkih med 17. in 19. uro in ob nedeljah med K), in 12. uro.« »Katere oddaje so najbolj poslušane?« »Najbolj poslušane in seveda tudi odmevne so oddaje, ki obravnavajo aktualne probleme krajanov. Za primer naj omenim oddajo, ki je kritično obravnavala preskrbo v Zireh ali oddajo o družbeni prehrani Za obe smo prejeli hvalo med krajani in grajo odgovornih, kar lahko tudi pomeni, da smo zadeli bistvo Sicer pa skušamo biti pri vsem delu kritični in skušamo zadevo obravnavati kar najbolj odgovorno, seveda Miha Bogataj Miha Bogataj je po poklicu inženir strojništva in je zaposlen v Kladivarju. Pri radiu je odgovoren za športno redakcijo. »Imam tri sodelavce in za vsako oddajo pripravimo vsaj en prispevek. Poseben poudarek dajemo rekreaciji in skušamo oddaje pripraviti Hako. da so tudi vzgojne. Zirovci smo namreč zelo pridni ljudje in pri nas vlada prepričanje, da je šport in telovadba ter rekreacija za šolarje, potem pa je za te »traparije« škoda časa. Potem je važno le delo. Zato želimo z našimi oddajami povedati, da je rekreacija najboljše dopolnilo k delu za lepša in zdvava kasnejša leta. /a popestritev pa vključujemo v naše oddaje tudi prispevke o vrhunskem športu in predstavljamo domače športnike.« »Vendar se pa tvoje delo v tovarni oziroma tvoj poklic in delo na radiu nekako ne ujemata?« »S športom se tudi redno ukvarjam in je to del mojega življenja. Sem trener ženske košarkaške repre zentance Alpine in predsednik košarkaškega kluba Kladivar. Ker razen tega sodelujem tudj v občinskih organih telesno kulturne skupnosti, mi ni težko spremljati usmeritve, v telesni v kulturi in mi tudi ni težko pripravljati oddaje za radio.« Lia Cajnkar, vodja -prodaje v Etiketi in novinarka družbenopolitične redakcije je o svojem delu povedala: »Družbenopolitična redakcija ima 5 novinarjev in vsak je določen za poročanje i/, drugega področja. Jaz odgovarjam za poročanje O delu krajevne skupnosti in Zveze komunistov v Zireh. Delo vzame precej časa. ker je I reba hodi ti na seje. Sem sicer članica svela krajevne skupnosti in na le seje hodim le po funkciji, na druge pa moram kot novinarka.« »Kdo te je navdušil za delo pri radiu?« Tehnikiiirovskegaradia.Boris in Milan Oblak (na sliki levi in desni f »ta konstruktorja radijskih naprav. »Ze 10 do 1L' let sem aktivna v družbenopolitičnem življenju Zirov in so mi problemi v krajevni skupnosti dokaj poznani. Začela sem kot predsednica mladine, bila sem članica sveta ZK 7at'\ in članica sveta KS iti s tem delom se pridobila določeno znanje tako, da mi poro čanje ne dela težav. čeprav je delo in življenje v krajevni skupnosti v zadnjem času izredno razgibano ob velikih načrtih in majhni mošnji denarja. Sicer pa mi ie sodelovanje pri oddajah veselje, pritegne me. ko poskušam prek etra povedati kar največ o problemih v krajevni skupnosti v želji, da bi bili krajani dobro informirani in bi bilo delo boli uspešno.« »Bi postala poklicna novinarka, če bi bilo to mogoče?« »Najbrž ne Za poročanje s širšega področja se mi zdi. da imam le pn malo znanja, pa tudi delo. ki mi je »Kakšna je tvoja naloga?« »Pretipkavam tekste sprejemam čestitke /a nedeljsko dopoldne in jih oblikujem Čeprav vedno poskušam tekst najbolje oblikovati, pogosto potem, ko poslušam oddajo, slišim marsikatero ne rod n i.« Milan Novak je po poklicu kvalificiran mizi r in je zaposlen v Mizarskem podjetju, pri radiu pa dela kot tehnik. »Začel sem kot Milan Novak mizar pri obnovi in pripravi prostorov za radio, potem pa sem sodeloval naprej, in sedaj delam za mesaln > mizo. Delam za svoje zadovoljstvo in bom zraven, dokier me bodo le hoteli in potrebovali.« »Kaj pa drugi pravijo o tvojem delu?« »Nekateri pravijo, da je dobro, da mladi še kaj zastonj naredimo, še več pa je kritike, češ. zastonj delaš in zapravljaš čas. ko bi lahko kaj zaslužil. Vendar me to ne moti. Sodelovati v tako delovnem in prijetnem kolektivu nikakor ne more hiti slabo.« Boris Oblak je eden od konstruktorjev žirovske radi j ske postaje. Po poklicu je avtomeha-nik, zaposlen je v škofjeloškem Alpetouru, pri radiu pa je vodja tehnike. »Bil sem član društva radioamaterjev, ki pa ni dobro delalo zaradi različnih interesov. Nekaj mlajših nas je sprejelo pobudo mladine, da bi v Zireh ustanovili nekakšno ra»-glasno postajo za informiran ie. oziroma, da bi prek amaterske radijske postaje oddajali novice. Te « pravi, da bi brali le poročila, ne pa tudi predvajali glasbe. Toda. ko smo začeli delati, smo menili, da hi bilo dobro informiranje povezati tudi i glasbo. To pa je zahtevalo več znanja in več tehnike, vendar snu: vztrajnim delom vse te težave premagali in rezultati naših prizadevanj so tu. Menimo, da bi morali za obstoj žirovske radijske postale imeti več posluha tudi v občin ske n merilu.« »Pri načrtih za prihodnje os jamo kar na realnih tleh,« je tem dodal glavni in odgovorni ui. nik Nejko Podobnik, ki je tudi zaposlen v Alpini in sicer ureja glasilu Delo Življenje. Nič ne kaže. da bi postali občinska radijska postaja, zato se bomo bolj poglobili v krajevno problematiko, ki zadeva delavce in krajane Žirov s ciljem, da radio res postane aktiven dejavnik razvoja Žirov.« I.. Bogataj Slike: J. Košnjek F. Perdan Lia Cajnkar McAalna miza TRGOVINA HANS NAPOTNIG Borovlje, tel. 9943-4227-2292 ŽELI VSEM GORENJCEM IN CENJENIM KUPCEM SREČNO iN USPEŠNO IMOVO LETO 1981 in se še naprej priporoča za obisk. - r 'A MIK. 30. DECEMBRA 1980 13.STRAN O LAS SVET 1980 BOL IN OBLJUBA — Letošnje leto bo 1 naši m svetovni zgodovini zapisano po m da je domovino zapustil njen največji ■ Josip Broz Tito Jugoslavija in svet sta |*ri mesece s strahom spremljala Titovo *dnjo bitko Ko je 4 maja umrl, sta mu zredila slovo, kakršnega ni doživel še 'oben državnik Jugoslavija se je v tistih '3fbolj žalostnih trenutkih zaklela, da ne bo zgrešila Titove poti, tuji voditelji, ki so se zbrali ob njegovem grobu pa so pokazali, koliko cenijo veliko predsednikovo delo Na sliki: ena zadnjih fotografij tovariša Tita. posneta 23 januarja v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer sta ga obiskala sinova Žarko in Mišo ^Oj _ N. treba posebej v svetu, saj jih ž.vl,en|e '^sXado uso zmaMcil, lev.car.e. bokir Mohamed Al, je. ze prece, v letih, za velik denar skušal četrtič osvojiti naslov absolutnega svetovnega prvaka, na okrnjeni moskovski olimpiadi pa so zmagovali predvsem sovjetski športniki, največje zvezde so bile njihove telovadke (na sliki) Lakota se razširila na AtmTA IN RAZKOŠJE l,h afriških držav razširila na od kontinenta kje i • Karamodžo v f '-od onov l|udl Herovzhodni V provinci Ugandi okrog 350 000 ■ I - C7 •'jivalcev. največ otrok umira od lakote sliki) Švedski teniški as Bjdrn Borg se "Oženil z Romunko Manano Simonescu obreda je osupnil celo bogati zahodni katerega kolonialni sistem se ruši po 1^ svetu Tudi v Južnoafriški republiki je Ninsko črnsko ljudstvo začelo i oborože Jpakcifami VROČE POLETJE Za nekatere je bilo letošnje poletje zanimivo samo zaradi počitnic ob morju, za prebivalce v Južni Koreji pa je pomenilo začetek nove diktature generala čun Du Hvana Njegovi vojaki so krvavo zadušili študentski upor v mestu Kvangdžu Poljaki so se poleti lotili obnove socialistične demokracije ki |o je podžgala stavka v baltskem mestu Gdansku in drugih industrijskih središčih (na sliki) S FILMSKEGA PLATKlA - Belec Jimmv Stevens. vodja upornikov na otoku Espritu Santo na Novih Hebridih, se je dvignil proti vladi, ko je otočje dobilo neodvisnost in postalo država Vanuatu Prizor upornikov z loki in puščicami učinkuje kot scena iz kakšnega filma vendar pa niti Stevensov poskus niti tragična usoda Kampučije ki jo mori lakota, niso filmska izmišljotina.- Med filmi je letos blestela melodrama o samohranilcu »Kra-mer proti Kramerju« in razkošni scengrij novega dela Japonca Kurosave »Kagemu-ša« No, v naslednjih štirih letih bo poskušal na svetovni sceni blesteti drug filmski igralec, novi ameriški predsednik Ronald Reagan (na sliki) TALCI IN INTERVENCIJE - Iran in Afganistan sta bila celo leto v središču pozornosti svetovne javnosti Iran zaradi negotovega notranjega položaja, v katerem sta igrala glavni vlogi predsednik Bani Sadr in verski voditelj Homeini ter zaradi pogajanj o ameriških talcih, ki so med iranskim ljudstvom razpihovala proti-ameriška razpoloženja (na sliki).' Afganistan je postal slaven zaradi sovjetske intervencije, silovitega odpora afganistanskih upornikov in njihovih obračunov s kolaboracionisti VOJAKI IN KOMANDOSI — Vojaki dveh tujih vojsk so se letos našli na iranskih tleh Spomladi je posebna enota ameriške armade nameravala osvoboditi talce v ameriški ambasadi v Teheranu, vendar je poskus propadel že na začetku, ko sta trčila letalo in helikopter nad puščavo blizu Tabasa Umrlo je osem ameriških vojakov V začetku jeseni je izbruhnila vojna med Iranom in Irakom, ki je sprva imel več uspehov Prestopil je iransko mejo, zavzel mesto Koramšar. drugih ciljev pa ni dosegel Vojna je zelo krvava Poteka na kopnem, morju in v zraku, največ škode pa obema stranema prinaša letalstvo Bitka se je zavlekla proti vsem pričakovanjem Na puščavsko fronto nasprotnici pošiljata nove okrepitve (na sliki) NESflEČE IN SENZACIJE - Nezgoda norveške naftne postaje v Severnem morju, nenaden izbruh vulkana St Helens na severozahodu ZDA in katastrofalna potresa v Alžiriji in južni Italiji (na sliki) so bili dogodki, ki so najbolj razburili časopisne urednike po svetu. Vendar pa nekateri niso z nič manj pozornosti spremljali Angleža, ki je med vožnjo čez Atlantik stal na letalu in ločitev monaške princeze Caroline. kar je bil največji spektakel evropskega jet-seta DRŽAVA ZA JUTRI- Zimbabve je letos postal neodvisen Robert Mugabe (na sliki) se trudi, cja deželo velikih rasnih, plemenskih in političnih nasprotij, neenakomerno razvito in polno družbenih ter političnih problemov povede po poti napredka Svet je nepravičen vendar primer Zimbabveja kaže da iz leta v leto vendarle postaja boljši NAŠI ŠPORTNIKI Nataša Blažič: »Us ehi ne pridejo sami« KitAN« Bojan« Dornig, Anja Zavadlav Vuia Tome, Tatjana Blasić, / draja Leskoviek, Polona Peh in Alenka Mavec ao v deceml »m 3elu svetovnega ženskega . ,»*keg* pokala naredile pravi ,boom' Anji Zavadlav je enkrat v slalomaki tekmi v Bormiu uspelo, da bila deseta, Bojana Dornig pa je Sila kar dvakrat med prvo deseterico: v slalomaki tekmi v Piancavalu je bila sedma, v Bormiu pa deveta. Tudi Nataša Blaiič in Polona Pekare sta se odlično odrezali, saj sta bili med prvo dvsjseteneo. uspeh pa je dopolnila Alenka Mavec, ki je bila dobro uvrščena z majhnim zaostankom. Nase smučarke so si izdatno popravile svoje FIS točke, tako da v januarskih tekmah svetovnega pokala ne bodo imele več startnih Številk na repu nastopajočih. Bojana Dornik bo že med prvo petnajste rico, Anja Zavadlav in Nataša Blažič pa med petnajsto in trideseto. OD OTROKA NA SMUČEH Natašin oče Jože Blažič je bil smučsr in tekmovalec in tudi mati si je rada pripela smuči. Nataša Blažič je iz smučarske družine. Zgodaj so jo postavili na smuči. Menda ji je bilo tri leta. Spuščala se je po hribčkih in gričkih in začela se je tudi sama navduševati za ta zanimivi zimski sport. Tedsj se ni vedela, da se bo razvila v dobro tekmovalko, ki bo hitro napredovala in pri štirinajstih letih jo že dobimo v prvi jugoslovanski ženski selekciji. Prvi Natašin trener je bil oče in začela je tekmovati in nastopati kot cieibanka za smučarski klub Triglav. Pozneje jo je v klubu treniral Dušan Blažič in sedaj imajo pri Triglavu poklicnega trenerja Dareta Stularja. V reprezentanci sta jo trenirala Tomo Levovnik in novi trener Jože Sparovec. 2e pri cicibankah je Nataša, ki jije sedaj šestnajst let in obiskuje drugi letnik gimnazije Borisa iherla v Skoffi Loki, priborila slovenski naslov v veleslalomu. Kot mlajša pionirka je prišla v izbrano pionirsko vrsto SFRJ, ki je nastopala na mednarodni FIS tekmi na Starem vrhu. Tu je Nataša zasedla odlično drugo mesto v veleslslomu, na državnem prvenstvu je bila v tej disciplini peta. Deveta je bila Blažičeva pri starejših pionirkah, ki so se borile na državnem prvenstvu v slalomu. Na FIS tekmi pionirjev na Starem vrhu pa je bila med starejšimi pionirkami deseta. Pri mlajših mladinkah je bila Blažičeva dva* krat na slovenskem prvenstvu, na članskem prvenstvu SFRJ je bils četrta veleslalomistka. Svoj največji uspeh je dosegls leta 1978 ns balkaniadi ns Vito*i (Bolgariji), ko je bila druga v slalomu in tretja v veleslalomu. V lanski sezoni beležimo ie en uspeh: ns članskem državnem prvenstvu je bila tretja. ZGODAJ V PRVI SELEKCIJI Natašs Blažič je kmalu spoznala, kako naporno je prevažanje iz enega smučišča na drugega. Veliko volje moraš imeti in ljubiti smučanje, da to zdržiš. V sezoni 1979-80 je Nataša začela tekmovati v svetovnem ženskem ženskem pokalu. Nato so prišle tudi na spored razne mednarodne FIS tekme in mlada kranjaka smučarka si je iz tekme v tekmo popravljala FIS točke. Če vmes ne bi bilo poškodb, bi bilo Se bolje. Tako je v novo sezono svetovnega pokala startala s 57 FIS točkami v slalomu in 63 v veleslalomu. Sezono je odlično začela. V dveh slalomskih nastopih letošnjega svetovnega pokala ji je le za las ušlo mesto, ki ie prinaša točke v svetovnem pokalu. V Piancavalu je bila Nataša šestnajsta, v Altenmarktu pa v slalomu sedemnajsta. Zaostanek za vodečimi je bil minimalen. Tako ima sedaj Blažičeva trideset FIS točk v slalomu. »V Piancavalu bi se lahko uvrstila še bolje, če ne bi bilo nesreče že takoj po startu. Iz rokavic se mi je snels palica in preden sem jo spet normalno ujela, je šlo po zlu že nekaj stotin k sekunde. Tudi z dobro vožnjo jih v drugem ~ a stopu nisem mogla nad o k iditi. V Altenmarktu je bil drugi - alomski nastop preslab, da bi lahko »ujela« prvo petnajsterico. Prepričana sem, ds mi bo enkrat tudi uspelo, saj bom v drugi polovici januarja startala z boljšimi številkami in ne več na tako rasritem slalomišču in velesls-lomišču, kot smo sedaj startale me.« KJE JE KLJUČ USPEHA »Za to sezono smo veliko trenirale. Mesto trenerja je prevzel Tržičan Jože Sparovec. Že v predpripravljalnem obdobju smo vadile kot še nikoli doslej. Jože je od nas res zahteval resno delo. Ko smo prišle na sneg, je začel odpravljati tehnične napake voženj. Ne ie vseh, toda toliko, da so prišli že prvi uspehi, ki niso slučaj. Na startu nas zna navdušiti, da znamo zapeljati tako dobro kot ostale smučarke.« Resno delo tekmovalk in trenerja in odnos do njih je torej vzrok uspehov. Upajmo le, da delo ne bo ostalo na pol. V A reprezentanci so mlada, a že izkušena dekleta, ki vedo, kaj hočejo. Kaj pa prosti čss? »Ni ga veliko, saj smo stalno na poti. Od smučišča do smučiščs, od hotela do hotela. Kako naj opišem naš vsskdan! Zjutraj začnemo z gimnastiko in nato je trening na približno takem terena kot za tekmo. Popoldne je kondicijski trening in nato je vse do spanja prosto. Nekatere ple'emo, dosti je v teh večerih tudi učenja, ssj smo vse dijakinje ali itudentke, včasih pa vržemo tudi tarok. Tako je dan mimo in začne se priprava na tekmo. Marca se ponavadi konča naša smučarska sezona. In takrat je treba krepko »pljuniti« v roke. Precej se je treba naučiti, če hočei izdelati razred. To je želja nas vaeh. Če si dober tekmovalec, morai tudi v ioli pokazati te sposobnosti. Uspeh, na obeh področjih, ne bo izostsl. 1). Hunifr Šestindvajseto mednarodno FIS A tekmovanje v smučarskih tekih Bohinj '80 Najkvalitetnejša udeležba doslej V Cerkljah 2000 tekačev (KKKI'JK - Z" prvo mno*i*n» pri-reditev v smučarskih tekih v prihodnjem letu v Cerkljah ji- vse nared. Za ,......urnimi trki n« Blokah in C rnim vrhom bo to trrtji letošnji pregled pripravljenosti in mssjIJJvSStJ ljubitelje«' smučarskega tek«, ki we pripravljajo n.i množične Hiaučarake STlraditV* % DražgoSah in Dupljah, n« Blokah. pH Trnovski maraton in druge množične prireditvi- n.i -II. «ll Start in cilj trkM v Cerkljah je 4.JS-nuarja I8HI ob 10 uri v neposredni hli-fcial Zadružnega doma. kjer bodo do »ure sprejemali tudi zakasnele prija Vepokrovit.-li tekmovanja le IH) Delta. sopokrovitelji pa GLAS, Murka in II) Cerklje. teči pa ho možno na 25 in 7 km clnljO progi. Organizator je poakrbel tudi za /ilriiviln-iHi in redarsko službo, okrepčevalnice ob progi, bilten in npo-minako zaatavicn. V primeru, da iz tehničnih razlogo\ ne bo mogoče izpeljati te množične tekaške prireditve 4. januarja, bo prireditelj sporočil v aohoto, .1. januarja, ob II in I S..10 pri obvestilih na radiu Ljubljana, vite ostale informacije o tekmovanju pa bodo na voljo vsak dan na telefonski Številki 42-004 in 42-0HH in si« cer od 17. do 19. ure. Naavidenje na 2. cerkljanskem množičnem smučarskem teku. i ^ ,,p,,, LJUBIaIANA — Člani organizacijskega odbora za izvedbo šestindvajsete mednarodne FIS A tekaSke prireditve, ki bo 5. in O.januarja v Bohinjski Bistrici, so na novinarski konferenci povedali vse o tej najkvalitetnejši tekaški smučarski prireditvi doslej. Bohinjskim organizatorjem je za to tekmovanje uspelo, da so za nastop privabili stoosem tekmovalcev in tekmovalk iz štirinajstih drŽav. Nastopali bodo v treh kategorijah. Tekli bodo člani, članice in mla- SMUČARSKI SKOKI Česen drugi v Avstriji BLEIBERG - Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih za pionirje in mladince na 40-m skakalnici je nastopila tudi ekipa kranjskega Triglava. Mladi Kranjčani so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najboljše mesto je dosegel Česen, ki je v konkurenci mlajših mladincev zasedel odlično drugo mesto. Zelo soliden pa je bil tudi Semenič, ki je bil med starejšimi pionirji četrti. Rezultati: starejši pionirji Winkler (Gmund) 153.5 (34,5. 33,5)____4. Semenič (Triglav) 148,0 (33. 33); mlajši mladinci: 1. Platner (Bleiberg) 209,4 (39,5. 39,5) 2. Česen (Triglav) 198.4 (40. 38,5), .. . 5. Silar (Triglav) 181,0 (36.5. 36). 11. Slat-ner (Triglav) 156.0 (32,5. 34). 15. Stirn (Triglav) 148.5 (36 p. 36). .) .|»v«rmk Nogomet Zmagal Dušan Borštar TRZIC - Šahovsko društvo Tržič pripravlja vsako leto vsak mesec redni hitro-potezni turnir. Ob koncu leta pa potem sestavijo lestvico najboljših Sahistov. Tako so storili tudi letos. Po rezultatih, ki so jih šahisti dosegli na posameznih turnirjih, je največ j»oi. 'al Dušan Borštar, ki je osvojil prvo DMt • >-ed Pavlom I.ocem in Andrejem I.ocem. Četrti je Franc Skrjanc. peta Simona Birštar, šesti Alojz Berčič in sedmi Ivan Ravnik. Vseh turnirjev se je udeležilo 46 trziških sahistov, uvrstitve med najboljših deset na posameznih turnirjih pa je doseglo kar 28 nastopajočih. I Kik.'l Bumbar vodi Na odprtem šahovskem prvenstvu Kranja za leto 1980, ki ga organizira SD Kranj, vodi po petem kolu Bumbar Kado s petimi zmagami. Cdeletencev prvenstva je 22. ki igrajo po skrajšanem tekmovalnem sistemu. Vrstni red po petem kolu: 1. Bumbar 5 točk. 2.-3. Mazi in Simončič 4 točke. 4.-5. I^izar in Krek 3.5 točke. 6.-10. Botič. Marko, Jokovič. Bender. Hribar 3 točke; Pomembnejši rezultati: Bumbar - Mazi 1:0. Krek - Bumbar 0:1, Bumbar - Simončič 1:0. Lazar - Bumbar 0:1. Jokovič - Mazi 0:1. Mazi - Hribar 1:0, Mazi — Botič 1:0, Krek - .Jokovič remi, Lazar -Jokovič remi. Turnir se igra redno v torek in četrtek v novih proatorih SD Kranj (Kranj. Prešernova I l/I). S Havdek dinci. Zal pa se bohinjski organizatorji otepajo z vrsto težav. Ne pri pripravi prog. temveč pri nastavitvi tekmovalcev in tekmovalk, primanjkuje pa jim tudi finančnih sredstev. Povedati velja, da je finančna plat vrlih bohinjskih organizatorjev vsakoletni problem! Za šestindvajseto prireditev so že dobili potrditev, da bodo nastopili v članski konkurenci Finci. Prišli bodo Kiiskinen, Kopra in Hamalainen. Norvežani bodo poslali Olsena. Braatene in Bakkenena. Najkvalitetnejše bo zastopstvo Italijanov. V članski konkurenci na 15 km bodo tekli De Zolt, Capitaino. Carrara, PlOner in Vanzet-ta, iz Švice pa bodo prišli Rengli, Hallen-barten. Purro, Guidon in Pfeutin. Avstrijci so prijavili Gattermanna. Rehrla in Minat-tia. V romunski reprezentanci so Seje-nariu. Moise in Ganeva, Bolgari pa bodo prišli z Ubanovom. Avstrijci. Madžari, Romuni, reprezentantje SZ. CSSR, Francije. Poljske bodo prišli na bohinjsko tekmo tudi z mladinci in članicami, medtem ko bodo ZRN nastopili samo med člani. Vendar bo tu tudi močno jugoslovansko zastopstvo v vseh treh konkurencah. Povabilo »o odklonili le NDR in Švedi, a nič ne bo škodovalo če bomo v teh dneh v Bohinju videli tudi tekače in tekačice iz Španije. Liechtensteina. ZDA. Kanade in Japonske. Vsem tem so organizatorji poslali vabila. Torej, 5. in 6. januarja se v Bohinjski Bistrici res obeta izredno močna mednarodna konkurenca. Start članov bo 5. januarja ob 9. uri. Za člani, ki bodo tekli 15 km dolgo progo, se bodo na 10 km dolgo smučino podale članice, isto dolžino proge kot članice bodo imeli tudi mladinci. Start Sta-fetnih tekov. 6. januarja, bo za člane na 3 x 10 km ob 9. uri. v teku štafet 3 x 10 km bodo tekli tudi mladinci, medtem ko bodo članice imele štafeto 3 x 5 km. Prvi dan po tekmovanju bo v domu Jožeta Ažmana tudi bogat kulturni program. Takoj po razglasitvi rezultatov bo Turi-, stična zveza Slovenije prikazala štiri turistične in športne filme. I) Kamer NOGOMET Jesenski del končan Po enoletnem premoru je v Škofji lx»ki /opet zaživela občinska liga v nogometu. I Ugotoviti je potrebno, da je tekmovanje potekalo zelo urejeno. Prijavilo se je kar 8 članskih ekip in 7 pionirskih ekip. V obeh kategorijah so največ uspeha poželi igralci NK »LTH«. Lestvica jesenskega dela članov: 1. LTH 7 6 0 1 29: 9 12 2. POLET 6 I 0 I 17: 6 10 3. ALPINA 6 4 I 1 11:6 9 4. GORENJA VAS 6 3 0 3 6: 9 6 5. ALPLES 6 2 I 3 6 :17 5 5. JELOVICA 7 2 0 5 10:18 4 7. RETECE 7 2 0 5 12:23 4 8. KONDOR 7 1 0 fi 6:15 2 V soboto skoki v Adergasu Al) ERG AS - Na 35-m skakalnici se bodo v soboto, J. januarja ob 14. uri pomerili vsi najboljši slovenaki pionirji (starejši in mlajši) za točke pokala SRS. To bo letošnje drugo tekmovanje za pokal SRS. Starejši pionirji so imeli prvo tekmo v nedeljo v Logatcu, mlajši pa v soboto v Dobro vi jah. J, 4. 41 Lestvica jesenskega dela pionirjev. 1. LTH A 2. KONDOR 3. POLET 4. LTH B 4. RETECE 6. ALPINA 17: 8 12: 7 14:10 10: H 10: 9 9:14 7. GORENJA VAS 5 0 0 5 0: | o Tekmovanje pri pionirjih al bilo zaključeno zaradi vremenskih r -.r in se bo nadaljevalo spomladi. Vsekakor so pionirske ekipe zelo izenučenc. kar pomeni, da nogometni delavci posvečajo mladim večjo pozornost. M Kalam n Štiriindvajsete spominske in športnore-kreativne prireditve Po stezah partizanske Jelovice Pričakujejo nad 6000 udeležencev LJUBLJANA - Leta 1981 bo veliko prireditev, ki bodo posvečene Stiridesetletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Prva velika prireditev, ki je vkjučena v sklop teh slovesnosti, bo že 10. in 11. januarja, ko bomo v DražgoSah ob občinskem prazniku Škofje Loke obujali spomine na devetintri-deseto obletnico draigoSke bitke. Tako se bomo v teh dveh dneh že Stiriindvajsetič zapored s Sportno-rekreativnimi tekmovanji in pohodi Po poteh partizanske Jelovice spomnili vseh, ki so žrtvovali življenje, da danes živimo v svobodni, samoupravni socialistični Jugoslaviji. Organizatorji so za to Štiriindvajseto prireditev pripravili deseto jubilejno odprto smučarsko prvenstvo TO SR Slovenije. Na tem tekmovanju bodo nastopale patrulje JLA, TO in milice. Povabili so tekmovalce vseh republik in pokrajin. Prvi dan bo na sporedu tudi memorialni smučarski tek za mgoslovanski pokal. Mladinci se bodo pomerili na 10 km dolgi smučini. Smučarski klub Triglav bo ta dan organizator rekreativnega smučarskega teka. V Kropi bo start patrulj članov ZRVS in ZSMS. Program bodo popestrili tudi zmaja rji loškega Leta, svoje tekmovanje pa bodo imeli tudi sankači z navadnimi sanmi, v Dolenji vasi bo tekmovalni sankaški del s tekmovalnimi sanmi. Tudi na množične pohode niso pozabili. Tako bodo šli pohodniki 10. januarja ob 24. uri po poti Cankarjevega bataljona. Ta pohod bo iz Pasje ravni v DražgoSe. I deležili se ga bodo planinci, pripadniki JLA in TO ter člani ZRVS. ZSMS. ZZB in taborniki. Po stezah prvih partizanov od Soteske preko Jelovice do DražgoS bo pohod, ki se prične v Soteski. Občinski odbor ZZB Kranj pripravlja v sodelovanju PD Kranj pohod Po poti Iva Slavca-Jokla od Straži, .•'.ča preko Čepulj v DražgoSe, za starejše udeletence pa še pohod Kranj-Podblica-DražgoSe. Po Poti Škofjeloškega odreda bodo šli pohodniki od Škofje Loke preko Križne gore v DražgoSe. V organizaciji ZZB NOV KS Selca bo pohod Po poti Otona Vrhunca-Blaia od Selc do DražgoS. Po poti heroja Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča bodo pohodniki Sli od Rudnega do Draž- ?oš. Ta pohod pripravlja konferenca SZDL elezniki, svoj prispevek k prireditvam bodo dali tudi slovenski taborniki. 11. januarja ob 13. uri bo pred spomenikom v DražgoSah proslava in osrednji kal-turni program ter razglasitev zmagovalcev posameznih tekmovanj. Organizacijski komite mnoitf nega smučarskega teka »Po poteh Kokrikaga odreda« Duplje PRIJAVNICA ZA 6 MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK »PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA« DUPLJE Rok za prijavo je 5 januar 1 981 Prijave poslati na naslov TVD PARTIZAN DUPLJE 64203 Duplje PRIJAVNICA Kraj bivanja Ulica (pivega in i|.ivl|i"> ,il PoŠta Poštna številka .............. Hišna številka .......... POKROVITELJ »SLOVENIJALES. Izpolni organizator Priimek in ime Leto rojstva 0 a. (j) Delov org šport društ mnol tak 30 km tnm 15 km |)Klnir MS 7 km JLA UJV t b km 7 km i i 1 1 C A B C 0 E T "K ---_ Slartnina odrasli 1 50 din. pionirji 20 din Clanrsmuč zveze odrasli 100 din. pionirji 10 din Prijavljenci pod K morajo obvezno označili ludi A Startn.no vplačal dne po pošti na TVD Partizan Duplje 64203 Dupl|e na žiro račun štev 51 500-679 70076 □ (Pišite čitljivo, prekrižajte ustrezni kvadrat) Podpis DUPLJE - SKRBNK PKIPKAVK GREDO H KONCI' - Rok prijav za ftesti množični smučarski tek, ki bo 18. januarja, v Dupljah se izteka. Le ie nekaj dni J> <^'°»d**$£LiS? prijsvnico. d. boste lahko nastopili na Šestem množičnem teku Po .poteh ^^a^;^ prijav je 5. j.nu.r. Ce ae Se niste odločili, ne odlai-jte. saj je pred vam. udi Pivnice !Sami se Uhko odločite, v k.teri smučini boste tekli. Org.niz-U.rji so namreč pripravil. .mu*me n.» «"» na 15 km. enako dolg b« tudi tek pripadnikov JLA. TO in mil.ee. ^f^S^ tekle na sedem kilometrov dolgi smučini Prijavnico poAljite na naslov : TVD Partizan Duplje. 64203 Duplje. tekač hojaz (-dh) Kot ao na. obvestili iz pisarne organizacijskega odbora, se do.»*J M™ o ie nad devetsto čev in teksčic. Vendar prijave Ae ni.o zaključene. Proge M' P"P™v *«>^ zni. da smučine ne hi zdržal, okoli IMO tekačev. Toliko jih v Dupljah pr.čakujejo 18- januarja. V. IJMEK, 30. DECEMBRA 1980 RADIJSKI SPORED SOBOTA. 3. januar ^proajram 4» Dobro jutro! - 8.06 Pio-araki tednik - 9.06 Z radiom m poti - 12.10 Godala v ntBM - 12.30 Kmetijski na ■en' — Vrt v januarju 1140 Veseli domači napevi 1X00 Danes do 13.00-ih - Iz aa*i! krajev - Iz naših ■»redov - 13.20 Obvestila in afasvna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.06 Kultoma panorama - 15.30 Za kavna glasba - 15.50 Radio fcses. radio jutri! 16.00 Vrtiljak • 17.00 Studio ob 17.00 -Zsnenjepntiticni magazin -l&OO Škatlica z godbo - 18.30 k dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in absvna glasba - 19.35 Mladi ■satovi - 20.00 Sobotni za batni večer - 21.00 Za prijetne razvedrilo - 21.30 Od *ja za nafte izseljence - 23.05 Urični utrinki • 23.10 Z lah oni notami po naši domo 00.05 Nočni program - kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM Dragi program **0 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem Programu - 13.05 Radi ste jih foslušsli - 13.35 Glasba iz finske Amerike - 14.00 3«6uija republik in pokra -, » - 15.30 Hitri prsti - 15.45 *ab*fon za Marjetko Falk -JUD Naš podlistek - 16.15 >**e melotfije - 16.40 Glasasmo - '17.35 Lahka — Jugoslovanskih avtor-•*» -18.00 Pol ure za chanson J8-36 Nafti kraji in ljudje -' Glasbena med igra -- Razgledi po kulturi *25 Športna sobota (preno-i komentarji) - 21.15 Mala glasba - 21.45 SOS v » obujamo spomine -£45 Zrcalo dneva - 22.55 *ktsba za konec programa PONEDELJEK. 5. januar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših sporedov — Iz naših krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.50 Priporočajo vam 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) • 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z Avgustom Stankom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 za ljubitelje jazza - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - 21.58 Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu • 13.05 Iz obdobja dizielanda — The dizieland Kings - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Peter Herbolz-heimer - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu — Mavnard Ferguson — Bob Brookmever - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE kovinotehna TOZD Tehnična t trgovina 'PDELJA, 4. januarja *Ti prognan I »* Dobro jutro! - 8.07 Ra-•laka igra za otroke - 9.05 Se I g*Mute, tovariši! - 10.05 l^eljska matineja: PRIZ-JA OPTIMIZMA - u.OO govor s posluialci - 11.10 posluialci čestitajo in to&ravljajo - 13.10 Obve-*** in zabavna glasba -•'■20 Za kmetijske proizva-*k* - 13.50 Pihalne godbe -405 Humoreska tega tedna "Htevan Glišid: Zgodbici -S popevkami po Jugo-••viji - 15.10 Pri nas doma -530 Nedeljska reportaža -*55 Listi iz notesa - 16.20 ■"«mo v kino - 17.05 Popu-•rse operne melodije - 17.50 £bavna radijska igra - 19.30 -^vestila in zabavna glasba -1^35 Lahko noč, otroci'. -•5.45 Glasbene razglednice V nedeljo zvečer - 22.20 'kubena tribuna- mladih -5* Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij - 00.06 Nočni 3r°t7am — glasba Drugi program 8.00 Ponedeljek, na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra norveškega radia 17.55 Filmski zasuk -18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Iz zakladnice jazza — J ti lian Cannonball Adderlev . 20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE ®i proejram Ml Nedelja na valu 202 3.00 V nedeljo sedobimo- itvem gramofona -Novosti iz francoske diskotek* - 21.45 Karocktenstika -2245 Zrcalo dneva 22.60 'kuba za konec programa TOREK. 6. januar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in pri-ljeno - 12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 Pojo amaterski zbori -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča RADIO TRIGLAV JESENICE */ FM področje za ra- Hko občino 87,7 mega-— Gornjesavaka dolina **JB megaherza — Jesenice * okobca 100,6 megaherza "*dnji val 1496 KHz i** 5.03 Lokalna poročila — Pestila — 16.30 Kulturna ~44a'y* — Morda vas bo za *ansio — Kaj je novega v produkciji kaset in plošč *TV Ljubljana poročila TZŽit Jugoton vsm pred Morda vasbozan,- aalo Nedelja: ... 1 rn Mi pa nismo se uklonili KnEdmr važnejših dogod ' ^preteklosti - Rekla _ ffeAmljaka^MMka^- obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila — 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas SREDA. 7. januar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pesmi V. Kalika, J. Zicha in J. Siedela - 18.15 Naš gost -18.30 Kaj radi poslušajo -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Tekmovanje amaterskih zborov - 21.05 Georges Bizet: Odlomki iz opere »Oarmen« -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo — Ron Carter -00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra »Kurt Rehfeld« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna OPREMA MENGEŠ ČETRTEK. 8. januar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje — MPZ Maribor - 9.05 Z radion na poti -10.05 Rezervirano za 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radi jutri! '-16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Skladbe Marijana Lipovška in violinist Igor Ozim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Cert-kov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glas ba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz — klub — Clarke-Bo-Iand Band. Peg leg sam, Nevv York jazz quartet - 17.40 Iz partitur zabavnih in revijskih orkestrov - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Beseda v rocku - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite ... - .22.00 S festivalov jazza — XXI. mednarodni festival jazza »Ljubljana — 80« I. oddaja: Bigband RTV Novi Sad - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 15.STRAN GLAS GRADITELJI Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za va«n hi«„ inf L,,ft ; 0f?T1nllM Kondić Radovan. Kranj G^njsken'" SlaVk" °** Cerkl* na ^ v3»sy vi ti ^9^n^^ ^ečno ,n uspešno novo V. kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE PETEK. 9. januar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. TAKSISTI iz Kranja želijo cenjenim strankam in ostalim prebivalcem srečno novo leto 1981. Kadar nas potrebujete, kličite telefonsko št.: 24-311 Kranj. Hitro in solidno bomo zadostili vašim željam. Juvan Franc slikopleskarstvo Kranj, Štimova 21 Cenjenim strankam IfJt^m™ tajanje srečno novo leto 1979 Vlado Schlamberger: Poljedelski pospeševalni program za leto 81. - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših sporedov — Iz naših krajev - 13.200bvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Dve uverturi Felixa Mendelssoh-na - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Iz del Vilka Ukmarja - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 Uganite pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angle- ščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu — Gordon Beck - Cesarius Alvim/Jean Pier-re Mas - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno -17.36 Odmevi z gora — UREDNIKOVA ODDAJA - ODMEVI V LETU 1981 - 17.45 Glasbena medigra -17.55 Vodomet melodij 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TRGOVINA RESTAVRACIJA IN ČRPALKA MALLE v Brodeh na Koroškem StsTin sV™!'*9 SB »""'I" bodoče! Se Pr,Por°čamo tudi i J mi GLAS16.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV TOREK, 30 DECEMBRA 1980 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 3. 1. 8.55 Poročila - 9.00 Vrtec na bisku: Leto teče, nič ne reče 9.25 Glasba za cicibane: Nase igrače - 9.40 Dimnikar ček se potepa po svetu - 9.50 Z besedo in sliko - V. T. Arhar: Letni časi - 10.05 Mali svet. otroška kontaktna oddaja TV Zagreb - 10.35 Delaj z glavo: Razporeditev učne snovi - 11.05 B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka - 11.55 Poročila (do 12.00) - 14.00 Aprilske norči-1 je, ponovitev ameriškega filma - 15.30 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov - 16.40 Na smučeh z Evere-sta, japonski dokumentarni film - 18.00 Svet v letu 1980 -19.06 Zlata ptica: Ušja slanina - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka -20.50 Smo, ker pojemo, glasbena oddaja - 21.20 Avtocesta nasilja, ameriški film -22.40 TV kažipot - 23.00 Poročila Ameriški film Aprilske norčije je komedija. V kateri igrata -Jack Le m m i m in Catherine Deneure. Oba sta poročena, ko pa se spoznata, med njima vzplamti lju bežen na prvi pogled. Njuno poznanstvo, spleteno v kup humornih situacij, je povezano s številnimi smešnimi karakter/i. V filmu Avto cesta nasilja gre za občutljivo analizo težav mladega šoferja tovornjaka, ki se bon proti korupciji. Silijo ga namreč, naj pretihotapi neko blago, ko se upre. pa zagrozijo njemu in - njegovi noseči ženi. Spretna režija daje pristnost nasilju in zgodbi mladeniča. Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test - 15.00 Junaki risanih filmov - 16.20 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih spo-r.. /". in is, uri. širit bari ilmma ta vanju podsoncem oh 21. uri ■ i. januar/a amer bare. srhi/ zrklo 2 ob IS.. IS. in 20. uri. prvmirra nem. bari srhl/n ke hotel drakula ob 22. uri 4. januarja mladinski film KKKKC ob II). uri. amer. bare. srhi/ zrklo 2 ob /.>.. 17 m IH. uri. fram ban film BEG S PLOVNI K A ob 21. uri .") in li. /aruiur/a umri bon film da Ndy - pravo AMERIŠKO DEKLE ob ib.. is in 20. uri 7. in H. /aniiiir/a nrm bon •.rhl/nkii ho TEL drakula ob is.. IS. in 20. uri KRANJ STOR2I0 2 /anuar/a sloi mlad jilm KKKKC ob 14. um. ital ban rrol film angelskk nun K ob IS. in 20 un. amrr bare komrdi/u hol l ywoodski FRIZER ob ih „n ■ I. januar/a amer bon fant film poro (lin IZ VESOLJA ob is. is m20 uri 4. januarju amrr buri ukri/ film to ho 0 AN smrti ob 14. in is. ari, nrm ban enit. film melodija ZA uuhkzkn ob IS uri. ital. barv. film PIŠTOLA ob 20 un ■'>. in b /anuar/a ital ban knm dninm pištola ob IS. IH. in »o un 7.januar,a amer bar, komrdi/n ho I l.ywoodski FRIZER ob Ih. IS m 20 un M.januarji ital ban rrol film ■\ngei ske nun K ob IH.. IH in 20 uri KINOTRZlC 2. ianuar/u /nin, risani film skri\ NOHTNI tom iN BRATJE dai.ton »b I', uri. fmni ban komrdi,a HRABRO, H K zimo ob 17 . m IS. un I /anuar/a amrr ban akti/ /ilm TO HO <;\.\ smrti ob IH un onin bori f/lnsh film rira KIJE HKSIl.a piitshurgh ob IH m 20 un i .Januarja amn t,,,,, rimtni firm TOM IN ierry do ura PTUATEUA ob I , „1, amrr bar, Mbisb komrd hira KIJE rk šila pittsrurgh ob 17 m I'i u n vi, nuno nrm bon srhlfirltr HOTE i l/haki i.a ob 21 uri • laniiar/a amrr bor, komrdi/o ho i ivoodski frizer „b 1, ,„, Mni kan drama tavanje Pod soncem ,,b ih un H m 7 /anuar/u umri ban srbl/u ko Zrelo 2 ,,b 17 m ih uri s januarja amer bon funt film POROTI 10 l/ VRHOMA ob 17 ,1, IH un KAMNIK IN)M 2.Januarja ttmrr n*om film TOM /n ierrv IHIHHa psi I \ I h I I \ ,,b I j ,/,, nam b,,,, #i„sb film RIBA b / IERESII 1 pittsri roh ob 17 „, /•/ 1 iiniiioriu hontk kan kanil, /ilm RRI 1 e lee proti SI perma NI' ob 11, „,, 1/0i bon rrol /,/m \M.HSbl M v/ nI, IH m 20 un 4. januarja amrr ban fant film poro CILO IZ VESOLJA ob ,r, uri, ital ban knm film policaj ki JE 1,11 ril Z.EN SKE ob 17. in 19. uri ■'). m H, januarja franr /i/m reo s Pl.oC NIKA ob Ih m 20. ur, 7 januarja amer ban film da\l>) pravo ameriško DEKLE ob Is in 20 un 5. januarja amri han oktnjiln, To ho (i 1 v SMRTI ob ih ,1, 20 un KINO DUPLICA I /anuar/a šrrd ban dramu TAVANJ h pod soncem ob 20. 11 n i januarja slm mlad film kkkkc oh /") uri, nrm bari rrol film MELODIJA t I hl v bežen ob 17 in 19. uri , januarja ital ban mrl, film ANOEt ske NI NE oh 20 uri h januarja amer bor, *rn(jirka zrelo 2 ob 20 un KOMENDA i.januarja nem ban *rh(fi,ka hotel DRAKULA ob 19. un 1 januarja fraš<' rinam fiba skri\ KOSTNI tom in BRATJE d Al.ton oh 17 uri, amrr han konirdir« HOl.t.VU ood ski FRIZER oh ih uri CE&N.IK A 2 /anuar/a nrm bari - rol film mki.odi JA ZA Ml'BEŽEN ri* '" uri 1 januarja nmer ban film MilALI — filmske 7YE7.DE ob 17 amrr ban. knm film manekenk \ IN detekti\ ob 20 11 n KINO RADOVLJICA januarju not ban /»»>' /'/'" MOTKI hI einhoe ob IH 1111 hni.il ban :abai film DONA EloR IN NJENA dva MOKA ob 20 uri t januarja bntti 1 ban film DONA elor in ni ena dva moz.a ob ih im <""" ban film JAVNA HIŠA /""'' '" "" e / januarja amri ban film JAVNA iiis\ /•>•» ob ih „u om,, ban «'' i"'sl t'lm človek I/ VI \ t I It v \M>.\ oh .. luntiur/a Hal bon BSMf /''"' HOlrl ki.kinhokoh 20 uri h ianuar/u bn, ban /''"' '",v' ELOR in NJEN I DVA MOŽA "[>'".<'" ... . januarja /un ban film , is da Id l REZ EN SPOZNAŠ,* 20 un m lanuai/u umri hori film dok M'n «1 i \00 oh i H m i KINO m.Ki) ,an,„„,o ono, h,,n N I * I'1"' S)"'H MEKSIKO i>b is un nme, ban film isn VI i h k / \ i Hl SI i kom ob uri I i,,i,uoi/o o,,,,, ban lil"' tRE. i tek han / \ TRENUTKOM ob IH un ume, i,.-., film SMER MEKSIKO oh >o un i januarja bn ban mb. firm ""N 1 i, nu m njrna m j mM* .-./";, nnjtl h„.....jnifilm SKFREMAiiUlM «ft >0 un 5 /anuana amer. barv. pust. film ČLOVEK IX SAN FERNANDA ob 20. un S. /anuar/a amer. ban: film J A VNA H ISA 122 ob 20 uri 7 /anuar/a ital ban pust film HOTE! K L EINHOE ob 20 un KINO BOHINJ -BOHINJSKA BISTRICA i januarja angl. bare. film NEPRF. MAC, h! IVI ob I H. uri 4 /anuar/a anul. ban. vojni film most NA REKI KWAJ ob !H. un. amer. ban. film TRENI 'TEK ZA TRENI TKOM ob 20 un s /anuar/a amrr. bari pust. film C LOVE K IZ FERNANDA ob 20. un JESENICE RADIO 2. /anuar/a nem. film KROTIKA NA DE LOVNEM MESTU ob 17. in H*, un i m 4 /anuar/a nem film RESNIČNE ZGODBE lil DEL oh 17. m IS. un •>. in S. januarja ilal ;ab film SPEC'l.AL NA POLICIJA PROTI MAFIJI ob 17. ,„ is. uri 7. januarja domača komedija URl-l m f NEŽNO ob 17. in 19. un KINO PLAV2 JESENICE 2. januarja amer film SAM PROTI VSEM ,,b IH. in 20. un l m 4.januarja ital. film SPECIALNA POLICIJA PROTI MAFIJI ob IS. in 20. un > m H. /anuar/a nem. film RESNIČNE ZGODBE lil DEL ob IS in 20. uri H. in S januarja damafi film U RIJ M K NEŽNO ob IH. in 20. un KINO DOVJE 1 /anuar/a ital film ROCKN roi.i ob m 19. uri I ianuar/u ital. film GNEČA V AFRIKI ob 19. un KINO KRANJSKA GORA :l. januarja ital film USECA V afriki ob 20 un -januarja ital film SPECIALNA ihh L < IIa PROTI MAFUI ,>b20 un SKOPJA LOKA SORA i m 4 /anuar/a honuk. film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob is. in 20 un H 7 m H /anuar/a s/ih: ro/ni film nasvi-DENIE \ NASLEDNJI VOJN I ob 211. ari 7 m H /unuiir/a kunod film TEK IE Mit ■IE ZlVhlEN-IE ob 20. un •/ /iiniiar/ii kunad film TEK JE MOJE ZlVhlEN.IE oh 20 m i KINO OBZORJE ŽELEZNIKI • /anuana han#k film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob IH m 20. un i januarja amer risani film PEPELE A <«6 /ti m IH uri. fntne komedija STRAH IMA HITRE NOGE oh 20 uri i januarja vojni film NEVAREN PREHOD ob IH. in 20 uri ; m s januarja nrm mamb. film DIsgo \ ROČICA ob 20 ur, [MEK. 30. DECEMBRA 1980 17 STRAN. NESREĆE Nesreča ae počiva Trtic — V nedeljo. 28. decembra. idi 12. ure je 12-letni Tomaž S. wd igro sprožil petelina na f'lobei- a. naboj pa je zadel 13-letno Natašin Janr v levo stran prsnega koša iJekliro so v Kliničnem centru ope-irali in je že izven življenjske nevarnosti. Tomažev oče je zjutraj pred Uhodom na lov vzel iz zaklenjene Knare lovsko puško — bokarico in 'tfhert. iz katerega je vzel okvir / uboji. Omaro je takoj zaklenil, s *boj pa je vzel bokarico. Flobert pa »izročil hčerki, naj ga odnese nazaj •omaro. Ker pa je medtem že odšel m omaro že zaklenil, floberta hčerka ni mogla spraviti več v omaro, zato * orožje pustila v spalnici, kjer so se (asneje igrali otroci. Mladoletniki na krivih poteh Delavci Uprave Javne varnosti Kranj so razjasnili vrsto vlomov v osebne avtomobile in tudi laprte prostore — Skupina mlajših in starejših mladoletnikov je imela najraje glasbene aparate Kriminalisti UJV Kranj so poslali fantje ponudili v odkup *meijnemu tožilstvu v Kranju otldbe zoper enajst oseb, med njimi k pet mladoletnikov. Fantje so bili iko navdušeni nad muziko. da so zaradi tepa vlamljali v osebne avtomobile in jemali iz njih radiokase-tfone in zvočnike, pospravili pa so udi prostor z glasbenimi instrumenti • kranjskem vrtcu. Seveda pa na- ZAPELJAL V LEVO Radovljica — Na regionalni cesti v Radovljici se je v četrtek. 2"). decembra, ob 16.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila -lože Lokar (roj. 19411 iz Kranja je peljal po Kranjski cesti, ko pa je pripeljal na Jalnovo je i/, neznanega vzroka zapeljal v levo in trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pri|)eljal Kazimir Mandelj (roj. 1939) iz Radovljice. V nesreči so bili ranjeni voznik Lokar. ki so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, lažje pa sopotnica v avtomobilu, prav tako pa tudi voznik Mandelj in njegova sopotnica. Škode na avtomobilih je za 60.000 din. »jenje do muzike spet ni bilo to-4foo. da bi te aparate obdržali, pač * »o jih prodali za polovično ceno *ti včasih, če so biti komadi Je »pre-"roču, kar za simbolično ceno. Konec avgusta letos sta dva mla-joletnika vlomila v psnovno Solo -taneta Žagarja v Kranju in odnesla magnetofona, radiomagnetofon mindig in gramofon Iskra. Konec tptembra sta prav tako dva mla-Metnika vdrla v VVZ Najdihojca in znesla dva tranzistorska sprejem-»4a, radiokasetofon Grundig, kino-*ojektor. več glasbil, gramofonske pioiče. telefon, vse v vrednosti okoli &000 din. Vse te predemete so I 2a novoletne praznike I« v soboto. 3. I. 1981 entral Kranj: V sredo. 31. 12. 1980 *do vse prodajalne TOZD Delika *** odprte do 17. ure. V četrtek in *tek so vse prodajalne zaprte. soboto, 3.1. 1981, bodo dežurne Uovine od 7. do 13. ure: Delikatesa bife. Majstrov trg 11. Naklo v ^kJem. Na vasi, Šenčur, od 7. do ure bodo dežurne: Klemenček. duplje. Krvavec Cerklje. Hrib Pred-W, Kočna Zg. Jezersko. Na klancu 'rirnskovo. 9 nedeljo. 4. 1. 1981, bodo dežurne Ttovine od 7. do 11. ure: Delikatesa \peritiv bar spet nared Kranj — Tisti najbolj nestrpni **tje. ki so že tudi pri Glasu vraftevali. kdaj bo afferitiv bar v v>teJu Creina nared. so se zdaj dahnili. V soboto. 20. decembra so * končno lahko posedli po udobnib *hkih naslonjačih v tudi sicer Ulično urejenem aperitiv baru tega danega kranjskega hotela. Priznati branio, da je bil prejšnji lokal že i dotrajan, ko pa je segel vmes J * požar, so se delavci hotela j ločili, da ga povsem preurede in ^r tako kvalitetno, da se bo nespo-''>ben gost- v njem slabo počutil. Genovi jen je povsem, saj so od *arega lokala ostala le tla. Na novo ;!*jeni lokal resnično zahteva 'ulturnejse obnašanje in je. moramo >*iznati. trenutno najbolj ugledno •tejen lokal v Kranju. Seveda v v oaKup »interesentom«, ki pa so seveda vedeli, da kupujejo ukradene predmete, saj je o tem govorila že včasih smešno nizka cena. Vse take kupce je UJV Kranj prav tako ovadila temeljnemu tožilstvu zaradi prikrivanja. Fantje se niso ustrašili niti zaklenjenih garaž na Planini, vdrli so v eno in iz avtomobila odnesli avto-radio s kasetofonom in zvočnike vse v vrednosti 9500 din. Pogledali so tudi v parkiran avtomobil pred Iskro, seveda ponoči, in ga olajšali za avtoradio in fotoaparat. V enem primeru je brez avtoradia ostal tudi parkiran avtobus Alpetoura; škode je za 25.000 din. Šli so tudi tako daleč, da so odpeljali tudi moped in motorno kolo. Enemu je prišlo tudi na misel, da bi s fanti pregledal hišo svoje tete. medtem ko je bila v ZRN. Fantje so to storili temeljito, saj so odnesli daljnogled, žensko uro. zlato verižico in nekaj denarja, vse v vrednosti 7160 din. j, jyj in bife Maistrov trg 11. Naklo v Naklem.. Na vasi Šenčur. Krvavec Cerklje. . Živila Kranj: v sredo. 31. 12. 1980 bodo trgovine odprte do 17. ure. V četrtek in petek so vse prodajalne zaprte. V soboto. 3.1. 1981 so dežurne trgovine: Prodajalna PC Vodovodni stolp. Kranj, lil. Moša Pijade. prodajalna SP Pri Petrčku. Kranj. Titov trg 5, prodajalna Mercator. Kranj. C. JLA H. JESENICE V sredo. 31. 12. 1980. bodo odprte trgovine do 15. ure. v Creini hotelu pričakujejo, da bo moral njihovemu tozdu prinesti tudi ekonomski učinek; požar, obnova in tri mesece in pol dolga zapora lokala so hotel finančno omajali in upravičeno pričakujejo težave pri zaključnem računu. Ze prvi dnevi poslovanja v novem lokalu kažejo, da so ga gostje sprejeli za svojega, da bo dobro obiskan, predvsem od domačih gostov, kar pa je ludi želja hotela. Ko bo mimo »novoletni paket«, se bodo lotili še obnove recepcije, je povedal vodja tozda Gostinstvo Kranj Brane Ravnik, s t*m pa bodo glavne adaptacije v hotelu zaenkrat zaključene. Morda še to. da je adaptacija aperitiv bara stala blizu 300 starih milijonov dinarjev, izvajalec del je bil oa Slovenijales. I). I). .lovljenj r.nentiv bor v kranpk, (remi /c dobi »uskon. Njegovo poseb g/*T .....r II .......S%jfMMMaSMl I llf ' nfiMW TRČENJE NA POLEDENELI CESTI Begunje - Na lokalni cesti med Begunjami in Sp. Otokom se je v petek. 2b\ decembra, oh 13. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik -lože lih (roj. 19431 iz Mošeni je vozil od Podvina proti Begunjam: na poledeneli cesti ga je zaradi neprimerne hi-Irosti zaneslo v levo v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Stane Prešeren (roj. 1925) z Bleda. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa ie za 70.000 din. NEZGODA PRI SREČANJU Preddvor — V petek. 26. decembra, nekaj po 19. uri se je na lokalni cesti v naselju Hrib pripetila prometna nezgoda. Voznica - osebnega avtomobila Neda Valjavec (roj. 1953) iz Tupalič je vozila iz Preddvora proti Tupaličam. Pri srečanju z nekim avtomobilom je zapeljala skrajno desno ter trčila v Natašo Markun in Marijo Zaletel iz Tupalič. ki sta hodili po levi strani ceste. Obe sta bili v nesreči ranjeni. AVTOBUSA TRČILA Jesenice — V petek. 26. decembra, ob 20.45 se ie na cesti med Gozd Martuljkom in Belco pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik avtobusa Vaios Kalassopulos je vozil proti Jesenicam, iz nasprotne smeri pa mu je pripeljal voznik avtobusa* Anton Božič; na poledeneli cesti je Božičev avtobus zaneslo v desno, nato spet v levo v avtobus grške registracije. V trčenju je bil ranjen voznik Božič, na avtobusih pa je škode za 100.000 dinarjev. AVTO ZANESLO V PEŠCE Kranjska gora — V petek. 26. decembra, ob 19. uri se je v Logu pri Kranjski gori pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Šefik Ramić (roj. 1954) jz Kranjske gore je vozil proti Jesenicam. Ko je avtomobil pred njim zaviral, je pritisnil na zavoro tudi voznik Ramić. zaradi neprimerne hitrosti-pa ga je pri tem zaneslo v levo kjer je trčil v Pavleta in Nicol Cigoj ter Branka Petroviča, ki so hodili po levi strani ceste. Vse tri so prepeljali v jeseniško bolnišnico. SMRTNA NEZGODA NA JEPRCI Kranj — Na magistralni cesti na Jeprci se je v nedeljo. 28. decembra, ob 9. uri pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Viktor Očko (roj. 1955) iz Kamne gorice je vozil v koloni vozil proti Jeprci. V blagem nepreglednem ovinku je zapeljal v levo. ker je nameraval prehitevati, zaradi prometa iz nasprotne smeri pa je spet zapeljal nazaj na svoj vozni pas. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal voznik Branislav Jovanović (rojen 1957) iz Ljubljane, ki ga je manever Očkovega avtomobila zmedel. zapeljal je skrajno desno in vozil tako do ustavljenega tovornega avtomobila izven ceste, tik pred njim pa je zavil v levo. zaradi neizkušenosti (vozniško dovoljenje ima šele 5 mesecev) zapeljal na levi vozni pas in trčil v osebni avtomobil Stanislava Potočnika (roj. 1932) iz Šenčurja, ki pa je pravilno po svoji desni pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju je bil voznik Potočnik tako hudo ranjen, da je še isti dan v Kliničnem centru umrl. Voznik Jovanovič pa je bil le lažje ranjen. Škode na vozilih ie za 105.000 din. L. M. DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI ou 31. 12.80 do 9. 1.81 Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stosičeva 3, telefon 22-405 Za občino Škofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka. Partizanska 37, tel. 60-380 KRIŽNAR Miro, dipl. vet.. Godešič 134. tel. 62-130 Za občino Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljanska pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske, Iva Slavra 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. V preteklih dneh so bile ceste precej poledenele in med drugimi je tudi voznik avtomobilu na fotografiji precenil razmere na cestišču in svoje vozniške sposobnosti . . . Ob bližnjem slovesu od starega leta vam seveda priporočamo previdno vožnjo, še najbolj brez skrbi pa boste praznovali, če boste pustili avto v garaži in se poslužili javnih prevoznih sredstev in taxija. — Foto: A. Mali KRZNARSTVO LEOPOLDINA GAVRANOVIĆ 64000 KRANJ 1 E N K 0 V A 4 CENJEN/M STRANKAM ŽELIM SREČNO NOVO LETO 1981 \ emona globtour mm, APARTMAJ110% CENEJE! Avstrija: - RAMSAU: 10. 1. 1981 - EBEN: 10., 17. in 24. 1. 1981 - KLEINARL: 10., 17. in 24. 1. 1981 - ST. GILGEN: 10., 17. in 24. 1. 1981 Italija: - KRONPLATZ: 10. in 17. 1. 1981 - SELIA NEVEA: 10., 17. in 4. 1. 1981 PRIJAVE IN INFORMACIJE: VSE POSLOVALNICE GLOBTOUR IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni Servis Kranj z n. sol. o. e GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala Hrast je. tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement — Schiedel — YU — dimnik — parket — lamelni — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! —--_J O L« A S18. STRAN. TOREK. 30 DECEMBRA 1 NOVO ZA DOM Pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani so te dni izšle tri nove knjige za dom: Gospodinjski koledar s knjigovodstvom 1981. Hitra kuhinja in Zelišča za zdravje Izredno zanimiv je letošnji Gospodinjski koledar. Ne samo. da ima vse potrebno za vodenje natančnega, pa tudi bolj enostavnega hišnega knjigovodstva, temveč nam daje skoraj vsak drugi dan v ietu kuharski recept pa vrsto drobnih nasvetov o prehrani, negi telesa, zdravem načinu življenja, športu, urejanju vrta. nasvete za ročna dela. nas seznanja o novostih v kuhinji m še in še Izredno praktičen je in kar moramo posebej poudariti, izredno lepo in domiselno je oblikovan in opremi jen. ("ena 145 dinarjev sploh ni visoka zanj. hitra kuhinja Božična zvezda Ponos vsake gospodinje je m če bomo z rt/uprav ravnali bo tudi lepu uspevala Potrebo/, zmerno toploto. Ne smete je torej postaviti niti v premrzel niti v pretope/ prostor. Obvarujte /o tudi prepiha in zagotovite /i pravo vlogo s škropljenjem h toplo vodo. pri čemer tudi rdeči, »cvetni« listi ne smejo biti izvzeti. Zalivajte jo vsak drugi dan. toda vedno ; mlačno vod<>. pravzaprav sobne temperature C c pa jo dobimo v hišo kot mire zan cvet. moramo pri eventuel nem skrajševanju na novo odre zoni konee potopiti za trenutek i vročo vodo ali malce pridržati na plamenu sveče: tako se bo dlje obdržala. In če jo imamo v vazi. naj bo v vazi sama. Nikakor ji ne pri tika/mu jelkovih vej in podobnega: barva »cveta« m obstoj te lepe božične zvezde bi bila v nevarnosti. V Hitri kuhinji so zhrani recepti za kuhanje, ki nam vzamejo bolj malo časa. kar nam danes, ko se nam vedno samo mudi in imamo za pripravo hrane vedno manj časa. veliko pomeni Pregledna je iri tudi prijetno opremljena z risbo in fotografijo Recepti so kratki in jedrnati, tako da jih je moč hitro obvladati. Vsega, kar nam nudijo obsežne kuharice z vsemi napotili za odkrivanje skrivnosti dobre kuhinje seveda ni v njej. za jedi. ki narn jih pa vsiljuje hitri tempo življenja, je pa v njej vrsta receptov, ki nam lahko pošteno skrajšajo čas za štedilnikom. Tretja knjiga Zelišča za zdravje izpod peresa znanega francoskega zeliščarja in zdravilca Mauricea Messeguea. poznanega že po njegovih dveh knjigah »Ljudje in rastline« in »Narava ima vseleT prav«, nam prinaša v hišo pravo bogastvo. Na tisoče bralcev se je oglasilo pisatelju po njegovih prvih dneh knjigah in hotelo kaj več vedeti o tem in onem. Posebno o rastlinah. ki veljajo za zdravilne, ki jih srečujejo na vsakem koraku, pa ne vedo. ali so prave ali ne. kako se pripravljajo za zdravilo, za kopel, za sirup itd. O sto takih rastlinah je Messegue podrobno spregovoril v najnovejši knjigi. Njegova predstavitev zdravilnih zelišč, kakšna so. kje rastejo, kdaj cveto, kako se pripravljajo n zdravilo, kopel, sirup. čaj. je preprosta, spremljana z harvnimi fotografijami in nazornimi risbami. In še nekaj: rastline, ki so sicer zdravilne, toda nam ob nepravilni pripravi in uporabi lahko škodujejo, je izpustil. Te prepušča lekarnarjem, pravi. Vse ostalo nam je pa približal in prav Darilo iz pločevink Ste že kdaj pomislili, da bi se vendarle dale koristno in lepo uporabiti tudi velike pločevinke od kumaric, rdeče pese in podobnega. Z malo spretnosti in dobre volje bomo iz njih mimogrede naredili lično stojalo za časopise, revije in podobno. Potrebujemo približno 1 m samoleplji-vega pisanega papirja — tapete ali d-c-fix, 1,50 metra barvnega traku, 3 3-litrske pločevinke in avto lak v spravu (ni p* nujen!). Pločevinkam odrežemo pokrov in dno. (»stre robove zgladimo s pilo, notranjost in robove dvakrat pobrizgamo z lakom, zunanjost pa prelepimo s napi nem Vse tri pločevinke zdaj le še prevežemo s trakom, ki naj bo žive barve, oziroma barve, kot je vzorec na papirju. Najbolj trdno bo stalo skupaj, če trak pri lepimo na pločevinke. Držala za časopise in revije lahko položimo na polico, lahko ga pa tudi obesimo na primerno mesto Iz večje pločevinke pa lahko naredimo koš za papir ali pa škatlo za časopise mami ima. ko pravi, da je to »vodič« za vsak dan. Po njem bomo radi segli ob vsakem slabem počutju in tudi vedno v njem našli tisto pravo, ki nam bo pomagalo spet na noge. Cena 420 dinarjev, kljub temu. da se zdi visoka, je ob vsem tem. kar nam dragocenega prinaša, povsem primerna. Na kratko lahko za vse tri knjige rečemo, da sodijo v sleherni dom. Ali drugače rečeno, to so knjige, za katere ponavadi rečemo, ko jih enkrat spoznamo, da bi jih ne dali nikoli več iz rok . . D. Dolenc Šala — No, Mihec, kako pišemo državne praznike? — Ne vem, tovarisica. — Spomni se vendar, kako piše na koledarjih! — Z rdečo, tovarisica. Sneženi obeski za jelko Pa recite, če niso najlepši obe-ski za jelko prav tisti, ki jih sami naredimo doma. Pa naj bodo to veliki piškoti, papirnati obeski ali pa »penice« kakršne vam predla gamo danes. Hitro in enostavno je narejeno, pa tudi poceni Za okrog 20 kosov potrebujemo: 2 mrzla beljaka, 120 gramov finozrnatega sladkorja, pol čajne žličke limoninega soka ali kisa. Beljak damo v skledo in ga z metlico stepemo v trd sneg. Do damo 2/3 sladkorja - dodajamo ga počasi med stalnim mešan jem. Nato pridano še limonin sok ah kis in preostali sladkor Sladkor naj se v masi ne razpusti popol noma. Maso razdelimo po posodah, kakršne harve pač želimo. Ce ni mamo pri roki pravih barv /a p* civo. bomo morda delu mas«' pridali le kakao, lahko pa pustimo kar vse bele Prav tako bodo lepi okraski Brizgo napolnimo z maso Posodo za poronjc obložimo / IMIM srčnim pergamentnim papirjem. nam pa brizgamo sneženo maso \ ra/nih oblikah krogce, kvadrate srčke in podobno (V imamo prj roki okraske kot ,ih včasih u po nabijam«] za torte, lahko tudi »penice« pot reaamo / njimi Peči lih damo v /»• segrelo pečic o m |ib pustimo \ njej okrog 11 m i minul pn 100 slopiniah (Ylzi,a Ko p* odklopimo. |ih pustimo \ |m-či< i M. nadaljnjih i<> miruil Ostati moraio j*p>sem svnjTe Inž. PAVLE HAFNER Sivesterska večerja iz visoške kuhinje V kuharskih zapiskih moje stare mame Ane Kalan, iz časa. ko Se ni bila poročena s Hafnerjem, sem našel silvestersko večerjo. V katerem času ali letu je bila zapisana, nisem mogel ugotoviti. Stara Se ni bila devetnajst let. ker v tej starosti se je poročila. Verjetno se je pa ie pripravljala za zakon, zato si je zapisovala razne kuhinjske dobrote. Navedena silvesterska večerja je izredno obilna. Čudil sem se. kako so lahko toliko v enem večeru pojedli. Zanimal sem se. kako je na kmetih potekalo življenje na zadnji dan v letu in sem prišel do ugotovitve, da je večerja na Silvestrovo trajala šest ur: od šestih zvečer do polnoči. Do šeste ure zvečer so morala biti opravljena vsa kmečka opravila. Ko je mežnar v cerkvi odzvonil A ve Marijo, sta hlapec in dekla s kadilom pokadila vso hišo in hlev. Nato so se vsi domači in posli kmašno oblekli in se vsedli v hiši za veliko mizo. Po običajni večerni molitvi se je pričela večerja. Takle je bil ta visoški silvesterski menu: 1. Rumena močna juha z drobtinovimi cm očki 2. Pekljan kuhan goveji jezik z mandeljnovim hrenom 3. Kuhan ocvirkov štrukelj s fižolovo solato 4. « Svinjsko pečenje s krompirjem, čebulo in korenjem, z zeljnato solato, zabeljeno s suho slanino 5. Vinsko kuhanje s kuhanim suhim sadjem 6. V medu pečena jabolka Ob polnoči kuhan mandeljnov cmok z nevestino juho Na koncu je pripomba: »Mati soperpravlli sadno in orehovo potico in flancate«. Rumeno juho je gospodinja pripravila tako. da je goveje meso na rezala na tanke rezine, potolkla, na eni strani pomazala z maslom, pomokala in zložila na dnu večje ponve. Zraven je na rezala korenje, čebulo in malo suhe slanine. Vse to je na ognju zarumenela. Nato je prili-la čisto govejo juho. Meso mora od podna samo odstopiti. -Juho je pustila nekaj časa vreti. potem jo je osolila in odcedila.' Na juho je zakuhala drobtinove cmočke v surovo maslo penasto zamešamo eno jajce, malo mleka, bele drobtine. popopramo. osoli-mo in naribamo muškatni orešček. Napravimo za oreh velike cmočke in jih v juhi skuhamo. Pekljan kuhan jezik poznamo. Mandeljnov hren pripravimo tako, da naredimo svetlo prežganje. zalijemo z vročim mlekom, posoli-mo. dodamo malo sladkorja in naribane mandeljne (mandelj je bil na naših boljših kmetijah dobro poznan in precej uporabljan pri kuhi — op. p.I Predno je gospodinja dala jed na mizo. je vmešala par jedilnih žlic naribanega hrena. V zapisku Ane Kalan ni bil napisan ta recept, a sem ga našel v Vodnikovi kuharski knjigi. Kuhani ocvirkovi itruklji. Nadev je bil iz ocvirkov, nasekljane čebule, z dodatkom peteršilja. d rob t in. popra, jajc in soli. Tudi ta nadev sem moral poiskati v starih knjigah. Svinjske za rebrn ice s krompirjem in korenjem. Recept za to jed povzemam točno po zapiskih stare mame. Jed je skuhala v veliki ponvi v krušni peči. Svinjske zarebrnice je narezala za palec na debelo, narahlo potolkla, posolila, popoprala in na hitro po obeh straneh po-pekla. (Drage gospodinje, svetujem vam. da zarebrnice solite med pečenjem. Ko je ena stran popečena. jo posolite, potem pa drugo.) V veliko ponev je dala štiri žlice svinjske masti, jo raztopila, nanjo položila zarebrnice. na lističe narezano čebulo, podolgem narezano korenje in' nazadnje narezan krompir. Zelenjavo je posolila, zalila s kostno juho. pokrila in dušila v krušni peči. Zeljnato solato s krompirjem, zabel jeno s slanino in kisom ver-ictno vsi poznate. Vinsko kuhanje je pa posebna jed. ki je pri nas ne poznamo več. Podajam točni prepis iz zapiska: »V sirovim (surovem — op.p.) maslu zarumeni bele drobtine. per-deni en del belega vina in en del kropa, naj vre, da se zgosti in daj na hlad. V drugi posodi mešaj eno unčo (v srednjem veku je bilo to četrt funta, to je 14 dekagramov) sirovega masla, zmešaj 5 rumenjakov, per-deni ohlajeno kuhanje in tri penjene beljake (sneg - op.p). mešaj pol ure. Kozo s sirovim maslom močno namazi, kuhanje vanodeni in v peči počasi peči.« Kompot iz suhega sadja poznale. Prepričan sem. da jed ni slaba! - V medu pečena jabolka. Opis in recept za to jed med zapiski nisem našel Napravimo jo pa lahko na dva načina. Prvi način je, da jabolka, cela. neolupljena. izdolbemo in odprtino napolnemo z medom in tolčenimi orehi in jih na pekaču damo v peč. Dnigi način je pa. da jabolka olupimo in narežemo v pol cen tirne-. tra debele kolobar,e Peške izrežemo. V ponvi pripravimo med.kateremu smo de Klali malo vode in pol del ruma. To zmes segrejemo in v njej popacamo jabolčne rezine. Ce hočete jed popestriti, položite na vsako rezino v sredino po eno česn jblz kompota. O mehkih flancatih in o orehovi in sadni potici ne bom pisal, ker sem prepričan, da to poznate. Zanimiva je zadnja jed. ki je prišla na mizo opolnoči: to ie kuhan, ro/inov in mandeljnov cmok z nevestino juho. Rili spi p« »sne m h m po zapisku stare mame: »Pet velikih šnit beliga kruha na koščike zreži in v mleku namoči. Eno unčo razpuščeniga sirovima masla do rahliga mesa j. šest rumenjakov počasi vanj vbij. Zdej I*'rdeni dobro ožeti namočeni kruh. eno tnif« zbraniga in opraniga drobna« susiga grozdja zberi in ravno toliko oluščenih na tanko narezanih uiii ndrhnov m vse dobro /mešaj (drobno suho grozdje so rozine op.p). Potem ruto v sredi s sirovim maslom dobro namazi, vse vanjo dem in zaveži Tri ure v kropu kuhaj Ko je cmok kuhan, ga v skledo zvrni m / m vcsi.no >.i»m» poli, « (Nevestina župa je vinski šado - ' Dragi sladokusci, upam. da sle se prepnčali. da so naši predniki inati ob velikih praznikih dobro in okusno jesti. Sprašujem se. koliko bi b,lo daoes potrebno plačali za tak silvesterski menu. Verjetno se ve. drage gospodin,,- ne bost.- lotile priprave tako zahtevne silvestrske ve-če,,.- Katero od navedenih .edi pa le poizkusite pripraviti. Ce ne za te pra/mke pa kda, drugič Neka, posebnega so te dobrote m prav je. da bi jih oživil, tudi v naših današnjih, modemih kuhinjah Vsem bralkam in bralcem moje kuharske »čvekanje« želim ffjr-manako Mlventemfco večerjo ter zdravo, uspeha polno novo let« 1981. želi občanom in delovnim kolektivom Skupščina občine Tržič in družbenopolitične organizacije modna hiša Specializirana Trgovska organizacija MODNA HIŠA za prodajo tekstila, konfekcije in galanterije, nudi v svojih blagovnih hišah TOZD Ljubljana, Maribor, Osijek in Sme-derevo za zimske dni bogat izbor modnih oblačil, aktualnih pletenin, galanterijskih artiklov ter modnih dodatkov, ki bodo primerno darilo za vse člane vaše družine. Obiščite nas in se prepričajte. MODNA HIŠA VAS PRIČAKUJE. VSEM KUPCEM - DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1981. modna hiša alpina* ŽIRI PROIZVAJALKA SMUČARSKE, TEKAŠKE IN PLANINSKE OBUTVE Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo veliko sreče in delovnih uspehov v novem letu 1981 JnduMja Somšaimh izdelkov 9i%an} » 1929-1979 dekorativne tkanine IBI vam bodo prinesle v vaše stanovanje prijetno počutje .fin A3»88s*<& občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1981 KOKRA trgovska in proizvodna DO Kranj, Poštna ulica 1 S SVOJIMI ENOTAMI: TOZD ENGRO Kranj TOZD GLOBUS Kranj TOZD DETAIL Kranj SDS Skupne službe Kranj želi v letu 1981 vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam obilo delovnih uspehov in se še v naprej priporoča za obisk. 51 limena lasna industrija. Tržič telefon 064-50-440 ' n. so/, o. Delovnim ljudem, cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem želimo SREČNO NOVO LETO 1981! OBIŠČITE NAŠ SALON POHIŠTVA v trgovskem centru »Deteljica« v Bistrici pri Tržiču, kjer vam nudimo: celotni proizvodni program: • ZLIT Tržič - masivno in oblazinjeno pohištvo • Alples Železniki •LIP Bled stropne in talne obloge svetila zavese Živilska industrija Kamnik Vsem delovnim ljudem, cenjenim potrošnikom naših izdelkov in poslovnim prijateljem želimo SREČNO NOVO LETO Pri pripravi silvestrskih jedi ne pozabite na nade kvalitetne proizvode! OBI&CITE NAŠO TOVARNIŠKO PRODAJALNO V KAMNIKU, KJER VAM NUDIMO NAŠE IZDELKE PO UGOD- NIH CENAH! IFjjJ zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj ... v«w *\'*. ^V*. ^Vi. ■C'C*. iC*?* y>. Axt,. ^:jf/. .otlA Aliftt Ai* \ Ai/.v tjiJ?/. ALfik jCVLf* ASfik dSn *3I *a* VSEM DELOVNIM LJUDEM. ZAVAHOVALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1981! Poslovni čas Gor. obm skup. Kranj, Oldhamska 2 tal 22 853 in 28 381 PE Jesenice C. M. Tita 16/1!. tel 81 145 in 81 196 Poslovalnica Radovljica Kranjska c 19 tal 74-061 Poslov Sk Loka Titov trg 4 B tel 61 961 int 53 Alpatour Labore tal 21 296 AMD Kranj tel 21 127 Viator Jesenice tal. 81-881 Vsak delovni dan od 6 30 - 14 30 od 6 00 — 14 00 od 7 00 - 1 2 00 Od 7 00 - 1 3 00 od 6 30- 20 30 od 7 00 - 18 od 7 00- 14 00 Vsako sredo od 6 30- 14 30 od 6 00 - 14 00 od 7 00- 12 00 m 14 00- 1 7 00 od 7 00 - 13 00 m 14 00- 19 00 od 6 30- 20 30 od 7 00 - 18 od 7 00- 16 00 Vsako prvo soboto od 6 30- 14 30 od 6 00 - 14 00 od 7 00 - 1 2 00 vsako soboto od 6 30 - 14 00 vs.iko soboto od 7 00 - 1 2 00 —■-O rA ■ i jI- ____Sil* £ Po Srđt/y# 7211 de t ur Pčb. vit/*/ £ gZ f9p? l*ibr- _ _ * r 3 O" 4200 samoupravljalcev save kranj Slaščičarna na Planini Kranj — čez kokrSki most, ee/j cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1981 in se priporoča POMFRI Kranj, Prešernova 13. prodajalna pomfri krompirja in sladoleda želi cenjenim strankam srečno novo leto in se še za naprej priporoča. Umbreht Anton slikopleskarstvo KRANJ Ulica Draga Brezarja 5 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1981 TEKSTILINDUS KRANJ Virm delovnim ljudem in poslovnim pri-jateljem želimo srečno novo teto 198l Tekstilna tovarna ZVEZDA, p. o. Kranj, Savska cesta 46 izdeluje kvalitetne lepljive medvloge CENTELIN za konfek cijsko industrijo, industrijo kožne konfekcije in obutveno industrijo. želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1981 metalka PROIZVAJAMO: .se vrste pil. jeklena sidra z notranpm, navo,. Montažo z vsem. v.brac.jslam, efeMnčn.m. vrtalnim, stro, TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja »TRIGLAV« Tržič žeti cenjenim strankam srečno noro leto WH1 triglav Triglav konfekcija Kranj Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1981 Cvetličarna »Barbka« vam nudi ■ darilne — poročne žalne šopke aranžmaje vence BARBKA PANIGAZ 64000 Kranj - Na skali 5 tel.: (064) 22-862 NDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ PROIZVODNI PROGRAM: » stroji za čevljarsko industrijo » stroji za tekstilno industrijo » tračni in brusilni stroji za kovinsko industrijo JUGOSLAVIJA Vsem delovnim l/udem in poslovnim partnerjem želimo srečno m uspešno novo leto 1981 G L, A S22. STRAN TOREK. 30 DECEMBRA 1980 ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega MILANA PAVLINA se isKrviiu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za darovane vence in cvetje ter za Številno spremstvo na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo kolektivu D. O Albina Drolca, Društvu finančnih in računovodskih delavcev. KS Planina in ZRVS za tople poslovilne besede Hvala vsem. ki ste nam izrazili sožalje in se od njega poslovili /. lepo mislijo. Vsi njegovi! Kranj, 22. decembra 1980 MALI telefon OGLASI 23 341 ePRODAMee DOM Ar A JAJCA, se dobijo vsak |>etek popoldan v Srednji vasi 6 pri Goricah 10093 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Orehovljc 13. Kranj 10808 Prodam mlado KRAVO s teletom in nekaj L RS A za ostrešje. Bodesče 17. Bled 10817 Prodam avto RADIOKASETO-KON philips. Kavčič. Grahovše 7. Tržič 1087.1 Prod am PRAŠIČA za zakol in gumi VOZ, 16-colski. Virmaše 42. Škofja Loka 10874 Prodam PRAŠIČA /a zakol, krmljen z domačo krmo. Jegorovo predmestje 25. Škofja Loka 10875 ZAHVALA Ob izgubi nase drage mame. babice, prababice, sestre in tete ROTIJE HUDOBIVNIK roj. Kern, z Luž se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi Matijevi mami. govorniku Alojzu Smoleju. OOS in sodelavcem DO Varnost Ljubljana — TOZD Kranj ter delavcem Iskre Kranj — TOZD ATC galvanika tiskanega vezja, osebju Nevrološke klinike v Ljubljani in g. župniku iz Šenčurja za obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sinova Pavel in Matevž ter hči Dora z družinami in drugo sorodstvo! 4 Luže, 24. decembra 1980 ZAHVALA Oh smrti naše dobre mame. stare mame. sestre, tete in tašče FRANČIŠKE GARTNER roj.Mezek — iz Leskovice ftt. 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. DO Marmor Hotavlje za posebno pomoč, LTH Škofja Loka. TOZD Termika Škofja Loka za izrečena sožalja. darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebne zahvale pa naj bo deležen dr. Bojan Gregorčič /a dolgoletno zdravljenje in prizadevanje, da bi našo mamočimdlje ohranil med nami. Topla zahvala g. župnikoma za pogrebni obred Vnem še enkrat najlepša hvala' Žalujoči: sinovi in hčere: Jože. Janko. Pavle. Ivanka. Marica. Francka, snaha Lojzka z družinami! Leskovica, 23. decembra 1980 , * ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, brata in strica AVGUSTA SODNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem za darovane vence in cvetic, izrečena sožalja in tako številno spremstvo na sadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Zalog, tovarišema Janežičevima VinkotU in Stankotu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem ostalim gasilcem Zahvaljujemo se tudi zvonarjem, sosedom, pevcem ter g. župniku za lep obred Žalujoči vsi njegovi! V globoki žalosti sporočamo, da je ugasnilo v prababice 82. letu živi jen je in tete naše ljube mame. bab MATILDE LUŽAN roj. Rajgelj - upokojenke Od ri|<- H* borno poslovili v torek. 30. decembra 1980, ob 15.10 izpred hiše žalosti na Šut ni št. 15 na pokopališče v Zabnici Za njo žalujejo: hčerka Anica Z družino, sin Pavle t družino, hčerka Minka. vnukinje Cvetka. Nada in Tatjana z družinami Šutna, Kranj, Jesenice, Izola Prodam ročno KROŽNO ZAGO black decker. 1050 W. Telefon 26-925 zvečer 10927 Prodam termoakumulacijsko PEC. 5 kW. Tupaliče 4,1. Preddvor 10928 Prodam PRAŠIČA za zakol. Z«. Brnik 23. Cerklie 10929 Prodam enoosno kipper. 5-tonsko PRIKOLICO: in kupim traktor ZE-TOR. od 45 do 80 KM. v nevoznem stanju »ali zavaljen«. Dolenc. Križna gora 15, Škofja Loka 10876 Prodam KRAVO s teletom. Jože Cebavs, Brezje 42 10877 Prodam PRAŠlCK. težke od 40 do 150 kg. Posavec 16. Podnart 10878 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 19. Cerklje 10879 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico muta gorenje rapid. Popovo 3, Tržič 10880 Prodam vprežne SANI. neškrop-ljena JABOLKA in 10 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Bitnje 30 10881 roceni pr< )dam domače RDEČE VINO. Cander. Dežmanova 16. Ko-krica (proti žagi) 10882 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 9. Zabnica 10883 Prodam novo AKUMULATORSKO BATERIJO. 135 A. 12 V. 2 kosa, z garancijo. Zg. Brnik 5, Cerklje 10884 Prodam šest tednov starega TELIČKA za pleme. Pšenična polica U.Cerkje 10885 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Pšenična polica 7. Cerklje 10886 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Dvor je 53, Cerklje 10887 Prodam SANKE. Vilfan. Zg. Bitnje 43. Zabnica 10888 Prodam TRAKTOH pasquali. 18 KM, dobro ohranjen. Valančič. I'ševo 10. Kranj 10889 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Podbrezje 49 10890 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Cirče 25. Kranj 10891 Prodam VOZ - »ZAPRAVLJIV-CEK« z dvema sedežema, v izredno dobrem stanju in tri delovne konjske KOMATE. S p. Brnik 60 10892 Prodam 8 tednov stare PUJSKE in SVINJO po mladičih. Sp. Brnik 60 10893 Prodam nov športni OTROŠKI VOZIČEK, za 1.000din. Informacije po tel. 21-410 10894 Prodam več PRAŠIČEV, primer nih za rejo. težkih- od 20 do 40 kg. Stanonik, Log 9. Škofja Loka 10895 Prodam JABOLKA. Jama 6. Kranj Prodam TERMOGENSKO PEC. visoko 2.5 m. primerno za ogrevanje garaž, delavnic in večjih prostorov. Telefon 77-339do 14. ure (Bled) 10896 Prodam 6 tednov starega TELETA, za rejo. H rast je 198. Kranj 10897 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka Križnar. Preddvor 8 10898 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp Bitnje 48. Zabnica 10899 Prodam MLADICE - NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, z rodovnikom Jože Uršič. Zagorica 13. Stahovica 10900 Prodam malo rabljeno 2 k\V ter-moakumulacijsko PEC. cena 2.000 dinarjev. Žaberl Marjan. Kropa 42 10901 KUPIM Kupim ohžagan ftli okrogel LES /a ostrcši« Ponudbe pod: Ostrešje 10850 Kupim STARE PREDMETE in STA H DENAR Telefon 084-28-734 nd 18. do 20. ure 10862 Kupim traktorski OBRAČALNIK bcuhiit/ 22() Telefon 061-722-480 10914 VOZILA Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973, Kavčič Dušan, OpreKnikova J8. Kran, 10930 Prodam ZASTAVI I 750 Ivo Sem-rov. Naklo 67 Prodam ZASTAV«) 750. letnik 1973. Zei« 19,1 >uplic 10766 Prodani M Z 250 Knoll Boru L Stošičeva K lan i 10835 PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Cenjenim strankam in ostalim občanom Gorenjske želi srečno novo leto 1981 želi srečno novo leto 1981. Prodam karambolirano ŠKODO 100-Š. pred kratkim renovirano in motorno kolo ZUNDAPP. 250 cena, letnik 1939. z manjšo okvaro. Suška 28. Škofja Loka 10840 Kupim GOLFA diesel. Pogačnik. Otoče 21. Podnart 10902 Kupim MOPED na 4 ali 5 prestav/ potreben popravila. Šolar. Topolje 7. Selca nad Škof jo Loko 1090.1 Prodam dve PLATIŠČI z zimskimi gumami, voženimi eno Jeto ter novo POLOS za vvarthurga: 4 PLATIŠČA z gumami. 135x15 ter PESTE, primerno za avtoprikolico. Partizanska 18. Bled. tel. 064-77-996 10904 Prodam osebni avto AMI 8. po delih, brez zadnjih blatnikov, motor v brezhibnem stanju. Informacije po tel. 23-270 -,0905 Prodam FIAT 126-P. letnik 1977. Tržič.C. JLA 15 10906 Ugodno prodam R-4. letnik 1975. v račun vzamem ZASTAVO 750. starejši letnik. Telefon 47-143 10907 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Pivk. Cegelnica 30. Naklo, telefon 47-203 10908 VW 1200. letnik 1972. prodam. Ogled do srede do 12. ure. Expres izdelava ključev za Globusom Kranj 10909 Prodam AUDI 80. letnik 197:1 Ana Pušavec. Teneti.še IH. Golnik Prodam malo karamboliran FIAT 132 GLS. december 1976. cena 13 SM. Omejec Hinko. Kidričeva 13. i Kranj 10911 i Prodam dobro ohranjen R-4, let- ■ nik 1974. Ropret Ivam, Hotemaže 47. Preddvor 10912 Prodam FIAT 126-P. registriran do oktobra 1981. Telefon 25-545 10913 1 POSESTI Za obrt kupim PARCELO, približno 600 kv. m. Telefon 064-28-734 od 18. do 20. ure 1(1857 K2K KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 30«, 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ 730 Kezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIĆ. UTB. URSUS-C 330. IMT 533, kosilnice BCS in Gribaldi. Traktorske gume in akumulatorje. Snežne verige za traktorje in avtomobile. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE VIDIC W iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste |<> spremili na zadnji poti. daroval, cvetje in izrekli sožalje ter v*m, taste nam fM>magali v času bolezni in v teh težkih dneh. Žalujoči vsi njeni! Selo pri Žirovnici K r! P] (. 30. DECEMBRA 1980 Frizerski salon MILENA TAVČAR, Kranj. Partizanska 18^ (pri KokriSkem m osti/ na Primskovem) tel; 23-472 želi cenjenim W ^strankam \ srečno novd^j leto 1981 >Vk*^ in se priporoča. Odprto vsak dan od 12 do 20 ure. razen v petek od 8 12 ure. in od 1 5 do 20 ure, ter v sobotah od 7 do '2 ure "OR primeren za obrtno tost ali za skladišče, oddam v ali prodam. Ponudbe na Glas januar 81 10915 23.STRAN G LrA Vsako nedeljo, ob 17. uri je MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju. Igra ansambel MODRINA 10864 V Begunjah se prično redni MLADINSKI PLESI V soboto 3. 1. 1981. ob 19. uri. Nastopa ansambel SIRILA 10918 KUD — Jezeršek Boštjan iz So-vodnja. priredi veselo SILVESTROVANJE 31. decembra. Ob 19. uri bo začetek veselega večera, nato veseloigra enodejanka »KJE JE MOJA«. Na silvestrski zabavi bodo igrali ansambel MIRANA MRAVLJETA iz ?AA PRIDITE' Godci M. Mravljeta so zelo priznani zato vam ne bo žal ZAHVALA NAJDENO GD CERKLJE se zahvaljuje prebivalcem KS Grad. Poženik in Cerklje, kakor tudi prebivalcem KS Senturška gora za pomoč in razumevanje pri našem delu do sedaj in jim vošči SREČNO NOVO LETO 1981 10920 OBVESTILA^ ČIŠČENJE talnih oblog. Zupan Erika. Tomšičeva 40. Kranj (telefon 25-242 Jelovčan) 10916 LASTNIKI STANOVANJSKIH HIŠ POZOR! Hitro in zelo poceni vam izoliram cevi centralne kurjave. Naslov v oglasnem oddelku. 10917 _Ji smo KLJUČE od avtomobi-stanovanja. Kličite po telefonu 10921 ČESTITKE Cenjenim strankam in' "h/«""™ feJrecno v letu 1981. KEMIČNA BTILNICA Ogrin Darko. Cerklje 1091H t Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj; Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SOK v Kranju- številka 51500-603-3199» - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341., Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA razpisuje prosta dela in naloge DVE VZGOJITELJICI za nedoločen čas SNAŽILKE za nedoločen čas za vrtec v Radovljici i Pogoji: I Pod 1. ■ i * dokončana vzgojiteljska šola II - ustrezne moralno politične lastnosti Pod 2. * po možnosti dokončana osnovna šoja. '*t opravljeni tečaj za snažilke *ok za prijavo je 15 dni od razpisa. O izbiri k^j • >veaćeni v roku 15 dni. D,n bodo kandidati osnovna šola France prešeren kranj Komisija za medsebojna delovna razmerja rfl,„;D • 'n aaloare )a razP»«uje prosta dela C'CITELJA RAZREDNEGA POUKA fL razred!) podr. šola Naklo UČITELJA RAZREDNEGA POUKA 0PB) podr. šola Kokrica Dela in naloge so razpisane za čas od 26 l dnin a ,™ oesčanje delavk na porodniškemu dopustu 9Sl' Nad°- irAvzrJzr kom,,i'"-med-^- "e.„vn» razme„.a TOBAČNA TOVARNA LJ U B L J AN A »,Ub.o Ljubljana Tobaćna ulica 5 Po sklepu delavskega sveta 19. 12. 198° PRODAMO LOKAL v trnovskem.paviljonu Bistrica pri Tržiču. Ponudbe sprejemamo do 31.1.1980 na upravo TOZD TOBAK, OE Kranj. Old-hamska 12. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA nj|fft.0i Kranj metovalce vabimo na predavanje: ►onedeliek, 5. I. 1981. od 15. do 19. ure iKAVNlSTVO, PREGONSKI PAŠNIKI IN PLANINSKO PAŠNIŠTVO * petek 9 1 1981, od 15. do 17. ure HLEVSKI GNOJ, GNOJEVKA, GNOJNICA IN ZELENI PODOR •petek 9 I. 1981. od 17. do 19. ure PRIDELOVANJE STRANIŠNIH POSEVKOV Udeležite «e, ostala predavanja obiskujte po programu, ki J« objavljen v KMETOVALCU, novembra 1980. Predavanja bodo v dvorani ZD Primskovo. Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok, samo v dopoldanskem času. Nudimo stanovanje in hrano. V po-štev pridejo delavke, ki delajo samo popoldan. Zglasite se pri Pajič od 15. ure dalje. Koroška 25. Kranj 10922 Nujno iščem varuhinjo, ki bi dopoldan VAROVALA 9-mesečnega fantka. Kocjanova 3. Stražišče — Kalvarija 10923 Preklicu jem neresnične besede, ki sem jih slišal in izrekel o tov. Marjanu Močniku avtoličarju iz Britofa 162. Pozvek Herman. Predoslje 154 10924 VARUJEM otroka za novoletno noč. Telefon 26-749 10925 Za pol leta nujno potrebujem VARSTVO na domu za eno in pol letna dvojčka. Križnar. Preddvor 8 10926 V globoki žalost, sporočamo, da je tragično preminil dr. STANKO POTOČNIK Pogreb dragega pokojnika bo v sredo. M. decembra 1980. ob 14.30 izpred hiše žalosti — Šenčur. Pipanova 70 na pokopališče v Šenčurju Žalujoči: žena Panika, sin Henri. mama. brat je in sestre / družinami in drugo sorodstvo V SPOMIN 1. januarja 1981 mineva leto dni odkar te je v cvetu mladosti. mnogo prerano kruta usoda iztrgala i/, naše sredine. Zapustila si nas v globoki bolečini, naša ljubljena hčerka in sestra ZALKA SEKNE .... n,, S».M ,„ . boleflna. ki kliu - =.v. ts&ass^zsčs^ Zahva,u,em™mpri^ Za teboj žalujejo: ati. mami in sestra Vanda! Voglje, 30. decembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. prababice in tete IVANE LEBAR .________. . roj.Muller se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem DSSS — Kokre Kranj. Sindikalni organizaciji Živila in sodelavcem Pakirnice Naklo za darovano cvetje, nesebično pomoč, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Tončki Ziherl. nečaku Ivanu Hriberniku. Mari Hočevar: dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, dr. Krečevi in strežnemu osebju Bolnišnice Golnik, pevcem za žalostinke in g. župniku za obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke, vnuki, pravnukinje, nečaki in drugo sorodstvo! Sp. Bitnje, 17. decembra 1980 Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zpustila v 77. letu starosti prababica, sestra in teta naša draga mama. babica MARIJA PAVLIC roj. Jereb — p. d. KriSelnova mama izMosenj št 20 Pogreb drage pokojnice bo v torek. 30. decembra 1980. ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Mošnje Žalujoči: hčerka Milka z družino, sestri in brat z družinami, snaha /. otroki ter drugo sorodstvo! Mošnje, Srednja vas, Sp. Brnik, Britof, 28. decembra 1980 Pretreseni sporočamo, da je tragično preminil nas zvesti sodelavec a dr. STANKO POTOČNIK zdravnik Pogreb pokojnika bo v sredo, 31. decembra 1980, ob 14.30 izpred hiše žalosti v Šenčurju, Pipanova 70 na pokopališče v Šenčur Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ! POSTOPEK NAČIN OBRAVNAVI KAKEGA VPRAŠANJA K) DAJE VIDEZ PLASTlC NOSTI LITINA ZA TOPOVE IMNOZlNAi AJAS GRK PRED trojo oblika m imena dare BASK USKO MESTO NA s Španije GLAVNA NAJVEČJA ARTERIJA LASTNOST KVAR-UIVfGA NEZNANCA VEROVANJE V DEMONE kar je demonsko PRODANEGA MESTO OKLAHOMI reka na severu hondurasa SAMO zadovolji vanje NESMISEL PROTI slovje V glasbi tre senje glasu GOZDNO GOSPODAR STVO GR&KA BOGINJA JUTRANJE ZARJE TRO VESLAČE TRIERE Špansko M IME IVAN PRERAOOVIČ amer PISATELJ DRAMATIK GEOROE Kamena toča na Planini Ob miniranju za temelje prizidka k domu upokojencev na Planini pri Kranju se je kamenje razletelo čez več ulic daleč — Sreča, da tedaj ni bilo zunaj veliko ljudi - Ranjena občanka Ko so delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane v petek, ob 13.15 minirali skalo na zemljišču med Vrečkovo ulico. Ulico Gorenjskega odreda in Planino, kjer naj bi postavili prizidek k domu upokojencev, se je kamenje razletelo daleč na okoli in na pročelja blokov se je usula prava kamena toča. Kamenje v velikosti jajca je bilo najti celo 300 metrov daleč, Vrečkova ulica, ki je z nizom blokov ločena od prostora, kjer so minirali, pa je bilo dobesedno posuta s kamenjem. Sreča, da v tem času zunaj ni bilo ljudi, sicer bi lahko prišlo do tragedije. V ulici je namreč tudi zelo obiskano otroško igrišče. Sicer pa je leteče kamenje ranilo krajanko Dasinko Nikolovo, ki je šla čez rokometno igrišče med ulico Gorenjskega odreda in ulico Francija Puharja in je bila približno 200 metrov oddaljena od mesta eksplozije. Ranjeno krajanko so odpeljali na zdravljenje v Klinični center. Kamenje je poškodovalo avtomobile pred ulico Gorenjskega odreda, tri od teh močno, razbilo okoli 30 oken, nekajkrat prebilo streho v Vrečkovi ulici, poškodovalo omet na pročeljih in v ulici Gorenjskega odreda tudi debela stekla na stopnišču, ki jih bo potrebno zamenjati. Ta ptBl debele skale so prebile stekla, celo v desetem nadstropju. 4,7.r> kg težak kamen pa je med drugim pri letel rez streho v Vrečkovi 4 in razbil okensko steklo v šestem nadstropju Vrečkove 7. Udarec je bil tako močan, da je prebil C*l« stol, ki je stal v bližini. _ Delavci Geološkega zavoda so v skale na zemljišču, ki meri približno 200 metrov zvrtali 180 vrtin in vanje položili 4t>0 kilogramov, razstreliva anomal. Vzroke, zakaj je prišlo do omenjenih posledic, raziskuje posebna komisija UJV Kranj. Komisija mora ugotoviti ali so delavci Geološkega zavoda miniranje res strokovno opravili, če je bilo dovolj strokovno zavarovano in če je bilo v vrtinah preveč razstreliva. Delavci kranjskega komunalnega podjetja so že v petek proti večeru začeli menjati razbita stekla, prav gotovo bodo popravljena tudi pročelja in povrnjena škoda za avtomobile, vendar pa to ni moglo iz brisati občutka, da bi lahko prišlo do tragedije. Petkova eksplozija je namreč še prilila olja na ogenj nezadovoljstvu zaradi gradnje prizidka k domu upo-kjencev komaj dvajset do trideset metrov stran od blokov v Vrečkovi ulici. Razburjeni krajani so se \ NUBIĆEVA * ARABSKI KOMEDIJA ZREBEC TRŽlfiKA TOVARNA Čevljev človek Z velikimi očmi oka c Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 7. januarja 1981 na naslov: OP Glas Kranj, Mose Pi-jadeja l, 64000 Kranj. Na kuverto napišite: NOVOLETNA KRIŽANKA soboto in v nedeljo večkrat sestali, na skupnem sestanku 12 hišnih svetov iz Vrečkove ulice, ulice Gorenjskega odreda in Planine, so se dogovorili, da bodo osnovali poseben koordinacijski odbor soseske, ki bo imel nalogo zastopati interese okoli 1200 krajanov, ki žive v omenjenih ulicah. Ta sklep so sprejeli zato, ker menijo, da je delo krajevne skupnosti zgolj forumsko, ki nima nohc nega stika s krajani in zato tudi n. mor«' zastopati njihovih interesov L. Bogataj 11 Prva številka Glasa v letu 1981 bo izšla 9. januarja. Skorja Loka - Včeraj dopoldne se je mudil v Skofji Loki sekretar predsedstva CKZKJ Dušan Dragosavac. Skupaj s sekretarjem predsedstva CK ZKJ Francem Šetincem ter izvršnim sekretarjem v CK ZKS Bojanom Klemenčičem in sekretarjem medobčinskega komiteja ZKS za Gorenjsko Zdravkom Krvino se je s škofjeloškim političnim aktivom pogovarjal o uveljavljanju gospodarske stabilizacije v občini. Potem je obiskal akademsko slikarko Doro Plestenjak, se ustavil pri Zga/nar/u na Starem vrhu. kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom, popoldne pa sije ogledal tovarno Elan v Begunjah. (Ib) Adi j o staro — dobrodošlo novo leto Dedek Mraz prihaja, z njim pa vsesplošna prednovoletna dirka .po trgovinah, po bankah, mrzlično pisanje voščilnic s simpatičnimi dimnikarčki, hlastanje po rokovnikih, ki jih ne bomo znali uporabiti in po koledarjih, ki jih nikoli ne bomo obesdi na steno. Prihodnje leto bo, jasno, vse lepše in boljše in zato je prednovoletna histerija nujna in opravičljiva. Čakajo nas torej rakci v luksuznem hotelu ali golaž v domači kuhinji, poesod pa novo veselja-čenje. ki ho zamrlo tja proti krmežljavemu jutru prvega novoletnega dne. Eh, pa smo preživeli tudi leto 1980, leto, ko nas je kar privzdigovalo ob cenah in draginji, leto, ko nas bi bilo kmalu konec zaradi pomanjkanja prave kave, praška in limon. Leto. ko smo se jezili, sovražili in ljubili, malo meščanih, tečnarili, stremuharili in se večinoma kaj malo brigali za lasten rekreacijski in duhovni razvoj. Le bežen skokec za eno površno inventurico po Gorenjski — naj se novo leto usmili in nas reši vseh problemov, s katerimi ste se ubada/i vi. vaščani, krajani, občani, naseljani ali bazov-ci, če vam je ljubše. V našem Tržičku še niso uspeh do danes zgraditi niti ene same samcate hotelske postelje. Obi skovalcern ostane le ljubeljski hotel in ne vem. zakaj tolika hude krvi. Kdor pride od daleč, mirne duše lahko prespi tudi na Ljube lju. saj je s/>/ošno znano, da uradni in neuradni gostje vseh baž in branž zagotovo in najprej frtalja ČCZ mejo DO kavo in prašek, če so ie V obmejni občini. L/ubel/ po ie kot nalašč Trticam naj tržnico obdržijo kar tam. kamor so jo prestavili, saj ni, do hi tnk>> nepotreben objekt stal pod oboki kot nekoč. Naj bran/evie namaka dež. kaj nas briga! Tržnica na starem mestu f§ namreč hudo motila mlado pitročence, ki BO se med bana nami in češnjami oilpravljali na . matični urad po usodni »da«. Neveste so tnimoma stopale na bananine olupke in trumama cepah /><> tleh v brezmadežno beli obleki Nikar dodatnih tet ar oh tako usodnih vstopih na novo pot' Na kidenih pa {trosim Cest im podjetje, naj •* odpove asfaltni bazi Prihupim novimi, neovrgljnimi dokazi in tukaj lahko začnemo iavno razpravti Ha za na/ bi bila V bližini /lodbreške gma/ne. /«»/ m prejoj' Podbreika gmajna />» opravga hud" pomembno poslanstvo za širše triiškn, kranjsko m nemara še radovljiška interesno nhmoC/c V mračnih popoldnevih m v potnih tihih večerih si i območju gmajne tišti, ki nimajo ustrezne ntrehe nad glavo, izmenjavajo />/<>>t<> ve. gOJijll /irifotel/stvo in liuhc.cn U niči ti t" /dodovit" delavnost in \anosno rekreacijo modi buii ne neke lui.e magan asfaltne hi bilo nedopustno' U kam naj W, 1%M vprašam. petem pre seli ves ta de/avtu in l/ubečt go ren/ski narod' »Oh, konec je z mano,« je rekla Ločanka pred urbanističnimi vrati loške skupščine,« že pet let čakam na to prekleto zazidalno dovoljenje« - in padla v nezavest. Ko sem to prenapeto ženšče poškropil in jo k sebi spravi/, sem jo nadrl. da bi lahko čakala že deset let. Loški urbanisti kot da nimajo drugega dela. kot izdajati neka dovoljenja tečnim občanom, ki se jim še sanja ne. koliko let je treba, da se urbanistična dokumentacija v globalu za vso občino in sploh pripravi, ugladi. uleži in sprejme. O Tavčarjevem Visokem vse najlepše — zdaj Ločani pripravljajo proslavo obletnice, ko naj hi. a še niso. pripravili sana'cijski načrt podrte domačije. Na pro slavo so pismeno povabili vse strice iz Amerike, da bi potočili kulturno mizico in odprli dolarsko denarnico. Ko smo že pri velecenjeni in povsod podprti kulturi: na okroglo obletnico Prešernovega rojstva v Vrbo ni bilo nikogar — ostali smo šalabarde. vsaka nam čast! Na Laborah velezveneče križišče Diamant še vedno temeljito izgrajujejo, kar daje garancijo, da asfalt potem ne bo popokal prvi. temveč šele peti dan. Sana cija blejskega jezera je sphth čudež, saj ga sanirajo šele nepolnih petindvajset let in upati je. da bodo c naslednjih tridesetih letih zgradili še drugi trakt natege in tako ponovno potrdili svoja neumorna in mrzlična prizadevanja. Ljubljanska banka ni (»stala pri besedah — postavila si je impozantno stvarco sredi Kranja, za veke vekov in kaj hi z zavistjo! Na vekov veke vzdrži le najboljši in najtrdnejši material, bankirji pa niso takšni butci, da bi svoje nujne poslovne prostore na hitro zmašili m potem odštevali milijone za vzdrževanje. Psihološko pa je sploh pomembno, kakšna je banka, kjer vložfhio svoj denar. Zase že vem. da bančnikom v stari poslovni luknji ne bi zaupal niti ficka. medtem ko me v bančniških galerijah kar razganja od želje, da jim zaupam tistih svojih sto do dvesto milijonov. Referendum o združitvi Cen-trata in Živil je spet še/ po gobe — združevanje teh dveh je že tradicionalno. Ne vem. zakaj silijo v nekaj, kjer ni interesov in perspektiv in zakaj se ne hi združevala podjetja, ki imajo več skupnega in svetlejšo bodočnost. Ce bi se družcvali mi in - denimo -' Vino Kranj, pri nas niti v sanjah ne bi bilo problemov. Bila bi nas ena sama srčna želja, naravnost ženilo bi nas po takšnem partneru' m /><> tako obetajočih med sehn/nih perspektivah. Adijo torej stari problemi, vsaj a neka/ prazničnih dni. p,, d ra vije no bodi novo leto in — priznajmo! Ko bi bilo vsaj takšno kot letošnje, tako mirno in kljub vsem problemom srečno in zadovoljno. Želim vam manj zavisti, mani godrnjanja in sitnarjenja m veliko strpnosti, prijateljstva i„ tovarištva Takorekoe veliko nres srečnih m :dravih dni leta I9HI' Vas le/ ZDAJ NI ČASA Zdaj ni časa a nežna čustva, a igre z besedo. 2dtj je čas dejanj, daj padajo napisi, daj spet kažejo v skrivajo svoj pravi obraz. I-Vari smo še: *£ja ko bo v nas rana, •olj bo tod nad dom. Andrej Kokot Globoko so korenine :iovenci oroškem bletnice neuresničenih bveznosti ijoće leto 1980 je bilo leto pomembnih obletnic v lju in. boju Slovencev na Koroškem, vendar se naša nostna skupnost na Koroškem po tolikih letih obljub lje.kdaj bo prišel dan, ko bo črka dejanje postala ,..o je bilo leto 1980 za slo-narodnostno skupnost na un, vendar žal jubilejno na resnica prazničnega leta pa „o okrutnejša, težka. Repu-Avstrija in njeni državljani i. soustvarjalci njenega na-morajo letos ob 60. obletnici nta, 25. obletnici ustanovitve slovenskih organizacij na Ko-,25. obletnici podpisa avstrij-avne pogodbe in enake oblet-ane Spomenice koroških Slo-ponovno spoznati trpko res-ua so vse te obletnice tudi mej-Atftfravega boja za obstoj in sil-devanj za razvoj. :i deželni zbor je leta 1920 da hoče varovati narodno ••kovno posebnost slovenskih fonov in skrbeti za njihov du--ia materialni razvoj v isti meri I * nemške državljane v celoti. niaeaec zatem je še deželna vla-i^jabila, da se spominja zagoto- ■ delnega zbora in da želi iz de- ■ v prihodnosti odstraniti vsak prepir in sleherno sovraštvo. t* dober teden zatem je deželni ■"ttelj dr. Arthur Lemisch izre-l5* Slovence srhljive besede. »Sa-*o življenjsko dobo imamo ča-zapeljance pripeljemo nazaj h •v^vu', v življenjski dobi ene ge-rj^je mora biti vzgojitveno delo ^"o. To ne bo do mogle storiti i in vlade, koroško ljudstvo I bo moralo to poskrbeti; hiša, cerkev se morajo udeležiti na '"fliiem delu ... j^aede so bile napoved zamisli '"^enju oziroma asimilaciji slo- venskega življa na Koroškem. Pa je ta živelj pognal tako globoke korenine, da vztraja prekaljen v boju in preizkušen ter enoten v pravičnem boju. Vsa ta leta so bile in so še na Koroškem sile, ki želijo z »zdravilnim delom« trajno izbrisati slovenski živelj z njene zemlje, pa ne uspejo. PPnosna je lahko Avstrija vsa leta po vojni, da so bili koroški Slovenci pobudniki protifašizma in protina-cizma ter pripadniki zavezniških sil, za ceno življenja, taborišč, izseljevanja, pobijanja, mučenja, da je leta 1955 nastala sedanja republika Avstrija. 7. člen avstrijske državne pogodbe je bil takrat up Slovencev, da braževanju. Za dve tretjini je. zmanjšano dvojezično ozemlje, okleščeni so dvojezični napisi. Slovenci na Koroškem dobro poznajo najrazličnejše pritiske na manjšino, vendar sedaj prav tako vedo, kako se jim zoperstaviti. Predvsem o usodi manjšine ne more odločati nihče brez njenega sodelovanja in njene volje. Sosveti za narodnosti niso bo enkrat tega njihovega boja konec, da bo uresničeno, kar je zapisano. Pa tega še do danes ni. Minevala so leta upanja. Dvignile so glave sile, ščuvale zoper soharodnjake Slovence, postavile v kot stranke in izsilile zakon, ki je Slovence še bolj zožil v življenju, delu, govoru, izo-rešitev. Slovenci nočejo vanje, so pa vedno pripravljeni na pogovor z vlado, kako uresničiti v 7. členu državne pogodbe zapisane pravice, ki jih ne more dati ne zloglasno preštevanje, ne rušenje dvojezičnih tabel, ne najrazličnejši pritiski in popuščanje pred nazadnjaškimi silami, kiso v zgodovini storile že toliko zlega. Najmanjšega vzroka ni, da bi naša narodnostna skupnost na Koroškem obupala, je zapisal dr. Franci Zvvit-ter, predsednik ZSO. Najhujša leta je preživela, raztrgala okove politične izolacije, našla sodelovanje z naprednimi demokratičnimi silami Avstrije, se vedno bolj vpela sodelovanje s Slovenijo in Jugoslavijo, krepila gospodarsko neodvisnost koroškega človeka in njegov vsestranski razvoj, velikega pomena pa je utrjevanje vezi med Avstrijo in Jugoslavijo. Zatorej bo prišel tudi dan uresničitve pravic in takrat bodo jubileji, pomembni kakor letošnji, veliko lepši in prazničnejši. Da bi prišli čim prej, je naša skupna želja ... Naš obisk Na koroški zemlji je Slovenec globoko pognal svoje korenine. Tako razraščene in trdne so postale, da slovenskega drevesa tudi najhujše ujme ne morejo izruvati. Hujši je bil pritisk na naše rojake na Koroškem, odpornejši in trdnejši so bili, boljt povezani s svojo podedovano zemljo, in kar je še posebej pomembno, enotnejši. Niso več osamljeni naši rojaki onstran Karavank-, od Roža prek Zilje do Podjune. Njihova opora je matična domovina Slovenija in z. njo vsa Jugoslavija, vedno več pa je na Koroškem in v Avstriji demokratov in demokratičnih sil, ki so spoznali, da je člen 7 avstrijske državne pogodbe slovenska pravica do obstoja in razvoja, obenem pa zgodovinska in doslej še neizpolnjena dolžnost republike Avstrije do svojih državljanov, ki so z množičnim protifašističnim in protinacističnim bojem prispevali, da je sedanja Avstrija spet svobodna, neodvisna in demokratična država. Obiskali smo Slovence na Koroškem, njihove organizacije in ustanove. Prepričali smo se, da ostajajo naši rojaki še naprej trdni in enotni v pravičnem boju, predvsem pa ne več osamljeni in tudi gospodarsko ter socialno krepkejši. Vedno bolj so vpeti v najrazličnejše oblike so-delovanja med Koroško in Slovenijo, med Jugoslavijo in republiko Avstrijo. Tudi delež Gorenjske je pri tem. vedno izdatnejši. Predvsem pa Slovencem in tudi drugim našim narodnostnim skupnostim v Avstriji v prid govori vedno tvornejše sodelovanje' med najvišjimi predstavniki Slovenije in Koroške ter SFRJ in republike A vstrije. Naš Glas, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva na Gorenjskem, je v preteklih letih pogosto posegal na Koroško, seznanjal svoje bralce z življenjem in bojem naše narodnostne skupnosti za pravice, obenem pa rojakom dokazoval, da niso sami. Tudi tokratni obisk je imel ta namen, saj je bil v iztekajočem se letu 1980. v letu za koroške Slovence pomembnih obletnic. Prepričani smo, da bodo naše vezi odslej še trdnejše in pogostejše in da bomo še bolje vedeli drug za drugega. Vsem, ki ste sodelovali in pomagali, da je bil naš obisk uspešen, najiskrenejša hvala. To velja za naše prijatelje v vodstvih obeh osrednjih organizacij, za zastopnike našega gospodarstva v Avstriji, za delavce generalnega konzulata SFRJ v Celovcu in za predstavnike podjetij, ki smo jih obiskali. Iskrena hvala in čestitke ob prihodu leta 1981! Za narodno enakopravnost, za razvoj, za sožitje z večinskim narodom, za uresničitev državne pogodbe, so gesla, kijih na srečanjih poudarjajo Slovenci na Koroškem. V svojem boju imajo vedno več zaveznikov, čeprav bo uspeh odvisen predvsem od njih samih, njihove upornosti in enotnosti Novoletno prilogo GLASA o Slovencih na Koroškem so pripravili novinarji Leopoldina BOGATAJ, Darinka SEDEJ, Marija VOLČJAK in Jo*e KOŠNJEK ter komercialni zastopnik Andrej MALI. Prilogo je tehnično opremil Marjan AJDOVEC v Ponujena roka Slovenci na Koroškem in njihovi organizaciji sta že neštetokrat ponudili roko za pogajanja z vlado in strankami o uresničitvi 7. člena avstrijske državne «» pogodbe. Ena takšnih ponujenih rok je tako imenovani Operativni koledar, kije bil predložen dunajski vladi že pred letom, vendar za zdaj še ni uresničen niti v najmanjši meri. Slovenci v Operativnem koledarju terjajo ukinitev vseh sodnih postopkov zoper Slovence, razen tega pa z roki opredeljujejo, kdaj bi morala biti določena zahteva uresničena. Osrednji organizaciji predlagata med drugim oblikovanje slovenskega srednjega šolstva, saj Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu ni popolna rešitev, kritje stroškov za osebje vrtcev in drugih izobraževalnih ustanov, ki so jih ustanovili Slovenci sami, zagotovitev denarja za pospeševanje vsestranskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti in njenih organizacij, razširitev slovenskih oddaj na radiu in televiziji, omogočitev sprejemanja oddaj RTV Ljubljana, pospeševanje slovenskega gospodarstva in slovenskih znanstvenih ustanov, uveljavitev dvojezičnosti in sprejemanje Slovencev v službo pri uradnih organih oblasti ter zagotovitev dvojezičnosti, vpeljava slovenščine v šole itd. pomemben pa je predlog o ukinitvi sedmojulijske zakonodaje, ki ni uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. Ukrepe je treba uresničiti sporazumno s slovenskima organizacijama na osnovi zveznih in deželnih predpisov Vemo, kako naprej r Ena stalnih nalog, ki jih imata osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji in njuni funkcionarji, je prav gotovo tudi stalno razčlenjevanje narodnoatnopolitičnega položaja, v katerem se nahajamo, ciljev, ki si jih moramo glede na ta položaj zastavljati, ter seveda sredstev in političnih zavezništev, ki jih moramo uporabiti, da bomo svoje cilje kar najhitrehe in najučinkoviteje dosegli, je dejal sekretar Zveze slovenskih organizacij na Koroškem inž. Feliks VVieser .... ««**»»i*«'««»*<« <*«» ta »« »»**»♦ » M »» «»ti ** ** *♦ ♦ **t* ♦* *• ** »<* •»»»«*» «* *J »MI*.« «4 «» ««*«. ■»' *<>,. ,i ♦ s**» <>•*»* Inž. Feliks Wieser, tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem »Rezultati so opazni kljub sedmojuljski zakonodaji in splošnemu nezadovoljivemu položaju na.še narodnostne skupnosti. Pridobitve so vrtci, kulturni domovi, gospodarski objekti, pa tudi delno uveljavljanje slovenščine v javnosti. Tako prebijamo politično izolacijo in smo element avstrijske družbe in prizadevanj za njeno demokratizacijo.« pravi sekretar Zveze slovenskih organizacij. »Svojo novo ekonomsko ekstistenco lahko najde manjšina samo v vkjućevaniu \ gospodarske tokove med Avstrijo in"-Jugoslavijo. Trdna mora biti enotnost Slovencev ne glede na ideološko in strankarsko ter politično opredelitev. Trdnejša bo enotnost, oprijemljivejši bodo cilji in lažje dosegljivi. Naši cilji wi konkretni: dvojezični vrtci, kulturni domovi, delovna mesta v domačem kraju itd. Večja mora biti politična aktivizacija Slovencev. Nobenega bojišča ne bi smeli zanemariti!« Prekaljena organizacija »Ko si začrtujemo nadaljnjo pot našega narodnopolitičnega delovanja, se moramo učiti ne le iz uspehov, marveč tudi iz napak Ko so odločamo za nove akcije, moramo znati upoštevati vse nove politične ok6liščine. ki so rezultat nenehnega spreminjanja gospodarskih in družbenopolitičnih razmer na območju, na katerem živimo.« poudarja sekretar Zveze slovenskih organizacij na Koroškem inž. Feliks VVieser. »Vedno večji del pripadnikov naše narod* nostne skupnosti na Koroškem spoznava, da so narodnoosvobodilni, protifašistični boj in boj zoper nasilje nad narodi in hoj za enakopravnost tisti elementi, na katerih temeljijo v sedmem členu avstrijske državne pogodbe zapisane pravice in katerih izročilo prevzemamo. Prav tako spoznavamo, da je boj za narodnostne pravice in socialno enakopravnost del splošnega boja za demokratizacijo odnosov v avstrijski in koroški družbi. Reševanje narodnostnega vprašanja je tesno povezano z bojem za socialno in gospodarsko preobrazbo. Usoda slovenskega n.t roda v Avstriji je odvisna predvsem od nas samih, od tega. kako odločno se bomo bojevali za pravice do obstoja in razvoja Kden od pogojev za to je akcijska enotnost Slovencev, prav tako pa mora biti naše skupno spoznanje, da smo del avstrijske družbe in slovenskega naroda, ki se razteza preko več meja Prav tako je povezava z matičnim narodom pogoj za ohranitev naše narodne in kulturne identitete.« Ko je med našim obiskom na Koroškem sekretar Zveze slovenskih organizacij inž. Felik VVieser s sodelavci razčlenjeval zgodovino na rodnost nega boja Slovencev na Koroškem, je opozoril na Frontni značaj Zveze slovenskih organizacij, naslednice Osvobodilne fronte za slovensko Koroško To je univerzalna oblika boja. vedno bolj povezana z demokratičnimi silami Koroške in Avstrije. Vnem tem ie sku-,„.,. hoj /a uveliavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti Zveza koroških partizanov, ki jo je dolga leta vodil legendarni koroški partizan in eden od ustanoviteljev Osvobodine fronte na Koto Škem Karel Prušnik-Gašpet. je pomemben člen Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in eden od stebrov narodnostnega boja. Njen novi predsednik je Janez VVutte-Luc »Koroški partizani smo že med vojno zagovarjali frontovsko politiko in fron-tovski značaj naiega boja,« pravi Janez VVutte-Luc. »Globoko so korenine na&ega boja in med vojno je bil frontovski značaj izrazit. Nikdar nismo spraševali, kakršno ima kdo ideologijo. Važno je bilo, da nam je bil skupni cilj boj proti skupnemu sovražniku. To velja fte za danaAnjo Zvezo partizanov, ki želi mir in sožitje tako na Koroškem kot na svetu. Stalno moramo svariti pred nevarnostmi sil. ki ogrožajo mir in sožitje med narodi.« z GLAS IGA Janez Wutte-Luc, predsednik Zvez* koroških partizanov SEDMI ČLEN DRŽAVNE POGODBE Na številnih javnih manifestacijah so Slovenci v zadnjih letih ie izpričali odločenost nadaljevati in vztrajati v boju za pravice. Posnetek je z zaključnega zborovanja v Smohorju pred leti, ko sta obe organizaciji pripravili pohod po dvojezični Koroški. Govornik je predsednik Zveze slovenskih organizacij đr. Franci Zwitter, ob njem pa stoji predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc Veliko pismo pravic Petindvajset let je letošnjega 15. maja minilo od podpisa avstrijske državne pogodbe, ko je postala Avstrija spet svobodna, suverena in neodvisna država. Z državno pogodbo se je Avstrija tudi zavezala, da bo slovenski in hrvatski manjšini zagotovila resnične) enakopravnost in možnost vsestranskega razvoja. To je »veliko pismo« pravic obeh narodnostnih skupnosti. V sedmem členu avstrijske državne pogodbe je zapisano: 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem. Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vkjučno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku. 2 Imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanov I ten oddelek nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole. 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške. Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini. 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem. Gradiščanskem in .Štajerskem so udeleženci v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani. 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to. da odvzamejo slovenskemu ali hrvatskemu prebivalstvu njegov značaj ali pravice kot manjšine, se mora prepovedati Borut Somm eregger, odgovorni urednik Našega tednika Kado Janežič, glavni urednik Slovenskega cestnika Tisk orožje boja Organizaciji Slovencev na Koroškem dl jeta i xjem no pozornost dvojemu slovenskemu tisku Zveza Slovenskih organizacij izdaja Slovenski vostnik. !r> let bo pribodnie leto mi nilo erciale IMP Metala Šentjakob Peternel. »Tedaj je bil to le snt o odkupu stare tovarne isicarja Borovnika, ki je že pred j* leti opustil proizvodnjo. Do i*)* smo tovarno obnavljali in do-l^ili del stavbe, sedaj pa že teče f^tasna proizvodnja.« Hkrati pa bi imeli trgovino za uvoz in izvoz materialov, ki jih potrebuje ali izdeluje IMP.« »Koliko ljudi boste zaposlili?« »Predvidoma bo v na.ši tovarni delalo 40 do 45 delavcev. Sedaj nas je 10, kar ustreza planu, ki smo ga postavili ob ustanovitvi. Zaposleni so sami domačini, le direktor in jaz sva iz Jugoslavije. V začetku prihodnjega leta dobimo še knjigovodjo in kasneje Se tajnico, potem pa smo »zalogo« neproizvodnih del izčrpali.« »Zakaj je bila družba IMP Metal ustanovljena?« Vodja komerciale Nataša Peternel »kina je pravzaprav :**ana oziroma -'oiJka družba?« 'IMP Ljubljana je morala ob ^novitvi položiti 76 deležev ali JKače povedano, 76 odstotkov osnega kapitala je našega. Hivšj utnik Ludvik Borovnik ima 4 od-tke. veletrgovec Frane VVank iz ovca 10 odstotkov in posojilnica 'tjakob 10 odstotkov deležev Pijanska banka pa je dala garan- fp /.a kredit, ki smo ga najeli pri Voski banki za nakup potrebne ^erne.« 'taj boste *elovaH?« ^Predvideni sta dve osnovni usmeri' in sicer regulacijska armatura 1 materiali iz nerjavečega fekla ter tronski elementi za regulaciju »Osnovni namen je. da se ustanovijo nova delovna mesta in zato smo tudi dobili podporo avstrijske vlade in lokacijo. V tem kraju namreč ni nobene industrije, le poleti dva meseca turizem. Večina prebivalcev ima kmetije, hkrati pa se vozijo na delo tudi več deset kilometrov daleč in žele, da bi se lahko zaposlili doma.« »Se srečujete s kasnimi posebnimi težavami?« »Nič posebnega, razen s tistimi, ki so vedno pri ustanavljanju ali v začetku. Nekaj težav pa imamo zaradi na.ših nekoliko togih predpisov do poslovanja mešanih podjetij. IMP Ljubljana zato nima od tega podjetja nobene koristi. Proizvodnja, ki jo imamo planirano, zapade vsem re-strikcijam uvoza,čeprav je IMP tu vložil svoj kapital.« Delo zajezilo odseljevanje V mešanih podjetjih na Koroškem je zagotovljenih več kot 500 delovnih mest — Odselitveni val pojenjuje — Nova avstrijsko-jugoslovanska banka za spodbujanje vlaganj na Koroškem Z gospodarsko krepitvijo našega človeka, z ustvarjanjem delovnih mest v krajih, kjer živijo naši ljudje in s povečano skrbjo ter zavzetostjo za ohranitev narodne identitete, z izgradnjo otroškovarstvenih ustanov in zlasti osrednjega Slovenskega kulturnega doma v Celovcu, bomo s široko mobilizacijo vseh narodnih sil, ob solidarnostni podpori avstrijskih demokratov in najtesnejši povezanosti z matičnim narodom zaustavili nadaljnje odseljevanje naših ljudi iz južne Koroške, ozemlja in domovine slovenske narodnostne skupnosti ter tako ustvarili temelje za potrebni dialog in sodelovanje z vlado, ki sta tudi po priznanju avstrijske zvezne vlade najboljša pot za urejanje^ vprašanj, ki zadevajo položaj Slovencev na Koroškem. Tako je med drugim zapisal dr. Franci Zvvitter v Koroškem koledarju 1980, ko je spregovoril o položaju Slovencev na Koroškem, njihovem boju za priznanje narodnostnih pravic in obstfoj slovenstva. Ob tem je jasno poudaril, kako je za ohranjanje slovenstva, za položaj Slovencev in za zagotavljanje njihovih narodnostnih pravic, pomembna gospodarska razvitost krajev kjer živijo, saj jim le zaposlitev v domačih krajih daje možnost, da ostajajo v svojem okolju in razvijajo svoj jezik in kulturo. Vzhodna Koroška — Pod juna spada med manj razvita območja Avstrije. Industrije ni veliko in zaradi pomanjkanja delovnih mest so se ljudje veliko odseljevali. V nekaterih občinah kot so Sele. Železna Kapla, Globasnica. Rudo, Grebinj, Djekše, Žitara vas. Suha. Pliberk se je izselila skoraj polovica prebivalstva. Tak položaj je posledica politike avstrijske vlade, ki je v razvoj industrije na južnem Koroškem vlagale manj kot drugod in. ker ni bilo industrije, tudi manj v razvoj infrastrukture. Centralistični gospodarski načrt za Koroško namreč predvideva razvoj predelovalne in druge industrije, ki zaposluje veliko delavcev, predvsem v trikotniku med Celovcem. Beljakom in Šentvidom, drugod pa naj bi se razvijal turizem ter gozdarstvo in lesni obrati. To pa hkrati pomeni le ,sezonsko delo za delavce, ki se zaposlijo v turizmu, ki je sicer na Koroškem zelo razvit, vendar lahko zaposluje le nekaj mesecev letno. Centralističnemu načrtu naproti je pripravljen policentrični program razvoja Koroške, ki predvideva razvoj vseh občin južne Koroške in poleg lesne, vpeljavo tudi druge industrije. Načrt pa se lahko uresničuje le ob podpori avstrijske vlade, ki v zadnjem času tudi kaže veliko več razumevanja za hitrejši razvoj krajev ob južni meji in ob sodelovanju matične domovine. Uresničuje se lahko le ob odprti meji, ki ni odprta le turistično, temveč tudi gospodarsko ob skupnih vlaganjih organizacij združenega dela iz Slovenije in avstrijskih podjetij in bank, ob razvijanju industrijske kooperacije in drugih oblik sodelovanja. Možnosti so velike, zlasti še, ker zvezna vlada pomaga z nepovratnimi sredstvi, če se pridobijo nova delovna mesta ali se vsaj ohranijo določeno število let. Uspehi policentričnega razvoja Koroške se že kažejo. Novi obrati in ponovno oživljeni, nove investicije, postavljene s pomočjo sovlaganj iz matične domovine, so že zagotovile več kot 500 novih delovnih mest. Tovarna Top-šport v Pliberku izdeluje v sodelovanju s Toprom smučarske rokavice in tako dopolnjuje Toprov program smučarskih oblačil. Začeli so izdelovati tudi kvalitetno blago za smučarske hlače. Zaga Trampuš v Pliberku dostavlja žagan les tovarnam pohištva lesni Slovenj Gradec in Javorju Pivka, ki sta solastnici tega podjetja. Eno najstarejših mešanih podjetij in eno prvih v kateri imajo svoj delež podjetja iz Slovenije, je Elan v Brnci. To je eno najbolj uspešnih podjetij južne Koroške, ima zelo dobro tehnologijo in dosega visoko kvaliteto. S svojo proizvodnjo dopolnjujejo ponudbo Elanovih smuči. Tik pred redno proizvodnjo je podjetje IMP Metal v Šentjakobu, za katerega je sredstva vložila delovna organizacija IMP iz Ljubljane Izdeloval bo zglobe, ventile in podobne izdelke iz nerjaveče pločevine. V sodelovanju s škofjeloškim Alpe-tourom ječ bil v Železni Kapli zgrajen hotel Obir in ustanovljeno transportno podjetje Očko, ki opravlja prevoze po vsej Evropi. V Celovcu pa ima sedež trgovska hiša Intrade. ki je nastala v sodelovanju s Slove-nijalesom in prodaja v Avstriji naše pohištvo. Razen tega dela na Koroškem še 32 posojilnic pod okriljem Zveze slovenskih zadrug. Njihovo delo je razvejano in tudi izredno pomembno za spodbujanje gospodarske dejavnosti Slovencev. Čeprav našteta mešana podjetja delajo šele nekaj let. se njihov pozitivni vpliv že pozna. Iz najbolj ogroženih občin južne Koroške selitveni val ponehuje in se je v nekaterih že ustavil. To pa je tudi namen pospeševanja gospodarske dejavnosti. Razen tega manjšim podjetjem na Koroškem, mešanim družbam in Slovencem veliko pomaga tudi Ljubljanska banka, ki ima v Celovcu svojo ekspozituro. Pred kratkim pa je bila ustanovljena tudi jugoslovan-sko-avstrijska banka Adria bank v kateri imajo svoje deleže tri avstrijske in 3 jugoslovanske banke s tem, da je večino kapitala jugoslovanskega. Sedež banke bo na Dunaju, redno pa bo začela poslovati sredi prihodnjega leta. Ena njenih glavnih nalog bo pomoč manjšinskim podjetjem in spodbuda močnim delovnim organizacijam iz matične domovine za ustanavljanje mešanih družb na Koroškem. Ne samo v industriji, možnosti sodelovanja so tudi na drugih področjih, tudi v turizmu, čeprav je Koroška znana kot turistično zelo razvita dežela. Vendar tudi mi poznamo predvsem severno Koroško in njena lepa smučišča, čeprav tudi južna Koroška nima manjših možnosti. Zlasti v zadnjem času postaja zelo aktualen program izgradnje smučišč na Peci in odprtje novega mejnega prehoda na tem področju, kar bi prineslo nov napredek najjužnejšemu in najbolj slovenskemu delu Koroške, hkrati pa tesneje povezalo rojake z obeh strani meje. Predstavnik Ljubljanske banke na Koroškem Vinko Gole. Najsodobnejši stroji zagotavljajo visoko produktivnost GLAS 3 PRILOGA Koroški knjižni dar Preredko spletene žive vezi Kultura je duša naroda, izraz njegove samobitnosti. Če usahne, umre tudi jezik. Slovenci na Koroškem se je zato toliko bolj trdno oklepajo. Njihovo kulturno delo je prežeto z izjemno vnemo in privrženostjo. Kultura jim pomeni zvestobo izročilu, zvestobo samemu sebi, zvestobo slutnjam vzponov. Slovenec na Koroškem ie bil kmet. Danes ni več le kmet, postal je delavec, intelektualec. Ze se poznajo sadovi slovenske gimnazije, zrasle so generacije izobraženih mladih ljudi. Mladi ljudje, ki hočejo delati v tovarnah, v katerih jim slovenski jezik ne bi bil breme. Mladi ljudje, ki hočejo imeti otroške vrtce, v kateri^ bodo njihovi otroci poslušali slovensko besedo. Umetnost, kultura je zrcalo in slutnja. Mila, otožna ljudska pesem ni več dovolj, pravijo danes Slovenci na Koroškem. Ob tradicionalnih se razraščajo nove oblike kulturnega dela. Čeprav vsi Slovenci ne živimo pod isto streho, za sprejemanje kulturne ustvarjalnosti Slovencev na Koroškem niso potrebna posebna merila. Ne zato, ker bi nostalgično zrli v starokarantansko izročilo, v prejšnje stoletje, ko je bila Koroška za našo zavest pojem slovenske istovetnosti ali zato, ker je neizprosna resnica podaljšala usodo slovenstva na Koroškem v brezkončnost. Preprosto odveč so, ko beremo pesnikove stihe, ko zazveni zborovska pesem, ko doživi premiero dramski tekst, napisan tostran meje. Preprosto naša je. Toda, ali se poznamo dovolj. Mar niso preredko spletene žive vezi. Občasna srečanja nam govore o obojestranskem dajanju in sprejemanju. Bogatenju vseh nas. Bogastvu, ki ga premalo poznajo tudi ljudje širom Jugoslavije. ROŽ, PODJUNA, ŽILA Kernjakova pesmarica Ob prvi obletnici smrti pevca koroške pesmi Pavla Kernjaka izšla njegova pesmarica — Predstavi jen je z vsemi svojimi najlepšimi pesmimi, izbral jih je Radovan Gobec Mineva leto dni, odkar je umrl Pavle Kernjak, pevec koroAke pesmi, ki je s avojim skladateljskim delom zapustil neprecenljiv zaklad ljudske umetnosti, ki ga je *e za >ive dni napravila nesmrtnega Ob prvi obletnici njegove smrti je Slovenska prosvetna zveza izdala zbirko njegovih pesmi »Rož, Podjuna, Žila«, pesmarico, ki se je niso razveselili lina Koroškem, temveč tudi pevci in pevke sirom Slovenije Prva Kernjakova pesmarica je to in skladatelj je pred stavljen I vsemi svojimi najlepšimi pesmimi, taksen, kakršnega pevci poznajo. Pesmarico je uredil Radovan Gobec, izbral 44 Kernjakovih najlepših pesmi. Ob koncu je dodal seznam vseh njegovih pesmi. Vrednost Kernjakove glasbe je v njeni preprostosti, I katero je na mah osvojil vsakega pevca; v melodiki, ki je identična I narodnim melosom; v pristni ljudski Aegavosti ki vedri duha in razveseljuje srce ter v tavidanjs vredni spretnosti za zlito povezovanje narodnih pesmi v vsebinsko zaokrožene venčke Ce navedem Se. da preveva njegove pesmi vseskozi rodoljubni moment, je s tem podan tudi odgovor, zakaj so slovenski pevci tako vzljubili Kernjakove pesmi in da ni zbora, ki ne bi izvajal kake njegove pesmi Priljubljenost Kernjakove glasbe je v tem. ker j,- Črpal motiviko za svoje pesmi iz svojeg* okolja. Iz gozdov, njiv in domov prelepe KoroAke, iz dela, življenja in iz src pevk in pevcev je izvabljal in ustvarjal melodije, ki so. kot bi bile •Ure znanke, tako, kot bi jih t.* davno nekje sliAal. - j« uvodoma zapisal Radovan Gobec. I* komu ne zveni v ušesih mehka Rož, Podjuna. Žila. vedra Mojcej, pa nežna Ana nina nana. Nedvomno bodo Kernjakove pesmi Ae dolgo, dolgo živele. Pesmarica, ki so jo pri Slovenski prosvetni zvezi natisnili v tisoč izvodov, bo dala svoj prispevek k negovanju Kernjakovega izročila, saj bo prav gotovo naAla pot v Atevilne pevske zbore. Kernjakova pesem je /rasla samorastniAko. ljudski pevec je globoko zajemal iz narodove duše in oplemenitil koroAko narodno pesem. Nežna, mehka in božajoča je postala orožje, saj koroAka pesem pomeni se danes Korošcem močno narodnoobrambno sredstvo, ki dviga zavest in ponos. Istočasno pa je iskreni ljudski pevec prispeval pomemben delež v zakladnico slovenske ljudske umetnosti. Naša Knjiga, ena najlepših knjigarn v Celovcu. Že ime pove, da v njej najdemo predvsem slovensko literaturo. Naša knjiga v glavnem posreduje izdaje naših založb, v njej je odprt tudi Svet knjige, nam dobro znani knjižni klub MLadinske knjige. Na Koroškem ima že okrog sto članov. Mi poznamo knjižni dar Prešernove družbe. Tudi na Koroškem ga imajo, že desetletja izhaja pri Slovenski prosvetni zvezi. Letos sta jima skupne tri knjige: zbirka otroških pesmi »Naj mi sije sončece. naj mi poje srčece«, ki jo je uredil Janez Menart, roman Antona Ingoliča »Delovni dan sestre Marje« in priročnik »Zdravje v družini« Petra Likarja. Pri Slovenski prosvetni zvezi so tako kot vselej dodali Koroški koledar, ki izhaja že od leta 1948. Domače delo pa predstavlja posebna izdaja, izbor najboljših člankov slovenskega šolskega in mladinskega lista Mladi rod, ki praznuje svojo 30-letnico. Koroški knjižni dar je letos posebej pisan in bogat. Koroški koledar za leto 1981 pritegne pozornost že z naslovno stranjo, s čudovitim umetniškim posnetkom večerne zarje na Gurah, avtorja Hanzija VVeissa. Vsebinsko je zelo bogat, saj na 224 straneh 41 avtorjev objavlja razne prispevke. Spominski zapisi so posvečeni tovariSu Titu. koroškemu partizanu Karlu Prušniku-Gaš-perju. kulturnemu delavcu dr. Francetu SuSniku in pisatelju Leopoldu Suhadolčanu. ljubitelji planinstva na KoroSkem pa so letos izgubili svojo starosto Jozeja Miklavčiča. Kot običajno Aula slovenica, znana celovška likovna galerija, ki je odprta že dobrih pet let. Vrsta vidnih slovenskih slikarjev je v njej že predstavila svoja dela. Zadnji je bil Božidar Jakac, ki je razstavljal motive s Koroške. Te dni pa so na ogled dela znanega koroškega slikarja Valentina Omana, ki v avstrijski likovni umetnosti zavzema pomembno mesto. 12. KOROŠKI KULTURNI DNEVI Prispevek Zilje k slovenski kul uri Te dni tečejo v Celovcu 12. Koroški kulturni dnevi. V nedeljo. 28. decembra, so jih odprli z »Zil|-sko svatbo v pesmi, besedi in plesu« Nastopil je mešani pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavlje« viča in akademska folklorna skupina France Marolt i/. Ljub Ijane. Včeraj. 29. decembra, so sledila predavanja; Franci Zvvit-ter in Matevž Grilc sta pripravila informacijo o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Silvo Devetak pa je govoril o pravicah manjšine do zaščite in razvoja v luči sistema OZN Po predavanjih so udeleženci odšli na Ziljo in si pod vodstvom Cc-neta Avguština. Boga Grafe-nauerja. Načeta Sumija in Nika Kriegla ogledali zgodovinske in kulturno pomembne kraje na Zilji. Zvečer pa so si v Auli slovenici v Celovcu pod vodstvom (Vneta Avguština ogledali razstavo likovnih dal Valentina I hnana. Dam dopoldne so na vrsti upal predavanja: Josef Lukan govori o delu Franca Grafenauena. Ludwifl Flaschbergcr o pojavnim oblikah in strategiji etnične asimilacije m možne protistrategije h posebnim ozirom ns Ziljane. Dušan Nečak in Peter Vodopivec pa o razcvetu manjšinskih gibanj v Kvropi. Ob 14. uri bo okrogla miza »Prispevek Zilje k slovenski kulturi«, na kateri bodo sodelovali: France Hernik. Bogo Grafenauer. Ve-koslav Kremenšek. Zmaga Kum-rova, Štefan Pinter. Janko Ple-terski. Breda Pogorele«. Krik Prunč. Nace Sumi in Pavle Za-blatnik. Zadnja leta je na Koroškem zraslo več tamburaških zborov: v Železni Kapli, I.orah. Slovenjem Plt^herku. Hodišah. nastaja pa tudi skupina na Zi(ji. nekaj prispevkov obra zgodovino koroških SIo\ daljnje in bližnje prete Tradicionalni so tudi prir življenju in zgodovini manjšinskih narodov. Tok govora o bretonski narodni nosti v Franciji in o lu Srbih v Nemški demok republiki. V koledarju se vrste tematski prispevki z prodročij kot so gospoda šolstvo, koroško manj. vprašanje, nacistična drugi poljudno znanstveni č Seveda so v njem prispevki 1 o van ju posameznih kul prosvetnih društev, ilustraci dajejo pregled kulturno nih dogodkov v iztekaj letu. Tudi leposlovje in 1* umetnost zavzemata dovoli štora. Več spregovorimo še o izdaji Mladega rodu, ki Konzorcij učiteljev na dv nih šolah Koroške ob 3G= tega slovenskega šolskega in dinskega lista izdal s po. Slovenske prosvetne zveze, za antologijo, ki na 159 i prinaša prispevke, ki jih .ie rod objavil v treh deset let hajanja. Najboljše prispev izbral urednik Tomaž C posebni izdaji Mladega* zbrani sami domači k napotilo dejstvo, da prtfv vsakodnevnih težavah. *\* se soočamo vsi. zelo malo ter droben dogodek, ki pripetil prav na Koroškem, na poti srečal kmeta, ki vprašal, če je on napisal skega zdravnika. Ne veste. * dobrega ste naredili za sM jezik, saj je Ljudski 7j kakovostno sestavljen. ltifBt bosta igrala: velikij rijaf" orkester RTV Ljublja-xm} dirigentom Jožetom Pri v etap1- aela bosta Moni Ko ikajvin Janko Ropret. ter Ij Irci instrumentalni kvintet |*vcema Zinko Gluvič in jfrom Kranjcem. V kul ^^h" umetniškem sporedu pa jfnastopila baletna skupina 'fffNtega mestnega gledali-^fto pevci popevk. ! »kSna oblika družabnost •zadnjih desetih letih zaži tudi v nekaterih kul-društvih. ki prirejajo plese. Planinci postavljajo transverzalo Slovensko ki ima sedež pa planince planinsko društvo, v Celovcu, vključuje iz vseh krajev Ko- roške, ima danes okrog 400 članov in je s tem najštevilčnejša organizacija v okviru Slovensko nosni nova kulturna domova Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči, ki sojo planinci postavili pred dobrimi desetimi leti, je priljubljena planinska izletniška točka. >nr kulturno prosvetnih dru-t'!a Koroškem nima lastnih m^v in zadrege s prostori so m**1- ki mu bodo pri Slo-' prosvetni zvezi v pri-aC*. letih posvetili največ po-* Zadnja leta pa sta na i zrasla dva nova kul-j.'domova, v Sentprimožu in L^ah. ki sta postala žarišči i *r*jevnega življenja. iai'jr-Urno prosvetno društvo PC*8 v Šentvidu v Pod juni se Aajfkt let sov.: 36-46) po 399 šil. MOON BOOTS (vodotesni) od 199 šil. dalje Informacije — telefon 04257-231 5. telex 45741 HOTEL OBIR ŽELEZNA KAPLA tel. (04238) 381 ali 382 telex 42851 darka nudi smučarske pakete s smučanjem na Peci Paketi trajajo ori 3, 5. 7. 10 ali 14 dni in stanejo za odrasle od 1000 Asch (polni penzion). 950 (polpenzion) naprej, za otroke do 15. leta pa so cene znižane. Možen je tudi dvodnevni — vikend paket. V cene je vključeno: namestitev v konfortnih ogrevanih sobah s TWC in telefonom, polni ali polpenzion (ojačan zajtrk, dva menuja na izbiro, po želji luneh paket), uporaba sedežnice in sistemov žičnic na Peci in prost vstop v disco bar hotela. Do smučišč na Peci je organiziran prevoz, hotel pa ima tudi lastno vlečnico v Železni Kapli. oddaljeno 5 minut od hotela .(brezplačno za goste). Gostje imajo tudi možnost kopanja v bližnjih termah. Rezervacije sprejemajo v hotelu, prijavite pa se lahko tudi v turističnih poslovalnicah Alpetoura ali katere koli druge agencije. Povsod (tudi v hotelu) boste lahko plačali za aranžma v dinarjih! Kolektiv hotela OBIR želi cenjenim gostom, poslovnim prijateljem vsem prebivalcem Gorenjske SREČNO NOVO LETO 1981 TOVARNA CELULOZE OBTR Miklavževo/ ŽELEZNA KAPLA tel. (04237)204 želi vsem Gorenjcem in poslovnim prijateljem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1981 topsport Topsport — Sport-Shop BLEIBURG/ PLIBERK Volkerijiirkter StraSe 11, tel (04235)2041 IMP METAL Šentjakob v Rožu Ob izletu po Podjuni se lahko oglasite tudi v naši trgovini, kjer vam je na voljo celotna oprema za zimske in letne športe. Veseli bomo vašega obiska! SREČNO 1981! TOPSPORT SE UVRŠČA MED VODILNE PROIZVAJALCE SMUČARSKIH ROKAVIC tel. (04253) 545 PROIZVODNJA REGULACIJSKIH ARMATUR IN ELEKTRONSKE REGULACIJE EXPORTIMPORT Prebivalcem in poslovnim prijateljem z G o renjske želimo SREČNO NOVO LETO 1981 in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje! Topsport je bil ustanovljen leta 1976 kot avstrijsko podjetje Naslednje leto je Toper iz Celja z družabniškim kreditom postal solastnik, z nadaljnim vlaganjem pa se njegov delež vse bolj povečuje. Glavni proizvod podjetja so smučarske rokavice, za drugo leto pa že imajo tudi naročilo za rokavice za nogometne vratarje, pa tudi o proizvodnji še nekaterih drugih izdelkov raz- mišljajo Letošnje leto zaključuje s 17 milijoni šilingov promata. V podjetju je zaposlenih 45 ljudi, njihova povprečna starost pa je 25 lat Doma so v glavnem iz Pliberka in okolice in v večini koroški Slovenci Kapacitete podjetja še niso popolnoma izkoriščene in bi lahko zaposlili še 25 ljudi, toda tržišče jim tega zaenkrat ie ne dovoljuje. Proizvodnjo prodajo na nemško tr Topsport vodi dipl. trg. Habernik iz Rikarje vasi Joče Poleg jugoslovanske bodo letos opremili tudi avstrijsko raprazantanco. kar jim pomeni posebno priznanje in vzpodbudo za nadalnje delo žišče (50%), nekaj v Švico in seveda v Avstriji ter v Jugoslavijo, kamor so do sedaj malo izvozili, pa ie letošnje uvozne omejitve v Jugoslaviji so jih prizadele V Jugoslavijo želijo već izvažati, saj od tam .blago tudi uvažajo za svojo športno trgovino, pa tudi za prodajo na širše avstrijsko tržišče bi uvažali, če bi se dobavitelji držali dogovorjenih rokov in količin. Mlademu kolektivu sa ni treba bati prihodnosti, saj bo z lastnim prizadevanjem in pomočjo matične delovne organizacije Toper iz Celja vsekakor dosegel ie lepše uspehe. ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU A 9020 Celovec, Pavličeva 5 - 7 /Paulitschg telefon (04222) 70565 telex 2162 POSOJILNICA LOČILO Ločilo 31/Hart tel. (04257) 412 1nnnft"'""i m »J H&TSCN V1LLACH BELJAK A „0»,o'",°o PMUMTIIM NliMI ormOJILNlCA ŠT. JAKOB V ROŽU ?°? i k\ Rožu 14/St. Jakob i. R. r gt. Jakob v HV l tel. (04253)314 POSOJILNICA CELOVEC Celovec — Klagenfurt Kolodvorska 1/Bahnhofstr. tel. (04222) 82129 KLAGENFURT CELOVEC MU«. Miti . tCMCf UNO ioonCt *THIM WS 'tl5n«" « »0i«iT«. \ I mucu »mu v aohi ' MSCMT«. POSOJILNICA BOROVLJE Borovlje — Ferlach Poštna 4/Postgasse tel. (04227) 3235 POSOJILNICA PLIBERK Pliberk / Bleiburg Velikovška l/Volkermarhterstr. tel. (04235) 2583 J \ vrtu Antun ^ ftUBNCC \ MI« / ^ / iaocuu / (maooar / domu «u / ■lcmhms f plim** ^ CALLiZflM CAUCIM »■TTtPlJDCtf IfUZlU POSOJILNICA DOBRLA VAS Dobrla vas - Eberndorf Pliberška 6/Bleiburgerstr. tel. (04236) 2076 POSOJILNICA ŽELEZNA KAPLA Železna Kapla 67/Eisenkappel tel. (04238) 231 POPOLN 'bAn'čNI MsiSvfSVA ^^ SREČNO NOVO LETO 1981 OGLASITE SE PRI NAS -VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA ) Brniški Elan uspešno v tretjo leto Mešana družba za proizvodnjo in trgovino športnih izdelkov Elan v Brnici pri Beljaku nadvse uspešno gospodari - Še nove zmogljivosti in možnosti za nadaljnji prodor na tuja tržišča Brnica — Pred dvema letoma, leta 1978, so v Bmici na Koroškem ustanovil' družbo za proizvodnjo in trgovino Športnih izdelkov. Elan. Begunjski Elan je »kupaj z avstrijskimi in švicarskimi družabniki zgradil proizvodno halo in spremljajoče objekte v Brnici. tik ob cesti, ko se pripeljete s prelaza Podkoren. Ob proizvodni hali je Se dobro založena trgovina s športnimi izdelki, kjer proda ia jo tudi za dinarje. V proizvodnji smuči zaposlujejo danes 85 ljudi, ki so doma iz celovškega okoliša. Letos bodo izdelali in prodali na tržišče Hotel Obir v Železni Kap li je visoke A kategorije Obir — steber turistične V Železni Kapli so pred tremi leti postavili hotel A kategorije, hotel Obir — Radi bi s turistično poslovno skupnostjo povezali turistično ponudbo — Izgradnja smučišč na Peci — Zadovoljni gosti Ob pobočju Karavank, ob stičišču Obirskega potoka in Bele, le okoli 40 kilometrov od Celovca leti Železna Kapla, ki je obenem oddaljena od mejnega prehoda Jezersko le 15 kilometrov. Lega Železne Kaple je nadvse privlačna in turistično izredno zanimiva in ima dva naravna parka, bogate stoletne gosdove in vrelce zdravilne vode. Pravi počitniški užitek pa goetu ponujajo tudi zgodovinske zanimivosti; v Železni Kapli imajo odprt plavalni bazen, v zimskem času pa so gostom na voljo smučišča z vlečnico. Domača društva a pevskimi, folklornimi in zabavnimi prireditvami ao nadvse aktivna in v Železni Kapli cesto zazveni prelepa pesem. Marsikateremu gostu pa bo vleč planinarjenje, saj se lahko poda na daljše ali krajše ture na bližnje vrhove kot so Ojstra, Pristovski Storžič, Belška K očna, Ojstrc in drugi. Železna Kapla ima precej gostinskih in turističnih zmogljivosti. V občini je več kot 440 gostinskih ter 200 zasebnih postelj, beležijo pa precejšen turistični obisk. Izreden korak naprej pa so naredili pred tremi leti, ko je v Železni Kapli začel obratovati nov, sodoben in nadvse udoben hotel A kategorije, hotel Obir, danes dobro znan Slovencem na obeh straneh Karavank. Lastnik je družba z omejenim jamatvom — Južnokoroška turistična družba, kjer imajo večino vloženega kapitala koroški zadružniki ter delovna organizacija Al p« to ur iz Škofje Loke. »Hotel Obir, odprt leta 1077, je prvi poskus sodelovanja z matično Slovenijo v tem kraju,« pravi direktor hotela Obir Ivo Silič. »Lastnik 'je Južnokoroška turistična družba (Sttdkirntner Fremdenverkehrs-gesell-schaft m.b.H). kapital pa so vložili avstrijski družabniki, Alpetour, posojilnica Železna Kapla, Zveza slovenskih zadrug iz Celovca ter deset občanov Zelesne Kaple, ki so bili med drugim tudi pobudniki za izgradnjo slovenskega hotela v Železni Kapli. Tradicija turizma v Železni Kapli je stara, saj ao se danes vidni v Beli ostanki zdravilišča. Prav gotovo bi bilo smotrno v prihodnje Železno Kaplo intenzivneje razviti in jo spremeniti v dober in velik zdraviliški center, saj ima sanj vse pogoje. Leta 1977 smo imeli v našem hotelu, ki ima 88 ležišč, 2.800 nočitev, dve leti kasneje pa ao nočitve porasle na 11.000,« nadaljuje Ivo Silič, »tako so se prenočitve kar za trikrat povečale, kar je seveda razveseljivo. Največ prihaja Nemcev, Ho-landcev in Angležev, še posebej Angleži se pri nas nadvse dobro počutijo. Agencija Yugotoursa, ki iz Londona pošilja največ Angležev v Jugoslavijo in Evropo je za letne ugotovila, da ao nas gostje v anketi izredno pohvalili in nam ; risodili drugo mesto med hoteli, ki so najbolj priljubljeni. Direktor hotela Obir Ivo Silič Slovenaki hotel Obir dobro sodeluje z nemškimi in avstrijskimi turističnimi agencijami, nadvae uspešno pa je sodelovanje a kulturno umetniškim društvom Zarja iz Železne Kaple, ki popeatri kulturno življenje kraja in nudi obilo kulturnih užitkov gostom hotela. Posebej poleti se vrstijo najrazličnejše folklorne in druge prireditve ter večeri in se tako gostje seznanjajo a slovenskimi običaji, s slovensko besedo in a slovensko pesmijo. Pred dvema letoma amo v Železni Kapli ustanovili tudi turiatično društvo, ki je povezalo vse tiste v kraju, ki se s turizmom posredno ali neposredno ukvarjajo. Po tem letu je bil občuten porast goetov v vsej Železni Kapli. kraj sam pa je imel od tega znatno več.« Hotel Obir radi obiščejo tudi Jugoslovani, še posebej razne kulturne ter druge skupine, izletniki ter posamezniki. Zavedajo pa se, da bi imeli znatno več jugoslovanskih gostov, ko bi razvili tudi zimski turizem. Železna Kapla je v Podjuni, ki je gospodarsko najmanj razvita, zato se je tudi hotel Obir povezal z ostalimi slovenskimi hoteli. Želijo ustanoviti interesno skupnost za turizem — zdaj je to zadruga. Namen tega združevanja pa je, da bi prav slovenskega gosta Ae bolj privabili ter seveda poskrbeli za boljšo zimsko rekreacijo. Ždsj kar 70 odstotkov vseh nočitev ustvarijo poleti, radi pa bi zgradili smučarske terene na Peci ter, Ae bolj približali hotel in sam kraj zimskemu turistu. Območje Pece pa j-ti na področju treh občin, zato bi se morali resnično zavzeti in bre/ nrenrek in pomislekov začeti investirati, saj so tereni prečudoviti Hotel Obir je tako opravičil svoje zaupanje in uapešno krenil na pol odlične ponudbe - hotel je izredno prijetno opremljen postrežba opravičuje visoko k.tegorijo. Skup. z ostalim, v^ kraju ,n v bližnji okoHci pa si prizadeva, da bi bila tudi ostala ponudba v kraju zanimiva M turista kf prihaja v hotel Obir ne le .z Slovenije ,n Jugoslavije. okoli 20.000 parov poliuretanskih smuči, predvsem mladinskih smuči, otroških smuči in smuči srednjega razreda. Prav to proizvodnjo smuči so povsem preselili iz matičnega begunjskega Elana v Brnico in se lahko tako bolj specializirali ter si razdelili delo. Skupna proizvodnja za letošnje leto znaša za okoli 70 milijonov avstrijskih šilingov. Te smuči, ki jih proizvajajo v brniškem Elanu, se zelo dobro prodajajo in imajo danes vso proizvodnjo razprodano. Prodali bi lahko Se več. vendar se nameravajo v prihodnje bolj usmerjati v kvaliteto in smuči ter cenovno približati kupcem. Izdelovali naj bi smuči viSje in boljSe kvalitete in ob tem razmišljajo, da bi uvedli Se drugo delovno izmeno. Njihova zmogljivost namreč dopušča proizvodnjo za nadaljnjih 100.000 parov in bi bila tako skupna zmogljivost 300.000 parov smuči — vse to pa predstavlja kar tretjino Elanove proizvodnje smuči. V brniSkem Elanu je vpeljana visoko avtomatizirana proizvodnja, sam tehnološki in delovni proces je učinkovit. Smuči prodajajo največ na zunanja tržišča, kjer se je begunjski Elan že uveljavil ter seveda na jugoslovansko tržiSče, kjer je za te smuči precejSnje povpraševanje, izvoz v Jugoslavijo pa je tudi zato nujen, ker Elan v Begunjah teh smuči nima več v svojem proizvodnem programu. Okoli 50.000 parov smuči tako poSljejo na jugoslovanski trg. S surovinami nimajo problemov, v začetku je bilo le nekaj težav zaradi fluktuacije kadra, saj je bila taksna proizvodnja v tem okolišu povsem nova in ni imela nobene tradicije. Zdaj pa so delavci ostali in so nadvse zadovoljni, saj delajo v sodobnih prostorih in ob ugodnih delovnih pogojih Imajo organizirano prehrano. uspeSno pa reSujejo tudi vse socialne in druge probleme zaposlenih. Pomembna dejavnost poleg proizvodnje je tudi trgovina, kjer ponujajo kom pletno Športno opremo za zimski Sport, alpinizem in poletne Sporte. Zdaj prav tu prodajajo tudi vse artikle, ki jih je v naSih trgovinah težje dobiti - od vezi do smučarskih maž do opreme, cene pa so nadvse konkurenčne. Brniški Elan ai je torej v dveh letih utrl uspešno pot razvoja, pomembno pa je, da so v proizvodnji smuči zaposlili veliko koroških Slovencev, ki so v mešani družbi za proizvodnjo in trgovino športnih izdelkov (Sport-artikelerzeugungs und Handelageeel-lschaft m.b.H) Klan izredao zadovoljni in marljivo uresničujejo vse planske delovne naloge ia dolžnosti. S tem pa Elan tudi uspešno prodaja svoje smuči tako na domače kot na tuje tržišče. Tik ob cesti, ko se peljete s prelaza Podkoren, je Elanova proizvodnja smuči in dobro založena prodajalna... TOVARNA CELULOZE OBIR I ■ domačinov Tovarna celuloze Obir letno izdela 33.000 ton celuloze, kar zadostuje za tretjino potreb slovenske papirne industrije - Največje podjetje v Železni Kapli, kjer dela nekaj več kot 200 domačinov Železna Kapla leži ob stičišču Obirskega potoka in Bele. ob pobočju Karavank. Od glavnega mesta Koroške. Celovca, je oddaljena le '38 kilometrov. Do jugoslovan-sko-avstrijske meje, gorskega prehoda Jezersko je 15 kilometrov. Čudovita lega samega kraja, z zaščitenima naravnima parkoma korsko sotesko in dolino Bele. idiličnim Remšenikom, Lepeno. Lobnikom. stoletnimi gozdovi, vrelci zdravilne vode. kulturnozgodovinskimi zanimivostmi, nudi gostu pravi počitniški užitek. Tako uči slovenski turistični vodnik Južna Koroška o najjužnejšem repu Avstrije, občini Železna Kapla. Pa tudi bolj strogo se jo da predstaviti. Meri malo manj kot 200 kvadratnih kilometrov in ima 3700 prebivalcev. Do pred kratkim so na Koroškem pravili, da je občina Železna Kapla tujskoprometni slepič, čeprav je v vsaki drugi hiši gostilna. To pa je bilo tudi vse. Pa so se slovenski zadružniki odločili postaviti hotel in ob sodelovanju Južnokoroške turistične družbe, kjer imajo večino slovenski zadružniki in škofjeloškim Alpetoufom, je zrasel sodoben hotel Obir. V občini je okoli 700 delovnih mest, 170 delavcev pa je zaposlenih v sosednjih občinah. V kmetijstvu in gozdarstvu dela 150 delavcev, v gradbeništvu 46, gostinstvu nekaj čez 60, druga podjetja pa imajo vsa manj kot 25 zaposlenih. Gorskih kmetov je v občini kar 257. Po statističnih podatkih izpred dveh let, stoji v hlevih približno 15 konj, v svinjakih je 1280 svinj ter v stajah 161 ovac. Kmetje redijo tudi 950 krav. Tako kot ugotavljajo kmetje pri nas, tako tudi koroški, da je zaradi transporta pridelovanje- mleka komaj rentabilno. Največja delovna organizacija je tovarna celuloze Obir v Kehrci — Zellstoffahric Obir. Tovarna je bila ustanovljena 1906. leta. Ko so v prejšnjem stoletni opustili topilnico železove rude in kovačnicoj se je v Rebrci rodila papirna tovarna. Ko pa je ta pogorela, so začeli delati celulozo, ki ima sedaj V tem kraju že 76-letno tradicijo. Se leta 1952 je delalo V tovarni 1000 ljudi, od tega .'100 žensk, ki SO ročno obtrgale vsak kos lesa, kasneje pa |c tehnologija seveda napredovala in je bilo potrebnih vse manj delavcev in danes jih v tovarni dela le Ae 206 Tovarna celuloze Obir |e mešana družba. Pred približno letom in pol so jo od prejšnjih lastnikov odkupila slovenska papirna podjetja — Papirnica Radeče, Količevo. Vevče in Sladkogorska ki imajo v njej 70 dele žev, 30 odstotkov deležev pa ima švicarska banka S tem so zagotovili nost in kakovost izdelkov. Delajo vse dni v letu in to v štirih izmenah V njej služijo kruh delavci iz štirih občin - razen iz Železne Kaple hodijo v tovarno celuloze na delo tudi delavci iz Žitare vasi, Globasni-ce in Galicije. Prav sedaj gradijo novo proizvodno halo za novi izžemalni stroj. Računajo, da bo nova hala nared sep-, tembra prihodnje leto in zagotavlja-. Ia bo Še bolj racionalno proizvodnjo. Investicija teče "s pomočjo -zvezne avstrijske vlade, ki je iz' sklada za razvoj manj razvitih krajev prispevala 16 milijonov šilingov in sicer namensko za ohranitev delovnih mest. Denarja ne bo potrebno vrniti, če bodo 10 let obdržali delovna mesta za 150 delavcev. Gradbena dela izvaja firma SCHIHER iz Sireče vasi. Hala bo imela 1500 kvadratnih metrov delovne površine. Potem, ko bo nova hala zgrajena, bo proizvodnja v tovarni celuloze v Obirju večja za 20 odstotkov. Čeprav krijejo le tretjino potreb slovenske papirne industrije in so torej možnosti prodaje skoraj neomejene, menijo, da kaj dosti ne bodo povečevali proizvodnje. Povečevanje po njihovem prepričanju in izračunih ne bi bilo rentabilno, ker bi morali predaleč po les. delo najmanj 200 domačinom, hkrati pa imajo naše tovarne blizu doma zagotovljenih kar tretjino potreb po celulozi. 33.000 ton jo letno izdelajo v tovarni Obir Kot sta povedala vodja tovarne Kriedrich Haller in njegov pomočnik Peter Kuhar, ima tovarna sodobno tehnologijo, ki zagotavlja rčrilabil- I' • xl i it ii i> |s jugovzhodni del KoroAke. ideale u kraj za počitek in ca razvedrilo, / ozadjem Kamniakih Alp. a Karavankami in Obir jem, ki je najviija gora tega kraja in aeveda z zimako privlačno Peco. Podjuna je področje gora, dolin, Noteak, hribov in gozdov in prav zaradi takane pokrajine ne tu ni razvila indu-atrija. Podjuna je oatala počitniaki kraj, ki ima ae idealne moznoati nadaljnjega turističnega razvoja. Podjuna ima !.'•« kilometrov dobro označenih in varnih poti, ki vodijo ■kosi naravne parke k naravnim in kulturnim apomenikom. Turiati ae lahko ohladijo v Alevilnih naravnih jezerih; v hotelih, goaOačih in v hunga-IcmIi ter aohah pri zasebnikih, kmetijah in avtokampih ima Podjuna I «.000 tujakih poatelj. Se poaebej pa ao turiati zadovoljni zaradi izredne in nenarejene goatoljubnoati ljudi, ki tod tivijo in ki ao jim atari kulturni in folklorni običaji del vaakdanjega življenja in tudi zato tako prlatnl. Vodja Tovarne celuloze Obir Friedrich Haller