Z83. Stlfllta.
m  Ml          Hf V  I    lllf 9**  "                  I9lv«
nm. leio
*                       *                                                                                                                L'
na dom dostavljal: eelo leto naprej   •   •  •_ •   K 24*—
pol leta „ • •,..f. ■ 12*— četrt leta » £ • •/• • 6*— na mesec   „ % , * • •? •   •   2*—
.Slovenski Narod' velja v IfaMfMl
v upravu lltvu pfe jasan: celo leto naprej   •  #   •   •   K 22*— pol leta       „      •  •   •   •    • 11*— Četrt leta      m      m j* «• *•    •    5*50 na tseaee    m      •%  ♦ *•   •   1*90
Dopisi naj te frankirajo. Rokopisi »e ne vračajo. VredaUtro s Inaflora mllca it S (v pritličju levoj teltton it 34.
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta tm. enkrat po  1<S vin., aa dvakrat
po 14 vin., aa trikrat ali  večkrat  po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserrijah po dogovoru.
Ujm avniltvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d,
to je administrativne stvari.
m                    Fosamaimsi Atavtlka valU M rtmmrlftv.                  ■
Na pisjnena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Nftrotffts tiskana11 Mtfoa it Si.
.Slovenski Narod* volja po posli:
aa Avstro-Ogrsko:                                   za Nemčijo:
eelo leto skupaj naprej     •   K 25*—
pol leta       „        „     •   •    • 13*—
Četrt leta     „        „     A    •    650
na mesec    •        m    .w»    .   2*30
celo leto naprej        .   .   ,   K 30'—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej   .  m  m  .  K 35.-*
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpravniStvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica it 5, telefon it 85.
Svetovna vojna.
Uspešni boji naše armade na Kol u bari. — Borbe v zapadni Galiciji in \ Karpatih. — Črnovice so naše čete izpraznile. — Nemški uspehi v Argonskem lesu. — Mir na severovzhodnem bojišču.
NA    POLJSKI    FRONTI  JE    MIR.
—   BOJI   V   ZAPADNI   GALICIJI.
IN  V  KARPATIH.  —  ČRNOVICE
SMO   IZPRAZNILI.
Dunaj, 27. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 27. novembra opoldne:
Na poljski fronti je potekel včerajšnji dan razmeroma mirno. V zapadni Galiciji in v Karpatih trajajo boji se dalje. Odločitev še ni nikjer nastopila. Naše čete so zopet izpraznile Črnovice.
Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H6fer, generaimajor.
JUft  NA   VZHODNJEM   BOJIŠČU.
Berolin, 27. novembra. (Kor. ur.) Molffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 27. novembra dopoldne:
Na vzhodu nI bilo včeraj nobenih odločilnih bojev.
Vrhovno armadno vodstvo.
POLOŽAJ NAŠE ARMADE.
»Reichspost« priobčuje iz vojnega tiskovnega stana naslednjo oči-vidno oficijozno izjavo visokega vojaškega dostojanstvenika:
»Naše akcije napredujejo tako na severu, kakor na jugu uspešno. To potrjujejo tudi včeraj izdana oficijelna poročila. Nočem pa prikrivati, da je v vsakem slučaju želeti mirnega presojevanja položaja. Pesimizem ni umesten, pa tudi brezmejni optimizem ne. Moderna vojna nam dosedaj še ni prinesla   nikakih   odločitev   v
smislu nekdanjih bitk. temveč le mnogo negotovih uspehov. — Odločitev na enem aH drugem bojišču pride lahko čez noč, mogoče Je pa tudi da sploh izostane in da se mesto nje pojavi na eni strani popolna utrujenost.
Mimo zaupanie v armado in njeno vodstvo tvori slej ko prej naj-sigurnejšo četo vodnico za presojanje vojnega položaja.«
*                  .
*
BOJI NA  RUSKEM POLJSKEM IN
V GALICIJI.
Na ruskem Poljskem je vladal zadnje dni relativno mir. Soditi je, da so temu na ruski strani krivi porazi in težke izgube zadnjih dni. Tudi čakajo Rusi na nove čete, ki so na poti v fronto. Zaveznika pa v tem trenutku nimata povoda, da bi opustila defenzivo in prešla v ofenzivo. Tudi boji na ruskem Poljskem so že opetovano pokazali, da je pod gotovimi pogoji defenziva pogosto močnejša bojna oblika, kakor ofenziva. Zaveznika se pripravljata sedaj na oipor proti novim ruskim četam, o katerih je poročal že predvčerajš-nem nemški generalni štab. Tudi je nemški generalni štab prepričan, da se mu bo tudi to pot posrečilo ustaviti ruski sunek. Bojna črta se razteza sedaj od izliva Bzure ob tej reki preko Lovič-Brzezina ob Bilici, preko Miehova do izliva Szreniave v Visio. Vzhodno od Plozeka si stoje tudi    nemške in ruske čete nasproti.
V zahodni Galiciji, kjer so ostale naše čete iz višjih ozirov popolnoma v defenzivi, se razteza bojna    rta od
Visle vzhodno od Novega Brzeska proti jugu ob Dunajecu nekako do Novega Sancieca. Na prvi pogled je razvidno, da je položaj v Galiciji odvisen od položaja na ruskem Poljskem, kjer mora pasti glavna odločitev. Avstro-ogrska ofenziva v Galiciji bi ne imela, niti če bi bila zmagovita, posebnega vpliva na splošni položaj. Zmaga v Galiciji pa bi tudi ne mogla popraviti eventualnega umikanja na ruskem Poljskem. Zato je najbolj pametno, če ostane naša armada v Galiciji za enkrat mirna in čaka, da se dogodki razvijejo. S tem hrani svoje moči ter jih lahko ob pravem času in na pravem mestu postavi v odločilni boj.
»Dailv Telegraph« poroča: V Petrogradu je čutiti nekako nemirnost zaradi položaja na Vzhodnjem Pruskem in na Poljskem. Zadnja poročila pa so vznemirjenost popolnoma razpršila. Dejstvo, da priznava ruski vrhovni poveljnik, da so se ruske čete umaknile, je zelo pomirljivo ker je računati s tem, da se je to umikanje izvršilo samo iz strate-gičnih ozirov. Brez dvoma je zelo pametno, če počakajo Rusi proti-ofenzivo Nemcev v svoji lastni deželi in sicer kolikor mogoče daleč od nemško-ruske meje, ker Nemci potem nimajo več na razpolago nobene železnice.
Giasorn ruskih poročil skušajo Nemci v bojih severno od Lodza z neprestanimi silnimi napadi zlomiti ruski odpor. Avstrijci in Nemci zastavljajo v tej bitki vso svojo moč ter bo odločitev te bitke silnega pomena za nadaljnji potek vojne.
Iz Petrograda prinaša »Beri. Tageblatt« tole poročilo: »Russkoje Slovo« piše: Z ozirom na še vedno stacijonarni položaj na zahodnem bojišču in z ozirom na dejstvo, da je posegla Turčija v vojno ter z ozirom na vznemirjenje v Perziji, se bavi vlada sedaj z vprašanjem, ali bi ne kazalo poslati japonske armade na vzhodno bojišče. Sedaj se vrše diplo-matična pogajanja med Petrogra-dom in Tokijem.
Bitka pod Krakovom.
Krakovska »Nowa Reforma^ poroča:    Danes od ranega jutra je zo-
pet slišati s severnovzbodne strani Krakova in iz smeri Niepolomic silno grmenje topov. Okoli pol 11. dopoldne smo čuli 24 topovskih strelov, oddanih zapored. Ko so topovi obmolknili, so jele drdrati strojne puške in pokati manlicherce. Pokanje pušk se je slišalo docela razločno. Kasneje je postalo grmenje topov in pokanje pušk slabejše. Zdi se, da je sovražnik že dobil svoj del.
Velika in silna bitka, ki se vrši nekaj dni sem severno od Krakova na ozemlju ruske Poljske, se razvija ugodno za avstrijsko armado, v kateri se po svojem junaštvu in po svoji bravuri odlikujejo zlasti poljski polki. Dokaz tega je, da so naše čete zavzele celo vrsto utrjenih sovražnih pozicij ter zajele ne par sto, marveč par tisoč ruskih vojakov. Nekaj dni sem prihajajo ob vsaki uri r>o-dnevi in ponoči v Krakov transporti vjetnikov, ki jih eskortirajo naši vojaki. Med vjetniki so zastopani vsi narodi, ki žive v ruskem carstvu. Pretežno večino med njimi tvorijo Rusi, a mnogo je tudi Tatarov, Gru-zinov, Finladcev itd. Poljakov je to pot malo med vjetniki. Vsi vjetniki so videti zelo izmučeni in izčrpani. Ruska intendanca očividno ne more v polni meri preskrbljevati silne armade s potrebnimi živili. Uvaževati je treba, da se vrše boji v krajih, ki so po štirimesečni vojni popolnoma opustošeni. Zima in glad pa nista tako nevarni avstrijskim četam in sicer za to ne, ker se naša armada opira na kraje, ki se jih vojna še ni do-taknila,vs!ed česar je tam provijanta-cija prav lahka. Včeraj popoldne so pripeljali v mesto velik vjetniški transport. Bilo je okrog 2000 vjetnikov. med njimi mnogo častnikov. Posebno pozornost je vzbujal med njimi višji častnik čerkeških oddelkov s karakteristično belo čerkeško čepico. Zvečer in ponoči je došlo v Krakov še par vjetniških transportov. Vsi ti vjetniki ostanejo dan, dva v Krakovu. na to pa jih odpeljejo v notranjost monarhije.
Pripominjamo, da se je našim četam posrečilo odvzeti Rusom poleg vjetnikov Še tudi množine streljiva in drugega   vojnega materijala-
Danes ob 9. dopoldne so vse te vjetnike    transportirali na kolodvor.
Bil je to ogromen sprevod. Vjetnike je spremljala silna armadna eskorta.
Iz Črnovic.
»Czernovvitzer Allgemeine Zei-tung« z dne 21. novembra piše:
Danes je potekel ravno mesec dni, odkar so se naše čete zopet vrnile v nase mesto. Dne 20. oktobra so Rusi odšli iz mesta, dne 21. oktobra pa so se pojavili v Črnovicah prvi večji oddelki naše armade. S tem dnem so v Črnovicah zopet uvedli avstrijsko upravo.
Na čelo te uprave je stopil kot prvi vladni komisar vladni svetnik dr. Norat. Pač nas še vedno vznemirjajo sovražne čete, ki se še vedno nahajajo v bližini mesta, toda junaštvo naše armade in vrlina njenih voditeljev sta nam porok za to, da lahko upravičeno upamo, da se bodo ob odporu naših hrabrih čet ponesrečili vsi sovražni poskusi, da bi znova bilo ugroženo naše lepo mesto.
Preživljamo zgodovinske čase. Pokažimo, da smo jim enakovredni, da ne bodo veliki časi našli — malih ljudi!
*
RUSI V KARPATIH.
»Magvar Orszag« poroča \Z zempiinskega komitata, da je bil poveljnik ruskih čet general Skolišek. Nase čete so Ruse napadle in ti so takoj zbežali. Mnogo Rusov je bilo pri tem vjetih. Naši so Ruse zasledovali in jih prisilili k drugi bitki, v kateri so imeli Rusi zopet velike izgube. Ostanki poraženih ruskih čet so zbežali v gore, da pridejo čez mejo. Zasledujejo jih močne patrulje.
Kakor poročajo iz Nyiregyhaze, zasledujejo naše čete sovražnika, ki je bil pregnan iz komitatov Ung in Zemplin, ter so naše Čete dospele že na gališko stran Karpatov. Na svojem begu so Rusi večkrat poskusili se ustaviti in zbrati, kar se jim pa ni posrečilo.
O boju pri Uzsoku poroča veliki župan komitata Ungvar, da so se nase čete najprej navidezno umaknile, potem pa prijele Ruse s treh strani ter jih odločilno porazile. Po-vratek je bil Rusom odrezan in naši so vjeli več tisoč sovražnikov. Tudi več drugih ruskih oddelkov bodo na-
LISTEK.
Oj ta soldašhi boben.
Cvetoča Lombardija, dežela ču-dovite lepote in bujne rodovitnosti. Po tvojih cvetočih planjavah so pretakali naši fantje srčni cvet — svojo kri. Tam doli je vzcvela pretresljiva narodna pesem »Oj ta soldaški boben . . . «
Barličev Matevž in Molkov Tine sta bila doma iz Podkraja v prijazni Moravski dolini, nad katero čuva lepa gora Limbarska. Skupaj sta se igrala kot otroka, skupaj pasla po bregovitih osojnih pašnikih nad Podkrajem govedo. In ko sta odrasla, sta v lepih poletnih nočeh s tovariši prepevaje fantovala po domaČi vasi, pa po Crešnjicah, po Vrhpolju, po Krascah in Stegnah. Bila sta močna kakor hrastje v gozdu Babnica in vitka kakor smreke gori na strmem pobočju hriba Cicla. Kadar sta se to službi božji na Vrhpolju z drugimi fanti ustavila pred Hrenovo ali Jako-povo hišo, kjer je bilo ob nedeljah in praznikih zbirališče fantov, tedaj je marsikaterega dekleta oko z veseljem in zadovoljnostjo obstalo na krepki, lepi Matevževi ali Tinetovi postavu
Lepo pomladansko jutro Je diha-lo na<l liubo Moravsko dolino, ko sta
Matevž in Tine odhajala v Li bljano na nabor. Prepričana sta bila, da bosta potrjena in da to jutro jemljeta slovo od domačih, od rojstne vasi in
od rojstne doline. Pot ju je vedla preko Javoršice. In tedaj se je oglasil pri sv. Petru na Vrhpolju veliki zvon, ki je bil vlit iz topov in je imel neznano nežen in mil glas. Oglasi! se je pri sv. Martinu v Moravčah veliki zvon, nad trideset stotov težak, in napolnil vso dolino z mogočnim svojim donenjem. Pravili so, da so ta zvon slišali na Ljubljansko polje, ako je bil veter ugoden. In zapeli so še zvonovi pri Sv. Trojici in pri Sv. Andreju in v Kosezah in na Limbarski gori. Pozdravljali so mlado jutro. Matevžu in Tinetu pa je bilo tesno pri srcu. Od doma gresta, vzeta bosta v vojake, tam bo treba služiti dolgih dvanajst let, in srečna bosta, ako jih doslužita in se vrneta domov. Če pa padeta in obležita na bojnem polju! Grenka misel. Beži, saj je danes tako lepo pomladansko jutro, polno upanja in mladoletne sreče. Pri Jemčevem znamenju, kjer se prevali Moravska dolina v Savsko dolino, sta zaukala v pozdrav in slovo domačemu kraju, in odhitela tja čez Kamnico in Dovsko na brod, ki i« ie pri Lazih prepeljal na desni breg Save. Ob določeni uri sta že bila v Ljubljani, kjer ju je komisija brez ugovora spoznala za sposobna za vojaški stan. Kakor je bHa tedaj navada, sta takoj ostala pri vojakih i
in oblekla »suknjo belo« in dela nase »sabljico prepasano«. Nekaj časa so ju vežbali s tovariši novinci v Ljubljani, potem so pa vsi odrinili v laško deželo.
Prišla sta v lepo Lombardijo, gledala nje cvetoča polja in ponosna mesta, opazovala cvet laških deklet, a njuno srce je ostalo zvesto ljubi Moravski dolini in dragim domačim. In tako so med vojaškim življenjem, trpljenjem in veseljem, hitro potekala leta in bližal se je čas, da odrineta Matevž in Tine, ki sta vedno služila skupaj, tja, od koder prihaja beli dan, tja v lepo slovensko deželo.
Tedaj pa so napočili viharni dnevi, dnevi hudih spopadov, srditih bojev in slavnih bitk, v katerih je po cvetoči Lombardiji prelival cvet slovenskega naroda cvet svojega srca — svojo kri za brambo domovine.
Veselo poletje je trosilo svoje zaklade po rodovitnih dobravah in planjavah Lombardije, naši fantje pa so hrabro, neustrašeno in navdušeno polagali na žrtvenik domovine svoj največji zaklad, — svojo srčno kri, vir svojega življenja.
V eni takih prask je bil Barličev Matevž smrtno ranjen. Molkov Tine, ki se je tudi to pot boril ob njegovi strani, ga je odnesel iz bojnega meteža na varno v bližnji log. Položil ga je rahlo na mehko travo, skočil po vode do bližnjega studenca, zajel Je v čepico, pa se vrnil k tovarišu in m»" umival zpajočo   rano na prsih.
Solze so se mu svetile v očeh, ko je opravljal delo usmiljenega sama-ritana.
Ubogi Matevž! Kako rad bi mu Tine pomagal, kako rad bi mu ustavil tok krvi, s katerim je vhajala njegova življenska moč.
»Umrl bom,« je vzdihnil Matevž. »Pa rad umrjem! Koliko tovarišev je Že umrlo pred mano. Pa veš, Tine, samo ena mi je hudo. Umreti v tujini!«
Tine ga je tolažil, kakor je vedel in znal. Prepričal ga je, da je smrt vojaka v tujini Častna in slavna. Pomiril se je Matevž. Prosil je še Ti-neta, naj nese pozdrav domačim, pa sosedom pa lepi Moravski dolini in ljubi gori Limbarski, ki varuje in čuva rojstno dolino. Po kratkem smrtnem boju je izročil svojo dušo Stvarniku. Po njegovem obrazu je bil razlit blažen mir, kakor da je samo zaspal brez bolečin, kakor da v zadnjih trenotkih ni mučila njegovega srca misel in zavest, kako bridko in hudo je umirati v tujem svetu.
Tine je lepo uravnal ljubega tovariša, zaprl mu je oči, sklenil roki in ga pokrižal.
Potem pa je sedel poleg njega. Široki listi javorja, pod katerim je ležal mrtvi Matevž, so se pregibali v lahni večerni sapici in se kopaH v žarkih solnca, ki je zahajalo v vsej svoji lepoti in krasoti daleč tam za lombardsko nižino. Tine pa se je vdal tihemu premišljevanju.
Ubogi Matevž! Tvoja zadnja misel je bila — tvoj dom; zadnje besede so šepetale pozdrav nepozabnemu rojstnemu kraju. Doma bi bil rad umiral in umrl! Smrt v domačem kraju! Ljubeči domači stoje ob bolnika postelji in mu lajšajo zadnje trenotke s tolažilnimi besedami. Posloviš se od njih, ozreš se skozi okno in se posloviš od trat in pašnikov in polj, kjer si užival zlate ure srečne mladosti, pa mirno zaspiš. Na Vrhpolju pri Sv. Petru ti zapoje veliki zvon tako milo in ganljivo in sporoči tvojo smrt znancem in prijateljem. Polože te na oder, pogrnjen z lepim belim prtom iz domačega platna, natrosijo nate domačega cvetja, vrtnic in nageljev, nažgo vrsto luči in postavijo ob oder vse polno rožmarina in roženkravta. Krope te in molijo za tvoj dušni mir, naposled pa te v dolgem sprevodu poneso na prijazno pokopališče v Moravče, odkoder se tako lepo vidi po vsej dolini. Polože te v ljubo družbo sorodnikov, znancev, prijateljev, ki so odšli pred tabo s sveta. In skoro pridejo za tabo drugi znanci in prijatelji/uživat mir in pokoj po boju in trpljenju življenja. Okrase ti grob s cvetjem in te obiskavajo, kadar prihajajo k fari v cerkev ali po drugih opravkih. Res, doma je sladko in lahko umreti.
Vendar je tudi smrt vojakova v tujini lepa in častna! Na planjavi, katero je pojil s svojim znojem in močil s srčno krvjo, pod milim   nebom
Stran 2.
.SLUVEN KI NAKUD\ doc 28. novembra 191«.
283. Štev.
§i nalbrže obkolili Mnogo topov In strojnih pušk so pustili bežeči Rusj v naših rokah. Tudi iz komitata Saros so bili Rusi s velikimi izgubami pregnani Vest, da ogrožajo Rusi tu* di druge pokrajine, se označuje kol neresnična.
»Esti Ujsag« poroča, da lovi naše orožništvo v komitatu Ung posa* mezne dele ruskih čet, ki so se skrile v gozdovih. V saroškem komitatu so naši počakali Ruse v pripravljenih pozicijah in jih potisnili nazaj.
Tisoče v Karpatih vjetih Rusov so pripeljali v Nviregvhazo. »Az Est« poroča: Dva ruska bataljona sta poskusila obkoliti dve naši stot-nijl Pričel se je ljut boj, vendar sta bili obe naši stotniji v kratkem obkoljeni. V tem trenutku je dospel neki ogrski honvedski polk ter obkolil oba ruska bataljona. Ko so Rusi videli, da se ne bodo mogli rešiti, so se vdali.
Rusija kliče svoje črnovojnike pod orožje. Milan, 27. novembra.   (Kor. ur.) 2>Corriere della Sera«  javlja:    Rusija je poklicala osem letnikov svoje   črne vojne pod orožje.
• USPEŠNA   OFENZIVA   NAŠE   ARMADE  V SRBIJI — RAZPOLOŽENJE   ČET   ODLIČNO.
Dunaj, 27. novembra. (Kor. ur.) Z fužnega bojišča poročajo uradno dne 27. novembra:
Boji ob Kolubari potekajo ugodno. Tudi včeraj smo navzlic trdovratnemu sovražnikovemu odporu pridobili na prostoru; vjeH smo 900 sovražnikov in vplenili 1 top. Izredno neugodno vreme — v nižinah brez-danja tla, na višinah snežni viharji, ki branijo vsak pogled v daljavo — otežkoča sicer operacije, toda razpoloženje pri četah je, kakor poročajo s fronte, odlično.
BOJI V SRBIJL
Vojaški strokovnjaki povdarjajo, da napreduje naša ofenziva v Srbiji z naglico, katero je treba naravnost občudovati. Proti dolini Zapadne Morave dirigirane čete so očivid-no najtežavnejši del svoje rute že zmogle. Te kolone ogrožajo srbske defenzivne postojanke v gorovju Rudnik naravnost v hrbtu: pričakovati je torej, da se_ razvijejo večji boji v pokrajini med Čačkom in Požego. Naše čete se borijo v Srbiji z velikanskim elanom. Ni dvomiti, da se bo njihova akcija tudi vnaprej srečno razvijala.
O zadnjih bojih se poroča, da poskušajo Srbi po porazu pri Laza-revcu zavarovati \rangje!ovac z močnimi četami. Toda naši jim ne dajo miru ter ogrožajo razvrščanje umikajočih se srbskih kolon. Naše krilo, ki prodira proti Kosjerići, je prekoračilo gorovje Orna gora.
Listi poročajo, da vlada v Srbiji vedno večja malodušnost; tudi srbski državniki so si svesti, da grozi državi polcm. Zanimivo ie. kako razbirajo vjeti srbski častniki vlcgo, katero je prevzela Srbija v svetovni vcjni. »Neue freie Presse* priobčuje rr.zgGvcr z nekim srbskim nadpcroč-nikom, ki izjavlja: Srbski generalštab je od vsega začetka vedel, da bo srbska armada poražena. Naša naloga ie bila le ta, da pritegnemo na sebe kolikor mogoče veliko število avstrijske   vojske ter jo zadržujemo
čim dalle moremo. Upamo, da ti ko« mo pri Kragujevcy drJUUl MimMl Štiri tedne, potem pa se umaknemo na Nift, kjer fcademo ikittli Mvleči odločitev vsaj do me*tt iprifc.«
Rečeni srbski oficir fatrjilt tudi, da se nahaja srbska arm44* V dobrem stanju, taia munieiie fa tjveža dovolj. Trpi It vsled tega, kar )• padlo mnogo oficirjev, tako, da primanjkuje izkušenih poveljnikov nižjih oddelkov. Srbski nadporotnik izjavlja tudi, da se bijejo naše cele z izvrstnim elanom. Zlasti našo mfantertjo se mora občudovati.
Privatne vesti pravijo, da se seli srbski slavni stan iz Kragujevca v Niš. Francozi so poslali Srbom baje težke ladijske topove. Srbi pa upajo, da prispejo tudi francoska ali pa ruska ojačenja. Do sedaj namreč Srbi še niso dobili nikake vojaške pomoči.
Kako kruti so bili zadnji boji, dokazuje dejstvo, da spravljajo Srbi svoje ranjence sedaj tudi v malo pripravljene kraje Nove Srbije. Srbski vjetniki zatrjujejo, da funkcijonira srbska saniteta prav dobro (dobili so mnogo zdravnikov in sanitetnega materijala iz Rusiie) in da se z našimi vjetniki v Srbiji dobro ravna.
•                  *
*
Dogodki v Jadranskem morju.
Italijanski listi javljajo: Ob albanski obali ste se pojavili dve francoski torpedni brodovji. čez Meduo se izkrcava vedno mnogo orožja in municije za albanske čete, ki neprestano napadajo čnogorsko mejo.
*  '               •
•
NEMŠKA ARMADA NAPREDUTE V ARGONSKEM LESU. — ODBITI FRANCOSKI NAPADI PRI APREMONTU.
Berolin, 27. novembra, (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 27. novembra doooldne:
Angleške ladie tudi včerajj niso nadlegovale flandrskih obrežnrh krajev. Na fronti zapadnega bojišča se niso izvršile nobene bistvene izpre-membe.
Severo - zapadno od Lange-marka smo vzeli skupino hiš ter vjeli nekaj sovražnikov.
V Argonskem lesu naš napad nadalje napreduje. Odbili smo francoske napade v okolici Apremonta, vzhodno cd Saint Mihiela.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOJI V BELGIJI.
O obstreljevanju belgijske obali s strani angleškega brodovja poročajo iz Rotterdama te-Ie podrobnosti: 2e v ponedeljek zjutraj je angleško-francesko brodovje obstreljevalo obrežne kraje in zlasti nemške topove za obrežnimi nasipi. Komaj se je zdanilo, že so angleški letalci pluli nad obrežjem ter izsledovali pozicije Nemcev. Pozneje so zavezniki pričeli napadati nemško pehoto pri Nieuportu ter je v ta boj posegle tudi francosko-angleško brodovje. Oči-vidno je dobilo brodovje s kopnega poročila in direktive. Nemci so neprestano obstrelievall prodirajoče sovražne čete in sovražno brodovje, obstoječe iz treh malih križa rk ter več torpedovk in torpednih ru^ilcev. 2e dopoldne se je prikazalo irugo brodovje. ki je obstreljeval' črto med Ostendom in Wenduynor . Niti tu, niti pri Nieuportu se nobeni rran-ki   ni posrečilo    doseči    odlo,  nega
sapah*. Dm n«UM hattritf pri fHttnriu sta morali utihniti, vadar se Je moralo brodovje umakniti. Neki torJ?*W Miki |i W §rav *§#** poškftfevt*. Dnm *«Ml#vi« te aat* odplula proti Zaabrum, očjvidno « namenom razdeli« iffetanillt. |§ predno. m je znofflf, |p gorato ski#-dišče koksa in *f§|ctf§rna. Tu<|| v Hevstii so napravili mpogo škode. Glasom le nepotrjenih vesti so močno trpele tudi latvornice y Zeebriiggu. Tu so razdejali tudi pristanišče. Brodovje se je končno uma krilo v meglo. V Zeebriiggu je več hiš in vil razdejanih, druge gore. Prebivalstvo je zbežalo.
Angleška admiraliteta poroča o obstreljevanju Zeebrligga: Dve angleški bojni ladji sta obstreljevali vse točke v Zeebriiggu, ki imajo večjo važnost. Nemški odpor je bil le slab. Kolika je škoda, ni znano, Angleške ladje so se nepoškodovane vrnile.
O obstreljevanju pišejo iz Rotterdama še nadalje, da je izzvalo med prebivalstvom Zeebriigga silno paniko. V velikih gručah je prebivalstvo bežalo deloma v Knocke, deloma drugam, mnogo se jih je skrilo tudi v kleteh. Uničeni so veliki kotel, mornariško poslopje, tovarna za brikete, 17 privatnih hiš, dva manjša hotela, neki mlin in cerkev. V Zeebriiggu je baje padlo 17 mož.
»Kolnische Zeitung« poroča s ho-landske meje. da se govori v trgovskih krogih v Rotrerdamu, da ustavljajo Angleži vse parnike, s katerimi hočejo potem voziti čete v Zeebrug-ge. Od 26. t. m. naprej ne vozi noben vlak več preko Oldenzala.
Reuterjev urad poroča, da je od-plulo angleško brodovje izpred Zeebriigga, da se preskrbi z novo municijo in da bo potem obnovilo obstreljevanje.
Francosko poročilo o vojnih dogodkih zadnjih 6 tednov, izdano 24. t. m. pravi, da so se ponesrečili vsi poskusi Nemcev premagati francosko levo krilo, dasiravno imajo Nemci na razpolago silne čete in dasiravno cesar sam podžiga vojake. Poročilo pravi, da morajo postaviti zavezniki Nemcem nasproti če že ne enakega števila, pa vsaj zadostno število čet. Vsak mora izpolniti vso svojo dolžnost tudi če bi stvar ne šla po volji. Na noben način ne sme pasti Vpres, ker bi zasedli potem vso Belgijo in bi bili ogroženi tudi Dun-kerque, Calais in Boulogne. Poročilo se konča: Petdeset armadnih zborov nas ogroža; sovražnik je močnejši, kakor kdaj. je silno hraber ter zaupa v svo-o moč.
Iz angleškega glavnega stana poročajo: Čete hudo trpe vsled mraza v odprtih zakopih. iVInogo vojakom so udi popolnoma otrpli. Zlasti mnogo trpe letalci. Razdalja med obema frontama je ponekod komaj 35 m. Sovražnika prenehata vedno s streljanjem, kadar rabita tobak. Streljanje tepov seveda nikdar ne preneha.
Preko Havra so dobili v Londonu poročilo, da so Nemci že vse pripravili za zimsko vojno. Od Thielta sem so zgradili močne utrdbe proti Ypresu in Dixmuidenu. Te utrdbe dela na tisoče in tisoče vojakov. Pri Weixelbecku so postavili Nemci mnogo barak m hangarjev za zrakoplove.
Iz 2eneve poroča ^Lokalanzei-ger-: Poskusi francoskega generala roeha, ki poveljuje četam med obalo in Ypresom, preprečiti veliko akcijo.
ki Jo pripravljajo Nemci,   so   ostali
*                  •
■pji na nuneetiepi.
f arjfitf poroiila i 4ne 28. t m. pr«Ao, #• fe v pfstu $flno boje, ker prikujejo vsak hip novega napada Ntmeev. Da ustavi malodušnost, ki se jt začela širiti, grozi gubernator z najstrožjimi kaznimi proti razširje-valcem napačnih vestj. Kljub temu se prebivalstvo ni pomirilo. V Parizu pričakujejo samo še od Japonske pomoči.
Ženevsko poročilo »Lokalanzei-gerja« pravi: Pridobitev na ozemlju, med Langemarckom in Zermebe-ckom, ki jo omenja francosko poročilo, za eventulani načrt predreti nemške pozicije, ne prihaja prav nič v poštev.
Veliki nemški uspehi v okolici Verduna so prisilili Francoze, storiti nove korake, da zadrže bližajoče se Nemce. Včerajšnjemu boju pri Bi-thincourtu bodo sledili, kakor domneva francosko vojsko Časopisje, še nadaljnji boji, ker hočejo Franco7i tudi preizkusiti učinkovanje novih težkih topov. Vojaški kritik Rousset občuduje silno in brezobzirno nemško ofenzivo.
Iz Havra poročajo: Poslanci, ki dobivajo od privatne strani poročila, so s potekom bojev v Argonskem lesu sila nezadovoljni. Več poslancev je predložilo ministru javnih del Sembatu, ko se je mudil v Rouer.u, več vojnih dopisnic, na katerih izražajo častniki mnenje, da se bo boj v Argonskem lesu žal končal Nemcem v prilog. Častniki pišejo: Mi se žrtvujemo, vendrr pa vemo, da teče naša kri za izgubljeno stvar. Zatrjuje se, da ie padlo na francoski strani pri zavzetju Vienne le chateau 12.000 mož in silno \eiiko število častnikov. Zatrjuje se tudi, da bo general Joffre koncem tega tedna obiskal bojišče v Argonskem lesu.
Kako se *e potopil »Bulwark«.
j-Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Glasom poročil iz Londona dokazujejo podrobnosti o potopu »Bulwarka« strašen učinek eksplozije. Vsi častniki so mnvi. Kar se je moštva rešilo, je strahovito razmesarjeno. Deli razdejane ladje so leteli šest milj daleč, do obali Essexa. Zdi se, da se ie zgodila notranja eksplozija brez zunanjega vzreka, ker ni bilo najti v bližini nobene mine in nobenega podmoskega čolna.
Potopljena ladja.
Pariz, 27. novembra. (Kor. ur.) »Echo de Pariš« javlja iz Mavra, da je nemška podmorska ladja potopila angleški pamik »iMalachite* (2000 ton) in sicer na vožnji iz Liverpoola v Mavre. Kapitan podmorskega čolna je dal moštvu 10 minut časa, da se reši na kopno, na kar je ladjo potopiL •                  •
TURŠKA* VOJNA.
Neznatni   spopadi   ob kavkaski meji.
Carigrad,    27. novembra.    (Kor.
urad.) Glavni stan objavlja ta-le ko-| munike: Ob kavkaski meji so se vr-i šili   med   poizvedovalnimi    oddelki
obeh vojsk neznatni spopadi.
Angleži ob Sueškem prekopu.
Berolin, 27. novembra. Listi po-! ročajo    preko    Rima:    Angleži    so
vzhodno obrežje Sueškega prekopa popolnoma izpraznili. Ob eesti Da-harabal-Fajrun so nasuli trdne okope ttr jih armirali s topovi. Na zapadnem brežju prekapa se nahaja veliko število angleških čet, predvsem Indijcev. Agenture avstrijskega Llovda so vojaško zasedene.
Sueški prekop še prost
Italijanski poštni pamik »Maria«, ki fe prispel iz Port Saida v Neapelj, poroča, da je plovitba v Sueškem prekopu še popolnoma normalna. Angleži se parnik strogo preiskali ter aretirali par na njem se nahajajočih avstrijskih kapitanov, ki so se bili vkrcali v Masaui. Pred par dnevi so aretirali Francozi na nekem drugem italijanskem parniku avstrijskega konzula iz abesinske Adis Adeba, Karla Schwimmerja, ki se je vračal v domovino.
O bitki v Črnem morju.
Carigrad. 27. novembra. (Kor. urad.) Kakor je izvedel list »Turan«, je bila ruska oklopnica »Svjati Ev-stafij« v zadnji pomorski bitki v Črnem morju tako poškodovana, da bo za popravilo potreba dva do tri mesece.
*
Arabci za Sveto vojno.
Tz Carigrada poročajo: Vali v Nedžedu zbira arabska plemena, da udari na Bascro. Baje bo štela njegova armada 100.000 jezdecev. Pridružil se mu bo najbrže tudi šejh v Kuveitu, kateremu Angleži zamanj prigovarjajo, naj bi se postavil na nevtralno stališče,
*
Turške vesti o stališču Perzije.
»Neue freie Presse« poroča z Carigrada: Nemiri so se razširili po celi Perziji. Perzijska vlada se je odrekla nevtralnosti ter ie zaukazala vsem uradom in plemenom, da se pridružijo turški armadi.
* Izgon turškib državljanov iz Turčije.
Carigrad, 27. novembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je francoska vlada sklenila izgnati vse mo-hamedanske in nemohamedanske državljane, ki so pristaši sedanje turške vlade. Listi izrekajo prepričanje, da bo Turčija vrnila Francozom milo za drago ter zabranila v Turčiji živečim Francozom izvrševati obrt in trgovino, kar je dosedaj mirno trpela.
•         *     *
Ruski parnik nasedel v Donavi
Iz Sofije poročajo: Vsled megle v noči od srede na četrtek je nasedel v Donavi nasproti Orehovu neki ruski parnik s 300 potniki. Do sedaj parnika še ni bilo mogoče spraviti v globoko vodo.
•                    *
Nesebični Japoncf.
Iz Londona poročajo:    Avstra!-ski vojni minister sporoča, da je Japonska odstopila vse otoke, ki jih je ! zasedla   v Južnem   morju,  Avstraliji. (?)
Portugalska.
»Nationalzeitung« poroča iz po-dučenega vira: Berolinsko portugalsko poslaništvo je bilo od vesti, da je Portugalska odločena k vojni, silno
izdihne svojo hrabro dušo. S kako | častjo ga pokopljejo! Dolga vrsta tovarišev, s katerimi se je skupaj boril, mu izkaže zadn;.o čast; mogočno mu zapoje v zadnji pozdrav vojaški boben, ki ga je tolikokrat spremljal ob pohodih in ga klical v krvave boje; mrtvemu vojaku na čast se za-bieste svetle sablje, svetle brušene sablje, ki so mu tolikokrat kazale pot po bojnem polju in podžigale pogum neukroćen v njegovih prsih. Tista širna planjava, katero je na vse strani prehodil, po kateri se je boril, ta njegova ljubica mu da kotiček za zadnje počivališče in se sklene tako ž njim in bo ostala sklenjena ž njim, dokler ne zapojejo trobente angelov, ki bodo klicale mrliče iz grobov na sodnji dan. Poleg njega pokopljejo še nešteto drugih tovarišev, v katerih družbi bo čakal velikega dneva vstajenja. Smrt vojakova na bojnem polju je lepa in častna.
Tako je premišljeval mehkočut-ni in mehkosrčni Tine ob strani svojega mrtvega prijatelja in bojnega tovariša.
Še isti večer Je sporočil njegovo smrt svojemu poveljniku. Padlo je ta dan še več drugih njegovih tovarišev — slovenskih fantov. Ker ni bilo drugi dan boja, so ostali tovariši padle junake pokopali z vso vojaško častjo. Veliki vojaški boben je tožno pretresljivo odmeval pri pogrebu, ble-sketale so se sablje v žarkih laškega I
solnca, domači fantje so bili pogrebci svojim padlim rojakom, ki so našli svoj grob rm zeleni trati, nad katero se pne jasno nebo italijansko.
Tine je srečno prestal vse bojne viharje. Preden se je vrnil domov v Moravsko dolino, je še enkrat šel na Matevžev grob po slovo.
Bila je tista nedelja po sv. Jakobu, ko jo je mahal Tine kot doslužen vojak iz Ljubljane preko Lazov in Dovskega gori proti Jemčevemu znamenju. Vsa srečna in vsa vesela je bila njegova duša, ko je stopil po dvanajstih dolgih in viharnih letih v ljubo Moravsko dolino. Na Vrhpolju se je oglasil v gostilni pri Mrgusu; našel je tam vse polno pivcev, kajti tisto nedeljo so obhajali na Vrhpolju cerkveno žegnanje. Obsuli so ga stari znanci in prijatelji in povpraševanja in pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja.
Veliki zvon pri sv. Petru na Vrhpolju le pozdravljal z lepim svojim glasom zdravo Marijo. Razlegal se je njegov glas na vse strani, tako tudi tja proti Podkraju. Bilo je v njegovem glasu toliko sreče in blaženosti kakor v srcu Molkovega Tineta, ki je prav tedaj stopil ves srečen in blažen pod streho očetove hiše.
Prinesel Je Tine domov veliko veliko spominov ifa cvetočo Lom-bardijo. Prinesel je domov zadnje pozdrave Barličevega Matevža, prinesel je sabo tudi drobna   lepo pes-
mico, katero je zložil ob Matevževi smrti globoko doli v Italiji. In kmalu po njegovem prihodu domov so že zvečer zapeli pedkrajski fantje pretresljivo Tinetovo pesem.
Oj ta soldaški boben.
Oj ta soldaški boben. ta bo meni vel'ki zvon; oj ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom,
Oj ta soldaška sablja, ta bo moja svetla luč; oj ta mi bo svetila, kadar jaz umrl bom.
Oj ta zelena trata, ta bo moj ta zadnji dom; oj tukaj bom počival, kadar jaz umrl bom.
In ti gorenjski fantje, bodo pokopali me; vsi bodo me spremili na zelene travnike.
Veliko srca je v tej pesmi! Kaj čuda, da se danes razlega po vsej naši domačiji v spomin tistim našim vojakom, ki so močili s svojo srčno krvjo laška in nemška in druga bojišča, katerim je bil veliki zvon — vojaški boben, mrtvaška luč — vojaška sablja, pokopališče — zelena trata, pogrebci — tovariši vojaki.
Počivajte v miru!
M. P.
[ptica iz baktBFioIogiii.
Spisal ravnatelj inž. chem. J. T u r k.
(Konec.)
Sredstva v borbi proti bakterijam.
Med bakterijami razločujemo koristne in škodljive. Vendar pa sta to pojma jako relativne vrednosti,   ker
j morejo biti koristne bakterije tudi škodljive, ako se lotijo stvari, ki jib morejo pokvariti. Tako n. pr. so bakterije mlečno - kislega vretja koristne, kadar gre, da si napravimo iz sladkega kislo mleko, ali pa da okisli-mo sladko smetano v svrho dobivanja presnega masla in jih za poslednji namen tudi umetno gojimo. Bakterije mlečno - kislega vretja pa morejo biti velike škodljivke, ako se prehitro lotijo mleka ter ga skisajo, dasi bi radi ohranili mleko sveže in sladko, ali pa če pospešijo eikavost vina in piva. Zavoljo tega se izkuša-jo ubraniti bakterij mlečno-kislega vretja v mlekarnah, v kletarstvu in pivovarstvu a vsemi dopustnimi sredstvi. Ravnotako so gnHobne bakterije zelo koristne, kadar gre za razkroj organskih tvari na gnojiščih ali pa zunaj v prisodi in morejo biti največje škodljivke, ako se lotijo naših in živalskih živil in drugih predmetov, ki služijo našim vsakdanjim potrebam in se ravoljotega borimo proti njim. Bolezenske aH patogene bakterije pa so v vseh slučajih škcd^
1 Ijive in najsi bodo že nevarne rast-
linskemu, živalskemu ali pa človeškemu zdravju in je zatorej naperjen nas boj predvsem proti njim.
Sredstva v boju proti bakterijam imenujemo razkužila ali desin-fektivna sredstva in jih delimo v fizi-kalična in kemična razkužila.
Najenostavnejše, pri tem prav udobno, ceno in uspešno fizikalično sredstvo proti bakterijam je solnčna svetloba. Treba je le, da spuščamo v prostore, v kterih hočemo zabraniti prebujni razvoj bakterij, dovolj solnčne svetlobe, ki ubija in mori raznovrstne bakterijske kali in gre Še zlasti do živega bolezenskim bakterijam. Solnčni svetlobi se imamo predvsem zahvaliti, da se bakterije na zemlji ne razpasejo tako močno, kakor bi bilo z ozirom na njihovo razmnožimo možnost pričakovati« Zavoljo tega je neprecenljivega pomena, da so naša bivališča svetla in svetle tudi shrambe, v katerih hranimo svoja živila in druge potrošne stvari, ki jih morejo okužiti in pokvariti bakterije.
Važni in prav tako enostavni fi-zikalični sredstvi proti bakterijam sta hlad in toplota; hlad ovira, oz roma zadržuje bakterije v razvoju, do-čim jih dovolj visoka toplina zameri in uniči. Ohlajeno mleko n. pr. se da ohraniti dalje časa, ne da bi se pokvarilo in se more zmrzlo meso ohraniti leta in leta, ne da bi zadišalo. Zavoljo tega se poslužujejo pri iz-I delovanju, shranjevanju in razpoši-
zo 3. štev
„slovcnski nakuct-, «■• *». novemora au*.
stran 9«
preseneteno, ker ni bilo prav nič podučeno o takih namenih. Po mnenju poslaništva Reuterjevo poročilo \i Lizbone ni bilo prav interpretirano ker je pri parlanientarično vladn Portugalski šlo za to, da si je izprosila vlada za vse slučaje polno moč Mobilizacija na Portugalskem do sedaj še ni bih ukazana, tudi je zelc dvomljivo, ali misli angleSra vlads sploh kedaj poklicati Portugalsko m poiTtoč, ker ima Portugalska v mirnem času sarro ?0.C00 mož, ki strašijo po 155 dni, torej niso vojaško dobro izvežbsnl
Mnenje dunajske diplomacij c udel-
težbi Japonske in Portu galske v ev«
ropejsk* voini.
Dmajslri dipiomatični krosi izbijajo: Vesti, da posege Portu^a^ ska v evTopeJdfco voii.o, so navzlic sklepu nor* nilskega kongresa mak verjetne. Razpoloženje v Portugalski je proti vovni in via<j* ho pač ostala nevtralna, flotrinzacija »rmade do seuitj še nI odrejena
Malo vcrjcu.o je tudi, du bi po-5-aic) Japonska svoje čete na evro-pejska bojišča Silno -re!ike tvžkoee vciaške^a in političnega značaja se Slavilo tak' akciji nasnroi'. *                  *
Pcrtu^a^kl po£ar»?ki zapuščajo Nemčijo.
BcoHnski listi konsTaiirajo. da se v Berolinu ne nahaja >kora? i*r»be-den portugalski pođanlc več. Pretekli te-ien so Portugalci odpotovali v Švico. Tudi iz ostale Nemčije se selijo portes*a:sk? državljani v nevtralno ffl oz c ms t vo.
Bedarija pred vojno?
»Reiciicposl« javlja \z Sofije: >Kambana« poživila boigarski nai k-,
da se resno piiuravi na vojn>, katera izbruhne še pozimi. Vojaški obvezan-ci naj s^ preskrbijo s tonlim perilom Sn se kolikor mogoče pripravijo na zimsko vojno fciinimijn
«
Zahteve Bolgarije.
Zatrjuje se, da so se pogajanja za obnovitev balkanske zveze definitivno razbila. Bolgari;* M |e post&-vi!a na stališče, aa ji morajo Srbija, Grška in Romunija restituirat: rje, :?miir se je morala vs!ed nesrečnega In it balkanske vojne odreči. B torej                              3 "bonsko
c^e: ilje r dar, za vr ozemlje tevak se fc t z?                        ^*na
akcija trojnega sncrazmuL Bolgarija ija kakor dolgo ji bo mogoče v ralnosti    in   v prijateljskih  zvezah z monarhijo.
Cbo. ozevanje   italijanske mornarice.
Iz R i m a poročajo: Kralj je pod-risai oekre* ki rjooblašča vlado, zahtevati od parlamenta 200 milijonov lir izrednega kredita za nabavo tež-Ke mornanške artiljerije m podmorskih Čolnov.
Von der f*o\tz paša o nemški in turski amadi.
Dopisnik !:sra »Hantarger Kor-
*    rmdeot«   je imel nedavno    t^ga
voi  z nemškim ^neralnim ^u-
vemerlem v Belgiji, baronom von der Gol t z pašo.
Opazil Jef da ima guverner lahko rano na obrazu. Von der Goitz paša je namreč obiskal nemške vojake v njihovih strelskih okopih: ko se je vračal preko nekritega polja, ga je nalahko oplazila sovražna puškina krogla ter ga neznatno ranila.
Ko ga je dopisnik vprašal, kaka je njegova sodba o sedanji nemški armadi, je guverner rekel:
»Naše čete se bijeio naravnost ^bči:^o\ anja vredno in prenašajo ne-iOTtae strapace z navdušenjem, ki je brez primere v zgedovm. Ob reki Vsci napreduje boj sicer počasi, a j \endar uspešno.*
Nato je von der Golt? paša jel j govoriti o turški armadi m re*ei:
»Leta 1912. je vojna Tarčijo pre-s senetiia, danes pa je turška armada ; odlično oborožena.
Turčija bo sedaj dokazala, da bo ! slava njenih vrlin ostala večna.«
•     .     •
Črtica z Južnega bo'lšČ3.
Črnovognik, ki se je vrnil i »urnega bojišča, nam piše med drugim: »Pred splošnim naskokom, okrog j 9. zjutraj, s?ro čakali v nekem jarku J na povelje, da udarimo naprej. Ka^-j položenje Bas črno vojakov je bilo I razmeroma dobro m prav nič se ni | poznalo^ da ion marsikateri izmed i nas £e Četrti križ na hrbtu
Zapali! sem s: zadnjo cigareto — i 3like mojih dragih «o s.1: Se* enkrat j pojavile koč kinoiilm pred mojimi i očmi, naco kratko rezko povelje in j — čez pol ure smo bili na cilju.
Mila nam majka, kakšen treno-j tek je bil to! Prsa so se širila, oči na-i pele — dlan je puško trdo objela — \ in završala je naša stotrna kot hudo-j urnik na levo v kumo. kjer so že I rfrdraie mrtvaške rablje. Prišedši na ! parcnVk gozda, se je odprla pred na-I mi mala planjava, 2000 metrov v | kvadratu, na katrri fe bilo par gor-i skih hišic m ovčjih hlevov. Nasprot-! nik je bil nc\ iucn — bil je čez glavo i vkopn — obsipal nas je z raznim J streljivom kar na debelo. Koncert se | je pričel! K sreči so frčale krogle | previsoko in v prvem hipu ni bilo i presenečenja. Tekom nopHdr.eva j smo bili že pr . laizu okopov, ko ie ; nasprotnik razvil vso svojo energijo | proti ram.
Granate  o~ sikale  ter  eksplodi-| raie v raznih disonan^ah v zraku in med nami, strojne puške niso mirovale, a puskimh krogel raznih kali-Vrn*' je padale nebroi. Za izpremem-a   rizorOi   La?or*etni  naskok netidiimi  »l r:!    - kiici.  Moja suknja je bila že na večih kraj;h pre-iukuKitia, tadi par ŠrapMlsUi    zrn, i debelih kot lesnik, ine je udarilo, ven-! dar brez posebnih posiedic.
Medtem  sn:^ spremeni!!  frento,
! kar ni bilo za nas bas ugodno, ker i
j smo na m^-1 izgubili več svojih «Jra- i
gih tovarišev in ko je legel mrak na !
! zemljo, znašel sem se med ranjenci. !
katere sem v bolnišnici za silo obve- '
Zdi. O drugih prizorih bi se dalo m- |
pisat* ct^e knj:^e. No. pa vojna je voi   j
na m posebno 5^, če je take wnšš kot j
erc!aj!  Ljublj^r.čani  imajo na ^azpc- I
kijro    T'ino^, mi  smo pa imeli   prea 1
sapo pristen  original.    Želel  v ai  si j
večkrat, da bi  ir^e!  rfikarski  talent, j
kokko prizorov bi se dalo ove ove- !
ci p* na platnu.
Dvanajsti dan  po bitki  sem  bd j oddan  v zagrebško bolnišnico,  kjer !
smo bili nad vse ljubemjivo spreleti. Tu ni bilo opaziti nobene razlike med narodnostjo, pač pa ie bilo geslo vsem gospem in gospicam: »Odpri srce, odpri roke.« Srčna hvala Jim na tem mestu za ves trud!
Naj še omenim, da so se naši črnovojniki borili kot levi Bojazni ni poznal nihče. Vojne strapace so prenašali s prav špartansko vztrajnostjo.
•     .     •
Slovo od Przemys!a.
Vojni poročevalec »Beri. Tage-blatta« poroča z dne 10. novembra: Oni dan, ko sem dobil povelje, da naj se vrnem v glav ti i stan, — bil je mr-zj! vetroven novembrski dan, — sem se odpeljal v avtomobilu Še enkrat z letališča proti Radvmmi in Jarosia-vu. Od Medvke sem so tulili že ruski topovi, z letališča sta se odpravljali na vozovih cbe letalski stotniji, ena na cesti proti zahodu, druga v Prze-mysl, ki je ležal v megli doline Sana. Od južne fronte so se vračale trd-I njftvske havbice, ki so jih bili prepe-1 Ijaii iz nezaposlenih zahodnjih fortov na bojišče. Zavite v rjuhe, kakor ca bi jiti zeblo, so se prizibale. Na cestah proti zahodu se je okorno pomikal tren ć. armade.
Krog in kro&" v velikem luku za-
kopi, iz katerih so bili Ruhi vrženi in
v katere so se sedaj vrnili. Jarki so
\ criki in globoki, da lahko    vojak    v
! njih stoji ter v presledkih z vejami in
j zemljo zakriti. Tu sem    se    zarijejo
vojaki, kakor v posteljo. Ruski čast-
; niki imajo bolj zadaj   večje   luknje,
i krite z desKami.
Dvesto korakov od ruskih jarkov označujejo majhne ploske luknje pozicije naših, ki so se v rojih piibli-^ali. Kako nepopolna in neokretna so če ta kritja! Bolj zadaj proti trdnjav-j>':i črti pa je danes že popolnoma drugače. Onkraj pred straž in straž se priČno vrsta novih utrdb, ki so vzrasle te um. Sprednja stran proti sovražniku je videti, kakor s travo obrasel griček. Naprej :e šlo ob gozdnem obrunku, nič kot jesensko listje od spredaj, pa tudi to je le kulisa. Na borih so pripravljena stojišča za opazovalce, pod listjem se skrivajo topovi. Nizke stavbe, luknje, jame povsod na naši poti, stanovanja v n;ih in delavnice, tu kovači, kle-pa-ii, tesaih. peki, mesarji. Čevljarji, Krojači, kier je dosti kritja, so stanovanja nad zemljo, kjer je polje spredaj odprto se skrijejo v zemljo, samo dimniki se dvigajo iz njih. Vmes križi na grobovih padlih tovarišev.
Za katoliško in pravom lavno cerkvijo v Zuravici, ki imata zvonik in kupolo odrezane, za vasjo, v kateri so hiše izpremenjene v vojašnice in bolnišnice, groze topovi. Se enkrat se hočejo Rusi tu poskusiti. Tam pred onim fortom, ki ga je mogoče j le slutiti, je ležalo mnogo tisuč ubitih kusov.
V dolini se je zasvetil PrzemvsL Ko pa smo se pripeljali v mesto, so bile prodajalne zaprte in vse ie nabavljalo žalosten vtisk. Na ogiui so bili nabiti rumeni lepaki: Poziv okrajnega glavarstva na civiino prebivalstvo, ki ni bilo porabno z? vojaško službo, ua naj zapusti trdnia-vo. Samo obrtniki, gostilničarji in kavarnarji so ostali. Ostale so spravili na Moravsko. Komisarji so hodili od hiše do hiše in se prepričali, ali so preskrbi jeni ostali z žrvfli za 3 mesece. Na cestah so aretirali orož-
ji- ■-'."-  živfl v  j.rav    izdatni    men S hladom r,a se, kakor že rečeno, bakterije ra za:ao. e, ampak se jih sati          r}\ v razvofu. Zategadelj
se bak»c-'"--  ta oMaienfli stvareh ~o P'^i b^.              i   v, kakor nitre so
^2 le stvari segrele na primerno toplino, ec hočemo bakterije pokončati. r>cslu:čcvati se moramo višje topline. Po ^ dosedanjih izkušnjah učinkuje vlažna toplina vodne pare mnogo jspešneje, nego suha zračna toplina. 1 ako n. pr. moremo trpežnejše oblike bakterijskih klic, za katere je treba 160° suhe topline, da se jih pokonča, že pri 100° Celzija vlažne topline z gotovostjo uničiti. Vegetativne bakterijske oblike moremo pokončati pri lisi, pri kateri se zakrkoe beljak in torej iuć; prot^piazma bokterij-skik slanic, t. j. pn 7ff Ce*/'n, dočim je treba, da se uničijo trpešoc&e feak-terijak e oblike trosoT T, doka] visje <"'-. K .d?., gremo za tem, C:t u;.i-c.riio v & Loi ii stvareh, kakor n. pr. i žrvilih (mleko itd.), Ie "-circtaJJvne bakterijske stanice, tedaj govorimo o -?3terizaciii. V *em slučaiu severeva-mo dotičac sivari na 70-80° Celzija. C p m boČetno pt>l'^Tičati spl->h vsa-- bakterijsko kal, tedaj govorimo o tierllfzacijj. S?ihe predmete, kakor .. pr. steklene in kovinske posode rer ra^io urusjo stekleno in kovinsko * rodje, sterilizujemo najbolje pri vi§-ii stopinji =uhe zračne topline. Tekočine ir, sploh vse predmete, ki bi mogli tuceti pri višji stopinji suhe -"ačne topline na sv^ji kakovosti, pa sterilizttiesio v otihteči vlažni tonlini vodne oare. katere toi;Lna se more
pod pritiskal primerno zvišati. Razna živila pa tudi samo prekuhamo.
Važno in pravtako usocšno sredstvo proi bakterijam je sna t nos t, ker jo :;cbnaga naravno zureia!;šw^ .seh bakt"! "
rUeg nz:h.a!ičnih sredstev v bo-m proti bakterijam, o kterih smo ravnokar go roriii, nam w še mnogo kemičnih razkuži' na razpolago. Že v/ :-."aiO su iiamrec znanstveniki spoznali, da so snovi, ki so strupene za ljudi, žKraii in rastline, po vehki večini tudi strupi za bakterije. K tem snovem prištevamo alkofaojl, fcitr, sallci'nc kJslino, boio\o k?sHno, sof-iieno ktefino, žvepleco kislino, kar-boino kislino, formalin, fižol, kreolin, v^ase:io apno ter večino kovinskih so*v ka^or sublimat (živosrebrni klo-rj), modro galico, belo galico, zeleno *«;ico itd^ Kakor tudi gotove pli-in ned fcmi zlasti žveplenkasto kislino, k'or itd., itd. Vse te snovi imempemo antiseptična sredstva. Ktr so ta razkužila po večini veliki strur\ je naravno, da se morejo uporabljati samo na način, ki človeškega in zi/aiskega zdravja ne more oškodovati. Zatorej nikakor ne gre, da bi se s temi razkužili, če izvzamemo morda alkohol, eter in do gotove mere žveplenkasto kislino, razkuže-vala človeška živila. Kemična razkužila se uporabljajo navadno v vodni raztopini, katere gostost se ravna po uspešnosti razkužila. Tako n. pr. služi 0*1% raztopina sublimata, 3% raztopina karbolne kisline, 27° raztopina Jizola itd. kot razkužilo.          |
Značilno ie. ua *> bai bakterite i
producenti raznovrstnih snovi, ki so se izkazale kot hude sovražnice bakterij. Take snovi so ra-me organske kisline. ** kr: ....ecna kislina, masle-.:* kisuna. ocetra kislina itd. ter organski struD*, ki jih imenujemo toksine, ako so jih izločile bolezenske bakterije in ptomaine, ako so jih izločili saprofiti.
Ume'na gojitev bakterij.
Pri vsakem bakteriološkem pojavu ie navadno navzočih po več bakterijskih vrst. Če pa hočemo izvedeti, ktera izmed navzočih bakterijskih vrst je nositeljica, odnosno budi tel jica dotičnega pojava, tedaj moramo poznati svojstva vseh posameznih vrst navzočih bakterij in moramo z vsako vrsto posebej delati poizkuse. To nam je mogoče Ie s po-moego čiste gojitve in sicer tako, da ločimo posamezne vrste bakterij drugo od druge ter vsako vrsto zase umetno golimo. Take umetno vzgojene, čistorejne bakterije so šele primerne za raznovrstne poizkuse, s katerimi se dajo dognati specifična svojstva posameznih bakterij.
Umetno gojimo bakterije na raznovrstnih hranilih, ki morejo biti trdna in tekoča,
S tem smo pregledali bakterije. Videli smo jih, kakšne so, kako žive in delujejo ter spoznali tudi sredstva, s katerimi se bojujemo proti njun. Želeti bi le, da nas zdravnik-hakteri-oiog popelje ie v živijensko delavnico bolezniskth bakterij, Id nas danes naJbol* zanimale*
niki rusinske delavce in židovske begunce in Jih odpeljali na kolodvor. Velike hiše so pretvorjene v bolnišnice, v avtomobilih, vozovih, omni-busih so vozili ranjence na kolodvor.
Zopet se je oglasila vojna. Trdnjava je dobro preskrbljena z živili. Na kolodvoru stoje celi vlaki z moko, drugimi živili in prepečencem. Nekatera živila pa so silno draga: liter mleka stane 1 K, kg surovega masla 7 K, kg salam 8 K, liter ruma ali žganja 9 K, škatljica vžigalic 1 K, škatija čokolade 9 K.
Zapustili smo Przemvsl s sanitetnim vlakom ter se odpeljali brez luči v noč. Nekje je divjal boj. Prišli smo mimo skupin vojakov ob ognjih. Dospeli smo končno na Ogrsko.
Dnevne vesti.
—  Odlikovanja. Signum laudis z vojno dekoracijo je dobil stotnik 17. domobranskega polka Avgust Kol-Šek. Nadporočnik 3. domobr. polka Gustav pl. Neupauer iz znane in priljubljene bizeljske obitelji, je bil na bojnem polju imenovan za stotnika. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil če-tovodja ljubljanskega domobr. polka št. 27. Rudolf Kovačič. Srebrno h/abrostno svetinjo 1. razreda so dobili: štabn? narednik 26. domobr. polka Ivan Slanic, narednik Franc Jirak in pijonir Alojzij Novak 27. domobr. polka; narednik 26. domobr. polka Simon Jucko, Valentin Golob in Jakob Belec. Pri domobr. polku št. 27. so dobili to svetinjo: narednik Ivan Zahrastnik, rač. podčastnik L razreda Matija Mavre vič, četo vodji Josip Dernovšek in Josip Grubič, infante-rista Anton Bončar in Matija Zaplot-nik. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: četovodje Ivan Kranjc, Anton Germšek, Ignacij Se-gula, Juri Pisec, korporali Jožef Mlakar, Bogoljub Mosterski, Ignacij Sever ter Simon Ribič, vsi od domobr. polka št. 26; štabni narednik Karel Podlogar, narednika Fran Gostiša in Martin Steharnik, četovodje Jožei Nastran, Fran Zupančič, Alojzij Fine, Karel Stopar. Ivan Černin. Franc Črevljc in Josip Čar jo, korporali Josip Torkar. Fran Letnar, Ivan Am-brožič, Fran Mlakar in Fran Strmol; desetnik \ inko Vertačnik, infanteri-sti Rafael Tomšič. Fran Hudorovac Anton Glogovšek in hornist Ivan Ciglar vsi od ljubljanskega domobranskega polka st. 27.: Četovodja Anton Jončckovic. korporaia G. Hu-delist in Anton Vedemjak, infanteri-sta Ivan Čatež in Anton Vajda. naa. rezervist Franc Olipič, vsi od domobranskega polka št. 4.: narednika Simon Golob in Franc ZavriČ. kadet-aspirant Milan Peterlin. korporal Ferdinand Krese, desetnika Bernard Kump in Josip Vidar. infanteristi Iv. Kremžar. Ivan Tomašič. Tgnacij Pe-gan, Fran Ferenčak, Franc Povše, Anton Praznik in oficirski sluga Fr. Skrlep, vsi od ljubljanskega domobranskega polka Čt. 27.; — rezervni praporščak Josip Klement, kanonirji Roman Rozmarič, Jožef Jvliholac in Ivan Pakosta ter oficirski sluga Ivan Znidarič od domobr. havbične divizije št. 22.\ četovodje Vinko Marin-čc, Josip Naglic, Ignacij Lampe in Ivan Breskvar; enoletna prostovoljca titular korporaia Friderik Kurz in Henrk Klenovšek od ljubljanskega tiomoui. polka št. 27.; štabni narednik Jakob Drobiž in infanterist Ivan
>arič od domobr. polka št. 3.; nadlo-vec tirolskega strelskega polka št. 3 (Junicher) J. Olejnik in stražmojster tirolskih strelcev - jahačev Anton Kozel.
—  Raporti na štacijskem zapo-vedništvu na ranjene in bolne oficirje. Vsi gospodje oficirji in oficirski aspirantje (vojaški uradniki in uradniški aspirantje) vseh stanovskih skupin, ki niso prišli na Štacijski raport, kateri se je v svrho naznanitve važnih povelj vršil od 20. do 25. novembra, se imaio takoj oglasiti.
—  Podlegel je svojim ranam, ki
jih je dobil na severnem bojišču, posestnik Jože Zoreč iz Zatičine na Dolenjskem. Za padlim brambovcem žalujejo vdova z nedoraslirri otrokom, osivela mati, sestra in brat Iv. Zoreč, ki je zdaj tudi pri vojakih kot poročnik v evidenci. Naj mu bo lahka daljna ogrska zemlja!
—  Za ranami, dobljenimi na severnem bojišču, je umrl gospod Fran Albrecht pri 97. pešpolku, doma iz Hotederšice št. 87. Junaku časten spomin!
— Pogreša se od septembra Ivan Bogataj, rez. infanterist c. kr. peš-polka št 17, a stot — Kdor kaj ve o njem, naj sporoči njegovi ženi Mariji Bogataj, Savodne, pošta Gorenja vas nad Skoijo Loko, Kranjsko.
— Pogrela m Vencel L i n g e 1 j, veleposestnikov sin v Rušah, ki |e odšel na severno bojišče, služi kot frajtar prt 14. stotniji bos.- herc. peš-poln št 2. Že dobra dva meseca ni vo£ pisaL   posredovanja so bita ša-
mani. Kdor kaj ve. o njem, naj to naznani učitelju D. L e s ] a k u, Ruše, Štajersko.
— Pogreša se Karol R e b e c, rezervni infanterist pri 27. domobranskem pešpolku, 15. stotnija, goriški baon, vojna pošta 48. Zadnjič je pisal 20. avgusta iz Oelsendorfa v Galiciji. Prosimo njegove tovariše, da sporoče očetu Ivanu R e b c u v Zagrebu, Pejačevičev trg 8. ako kaj vedo o sinu Karlu.
—  Pogreša se Anton Verbič, desetnik 97. pešpolka, 10. stotnija. Pred mobilizacijo je bil v telegrafičnem tečaju v Gradcu, potem dodeljen voj-notelegrafičnemu oddelku št. 65., sedaj pa se že več kakor dva meseca ni oglasil in se ne ve, kaj je ž njim. Kdor kaj ve, naj blagovoli to sporočiti njegovemu bratu na naslov: Iv. Verbič, c. kr. obmejni finančni stražnik, Salvore, Istra.
—  Kdor kaj ve, kje se nabaja Jožef P e r h a j, kočijaž pri Dober-letu v Ljubljani, ki je bil na severnem bojišču pri domobranskem polku št. 27.9 5. stotniji, naj to sporoči njegovi ženi Mariji P e r h a j y Ljubljani, Kolizej, Marije Terezija cesta št. 23. Jožef Perhaj je pisal zadnjič z bojišča 18. avgusta. Od tega časa ni od njega nobene vesti.
—  Oglasil se le iz volnega viet-ništva Ivan Uranič, četovodja 17. pešpolka, ki je bil v 26. seznamu izgub naveden kot mrtev. Pisal je svojim sorodnikom, da je bil težko ranjen. Rusi so ga pobrali. Nabaja se sedaj v Novem Nikolajevsku v Sibiriji. Tam je okreval in godi se mu dobro.
—  Transport ranjencev. Snoči ob 9. in 15 minut se je pripeljal po Južni železnici z Dunaja poseben transportni vlak z ranjenci s severnih bojišč. Pripeljal je 420 ranjencev najrazličnejših polkov, ki so bili ranjeni deloma pri Ivangorodu, deloma pri Jaroslavu. Ranjenci so bili že prej v drugih bolnicah ter so prestali karanteno v Olomucu, drugi v Opavi. Ranjence, med katerimi je bilo 90 težko ranjenih, so prepeljali v belgijsko vo-ječnico in v Licej, 21 ranjenih častnikov je bilo oddanih v belgijsko vojašnico, 7 pa v garnizijsko bolnico. Izmed vojakov ie prišlo 27 v Licej. Odpeljalo je ranjence ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo pod vodstvom načelnika, deželnega poslanca g. Turka. Nekaj lahko ranjenih je šlo peš v blžnjo belgijsko vojašnico. Med ranjenimi sta bila tudi dva težko ranjena Rusa in dva poljska legijonarja. K sprejemu so prišli na kolodvor poleg vojaških zastopnikov, višjega štabnega zdravnika g. dr. G e d u I d i g e r j a in polkovnika Petrovana I. delegat Rdečega križa cesarski svetnik g. M a 11 h i a n, dvorni svetnik gospod dr. Zupane, dvorni svetnik g. dr. P o 1 e c, I. delegat avstrijskega mornariškega društva in TI. delegat Rdečega križa g. K o s 1 e r, ravnatelj magistratnih uradov g. dr. Zamik, mestni fizikat g. dr. K r a j c in transportni upravitelj bolnišnic Rdečega križa, oficijal fin. ravnateljstva gosp. Jagodic. Transprot v bolnišnice je izvršilo ljubljansko gasilno in reševalno društvo z znano hitrostjo in točnostjo.
— Vojno posolilo. Mestna občina Škofja Loka je podpisala vojnega posojila 10.000 kron.
—  Mestna hranilnica v Radovljici ie podpisala vojnega posojila 25.000 K in darovala za Rdeči križ 500 kron.
—  Za svojce ranjenih vojakov. Z vojaške strani se nam piše: Dogodi se večkrat, da prosijo svojci ranjenih vojakov, da naj bi se njihovega sorodnika prepeljalo iz ene bolnišnice v kako drugo, z imenom označeno bolnišnico. Take prošnje se morajo vlagati pri pristojnem vojaškem poveljstvu (k. u. k. Militarkommando), uspešne pa bodo le tedaj, ako se jim istočasno priloži pismena izjava one bolnišnice (»Rdečega križa^ ali vojaške), v katero naj bi bil ranjenec sprejet. V tej izjavi mora bolnišnica poudariti, da je pripravljena sprejeti ranjenca in da v dotičnem kraju ni nikakih nalezljivih bolezni.
—  Kako naj se pošilja raznoterosti vojakom na bojna polja? Piše se nam: Take pošiljatve so zelo otežkočene s tem, da sprejema c. kr. pošta le zavoje do 35 dek. Kaj malo se more v tak zavojček dati. V Nemčiji so dovoljene take brezplačne pošiljatve do 2 Vi kile in nujno potrebna bi bila enaka odredba tudi pri nas! V zavoj ali zavojček se spravi dokaj gorkega, dobrega, tečnega in koristnega. Najpravneje bi bili mali zavoji: dolgi 35, široki 15 in visoki 10 centimetrov. Ako se da pokrov zvleči, služi tak zavoj lahko za shrambo raznih predmetov. Za naslov naj se rabijo feldpostkarte. Iz previdnosti naj se pritrdi ena na pokrov, druga pa na stranici. Poleg razločno pisanega naslova morajo imeti poslatve nem-Urim vojakom, Se naslednji napis: .Soldaten-Paket Eigene AngekgenneH
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 28. novembra 1914.
?83. Štev.
ćes Empfangers.« 'Pri takem zavoju odpade poštni list. Kaj naj se v tak zavojček dene? Debele klobase ali slanine in suhega špeha kos, ki ima dolžino prostora, trde nepresladke čokolade, posodico močnih popr-minc-pastil, kot pest debelo gobo, smodke, cigarete, tanke flanelke oz. nogavice, zdravstvene stvari, kos mila, papirnate rute itd. Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo bi pridobilo za odredbo poštnih pošiljatev do 21/? kg., priznanje onih, ki želijo svojcem kaj poslati in zahvalo vojnikov daleč tam, kjer pogrešajo marsikaj.
—  Glas iz Przemvsla. Nemški državni poslanec Malik, ki se nahaja v oblegani trdnjavi Przemvsl, je po nekem letalcu poslal predsedniku poslanske zbornice karto, v kateri mu piše: Usoda je ukrenila, da sem posta! deležen časti, biti edini član visoke zbornice, ki doživlja drugo obleganje PrzemvskL Mi smo v trdnjavi tako skalno trdno prepričani o naši zmagi, da bi najraje imeli, če bi nas Rusi, kakor prvič, zopet napadli. Takrat je zanje napad slabo izpadel in danes bi še slabše izpadel. Jaz sem sedaj pri trdnjavskem zapovedni-škem štabu in se imam vzlic silnim štrapacam in drugim nevarnim doživljajem prav dobro. Bolje kakor kdaj. to je v naturi starega vojaka.
—    V sredo, 2. decembra 1914 cb pol 8. «r1 v veHkl dvorani Narodnega doma dobrodelni koncert v proslavo 66!etnice vladanja Ni Veličanstva Presvitlega cesaria Frana Jo-r r>a I. na krlst Rdečemu križu in rodbinam vpoklicanih vojakov. Sodelujejo: gdčna. Cenka Se ver jeva tmezzosonran); gosp. Leopold Kovač (tenor); gosp. Josip Vedral, klavirsko spremljevanje. in pevski zbor *Giasebr?e Matice-. — Spored: J. Havdn: Cesarska pesem. L a) Dr. Gojmir Krek: Zvečer, b) Anton La-jovic: Napitmca. c) Anton Lajovic: Vodica Čista se vila ... Mešani zbori. Poje pevski zbor ?>Glasbene Matice«. 2. a) Dr. Gojmir Krek: Jum vira in zefira, b) dr. Gojmir Krek: Tam zunaj je sneg. c) Anton Lajovic: Pesem starca. Pesmi poje gospod Leopold Kova č. 3. a) D. Gojmir Krek: Pred-smrtnica II. b) Anten Lajovic: Pesem o tkalcu, c) Jo?i*p Pavčič: Pesem, č) Anton Laiovic: Bujni vetri v polju. Pesmi poje gdčna. Cenka S e -v e r j e v a. 4. a) Anton Lajovic: O, da deklic je ... b) Josip Pavčič: Se-renada. Gcndoliera. (Po rokopisu), c) Dr. Gojmir Krek: Pogodba. Pesmi poje g. Leopold Kovač. 5. Narodne T-esmi. harmonizirane za mešani zbor: a) Jaz mam pa konjča belega. b) Je dro ustno poloti. (Po Z. ŠvI-karšiču.) c) Gor čez izaro, gor čez gmajnico. (Po Z. Svikaršiču) Koroške slovenske narod, pesmi. Harmoniziraj gospod Matej Hubad. č) Na Gorenjšeem je fletno. Harmoniziral gospod Stanko P i r n a t. d) Češi me, češi! Hrvatska narodna. Harmonizira! g. Anton Ande L e) Zelja ranjenega vojaka. Belokranjska narodna. V Adlešičih zapisal in harmoniziral gospod Ludovik Kuba. — Cene prostorom: Sedeži po 5, 4. 3 in 2 K. Storilca po 1 K 20 v, za dijake po 60 v. Predprodaja vstopnic v trafiki gdčne. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni, — Vspored in besedilo pevskim točkam po 20 v istotam. Prepla-čiia se hvaležno sprejemajo in izkazujejo.
—     Koncert »Glasbene Matice« ćcq 2. decembra t. L se bo vršil v proslavo 661etnice nastopa vlade Njegovega Veličanstva, nad vse ljubljenega našega cesarja in gospodarja, pravega očeta vsem Svojim narodom. Ni ga kmalu vladarja, ki bi vlada! tako dolgo, kakor on. Ni ga vladarja, ki bi bil pretrpel toliko bridkosti, kaker on. Ni ga pa tudi vladarja, ki bi živel edinole v blagor Svojih podložnLkov. kakor on. Zato pa tudi ni vladarja na svetu, kateremu bi gorela srca podložnikov v taki, čisti, odkritosrčni, tudi v najhujših nezgodah neomajni ljubezni, kakor njemu. Zato ga bo proslavila tudi hvaležna s Glasbena Matica« po svoji najboljši moči kot očeta Slovencev. Izvajale se bodo izključno slovenske skladbe naših domačih skladateljev in slovenske narodne pesmi. Sodelovale hndo le domače slovenske, na društven šoli izvežbane moči. Pevski zbor ne bo nastopil v tolikem številu kakor navadno: petdeset odstotkov pevcev je na bojišču in izvršuje dejansko načelo, katerega so se Slovenci vedno držali in se bodo vedno držah: Za cesarja in domovino blago
kri!
—  »Miklavžev večer« v Narod.
domu vrši se tudi letos dne 5. dec in sicer v veliki dvorani v I. nadstrpju
točno ob Vs8. zvečer, na kar se jav* nost že danes opozarja. Večer priredi — ker je delovanje sokolskih društev začasno ustavljeno in ker se nahaja * • odbornikov pri vojakih — nalašč za to sestavljen odbor, kateri slavno občinstvo Že danes vabi na to prireditev, posebno pa še one rodbine, katerih očetje se nahajajo pri vojakih. Miklavž s svojim spremstvom prinesel bo polne košare raznih daril saboj, da obdari slovensko deco. — Podrobnosti o tej prireditvi slede prihodnji teden.
—  Poljske legiionarke. Včeraj je prišlo 9 poljskih legijonark v LJubljano. Zanje bo skrbela vlada in jih porazdelila po deželi. Legiionarke so očividno iz boljših slojev.
—  Prodaja fižola za domačo potrebo. Mestni magistrat ima na razpolago večje množine fižola, ki |e namenjen za to, da se z njim preskrbi in založi za domačo potrebo ljubljansko prebivalstvo. Za kupčijske ali špekulacijske namene se fižol ne bo oddajal. Kdor reflektira na fižol, naj se oglasi v ponedeljek in torek prihodnjega tedna na stražnici mestnega magistrata (srednja hiša, pritličje, prva vrata, levo) od 8. do 12. ure dopoldne, kjer se sprejemajo naročila na fižol. Cene fižola bodo nižje kot dnevne tržne cene.
—  Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku oddaja za leto 1915 dobavo: sna-žilnih brisalk, krojnega blaga, vrvar-skega blaga, kakor pasov, cevi iz konopnine, vrvi i. dr.; dekstrina in špirita; lanenega olja in firneža iz la-nenega olja; usnja in usnjenega blaga. — Ponudbe je vložiti najkasneje do 20. decembra 1914. 12. opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku. Prepis dobavnega razpisa, ki vsebuje natančnejše podrobnosti, je interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—  Obrtne zadeve. Magistratni gremij je ugodno rešil te-le prošnje: Petra Š t e p i c a v Spodnji Šiški za razširjenje gostilničarske koncesije, Gregorja H a b j a n a v Spodnji Šiški za podelitev gostilničarske koncesije in Katarine U r a b e c za dovoljenje predaje slaščic, živil itd. na stojnici na Ambroževem trgu, odklonil pa je te-le prošnje: Marije Kramer, Frana Biziana, Marije Roziran, I. Polaka, Hafnerjevih dedičev, Al. Pinter. Marije Teran, Jos. Murna in Ane Kovic. Takisto je odklonil prošnjo Antona Karbla, da se mu dovoli na stolnici, kjerkoli si jo postavi, prodajati klo-basice in kruh.
—  Advokat dr. Janko Zirovnik je z današnjim dnem preselil svoji pisarno v hišo gospoda Ivana B o -n a č a v Ljubljani, Še-enburgova ulica št. 2, II. nadstropje, desno.
—  Za izposodo mestnega valjarja se je določila dnevna pristojbina 8 K. Poleg tega jamči izposojevalec za vsako cventuvalno poškodbo.
—  Razredna loterija. OpraviliŠče c. kr. razredne loterije pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani sporoča, da ima še nekaj srečk za III. razredno loterijo p. t. reflektantom na razpolago in sicer stane ena cela srečka 40 K, ena četrtinka 10 K in ena osminka 5 K ter pripor^ :a takojšnji nakup teh srečk.
— Kolera. Dne 21. t. m. M je primerilo na Dunaju 6 novih slučajev azijatske kolere, v Klostc euburgu 1. na Češkem 4, na Moravsvem 4, v Šleziji 2 in v Krakovu 3.
Umrl je v Vodicah znani župnik gospod Simon Žužek, star 73 let.
Iz Kamnika. Vsled inicijative upravnega odbora »Društvenega doma« v Kamniku, smo imeli post tot nubiles dies dne 22. novembra vojaški koncert v spodnjih prostorih »Društvenega doma« v prid »Rdečemu križu *, ki se je v moralnem in gmotnem oziru sijajno obnesel. Marljivemu orkestru c. in kr. pcšpolka št. 17 in njega kapelniku veljaj glede izvajanja glasbenih del kakor tudi glede bogatega, izbranega sporeda naše najodkritejše priznanje. — Samo ob sebi umevno, da se mora vsakemu bitju v današnjih viharnih časih vzpričo izrednega glasbenega užitka razjasniti oko; sag glasba oživlja srca ter je tudi omenjeni večer spravila v veselo razpoloženje dokaj resne obraze številno zbranega občinstva iz najodličnejših slojev našega mesta. Da polože svol obolus na oltar domovine v korist našim ranjencem, so pohiteli na koncert tukajšnji okrajni glavar gosp. baron Lazar ini z gospo baronico, vse državno in privatno uradništvo, urad-ništvo c. in kr. smodnišnice z gosp. polkovnikom Rosneriem na čelo, tu bivajoči častniki c. in kr. pešpoika št
07, malone vse narodno meščanstvo ter venec dražestnih dam. Obilni po-set v dobrodelen namen prirejenega koncerta ]e pričal o globoki razsodnosti in smotrenemu pojmovanju večne resnice: »Ljubi svojega bližnjega!«
Izpred kasacijskega sodišča. Z Dunaja se nam brzojavlja: Najvišji sodni in kasacijski dvor Je razveljavil sodbo mariborskega porotnega sodišča o znani tožbi veleposestnika gospoda Frana Robleka proti »Slov. Gospodarja«. »Slovenski Gospodar« je bil obdolžil g. Robleka, da je samo-lastno prestavljal mejnike. Porotniki so s 7 proti 5 glasovi zanikali, da bi bil odgovorni urednik lista Zebot s tem očitkom sploh zakrivil razžalje-nje časti. Vprašanje o dokazu resnice je zato odpadlo. Zastopnik g. Robleka, odvetnik dr. Kudermann, je utemeljeval pred najvišjim sodiščem ničnostno pritožbo z razlogom, da sodišče ni smelo odkloniti zaslišanja toži-telja, ki uživa splošno spoštovanje in ugled na celem Južnem Štajerskem. Tudi pri posvetovanju porotnikov in pri protokoliranjft so se vršli dogodki, ki povzročajo ničnost. Kasacijsko sodišče je ugodilo ničnostni pritožbi v polnem obsegu ter odredilo novo razpravo pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Izjemno sodišče v Gradcu se je včeraj bavilo s tožbo poslanca dr. Korošca proti mariborskemu odvetniku dr. Mravijagu.
Iz Konišc nam pišejo: Glasom semkaj došlega poročila je umrl v neki ogrski bo'nišnici na koleri gosp. Karel K o 1 a r i č, četovodja pri 87. pešpolku, doma iz Središča. Služil je kot davčni praktikant dlje časa v Brežicah in je bil premeščen kot asistent v Konjice. Bil je ljubeznjiv in simpatičen čir«'^k.
Samomor. V Celju je skočila 27-letna Aloiziii Graf, hči železniškega poduradnika, pod železniškim mostom v Savinjo in je utonila.
Vojna pomoč v deželnih zdravilišč h Rogaška Slatina in Dobrna. Štajerski deželni odbor v Gradcu je za zdravilni čas leta 1915 v deželnem zdravilišču Rogaški Slatini 200, v deželnem zdravilišču Dobrni pa 100 brezplačnih prostorov prepustil Rdečemu križu za rekonvalescente vojake avstro-ogrske in nemške armade. Ti brezplačni prostori obsegajo prosto kopel, prosto zdravniško postrežbo, prosto stanovanje in popust zdravilne in god-bene takse za dobo 21. dni. Tudi je dež. odbor Rdečemu križu za Štajersko daroval v imenu Rogaške Slatine 2000 K, v imenu Dobrne pa 1000 K.
Drobne   novice  s   Štajerskega.
Občinske volitve v Zagorju pri P i 1 š t a n j u so zaradi nepravilnega razpisa razveljavljene. Upati je, da bo prišel sedaj vendar enkrat mir in redne razmere v to občino. — Od S v. T r o j i c e v S 1 o v. goricah. V Zgor. Porčiču je zgorelo gospodarsko poslopje zakonskih Črnec. Hišo so komaj rešili. — Poljski begunci so se nastanili na gradu Vurberg pri Ptuju. Vseh poljskih beguncev je sedaj na Spodnjem Štajerskem 7475 oseb. O kakih nalezljivih boleznih med njimi še dos!ej ni bilo slišati. — U m r 1 a je na Kumu pri Ormožu po daljši bolezni ga. Ana Z i d a r i č, vdova po bivšem županu. — Iz Maribora. Pasji kontumac je za mesto odpravljen.
Krpan — napaden. Infanterist A. Krpan je bil na severnem bojišču /anjen in se mudi zdaj v Gorici. Tam so ranjenega junaka napadli trije divjaki, ga pretepli in ga na glavi težko poškodovali. 2at, da se jim je posrečilo pobegniti. Krpan je moral iti v bolnico.
»Brzovlak št. 23,« ganljiva drama v 3 dejanjih, predvajala se bode danes v kinematografu »Ideal«. Poleg tega še krasna veseloigra »Klub debeluhov« in velezanimiva »Vojna poročila«. V nedeljo popoldne predstave po 1 uro; pričetek ob 3., 4. in 5. uri.
V  mestni klavnici je bilo od 15. do 22. t. m. zaklanih 107 volov, 5 bikov, 21 krav, 389 svinj. 91 telet, 113 ovac in 19 kozličev. Vpeljalo se je 6 zaklanih svinj in 13 zakonih telet Uvoz mesa je znašal 144- kg.
V  kavarni »Central« igra od danes naprej vsak dan izborni damski tamburaški in vokalni zbor »Ivanuš«, ki je imel svol zadnji nastop v trdnjavi Przemvsl m to že za časa vojne. Več današnji inserat
Razne stvari
* Iluminacija ▼ Orade«. Mesto Gradec je bilo včeraj v zastavah. Veseleč se ugodnih poročil z bojišča, so
prebivalci razsvetlili na inicilativo pesnika Petra Roseggerja svoje hiše. 4 Mesto Dunaj je darovalo 20.000 K za tuški Rdeči polumesec. Zupan dr. VVeiskirchner je izročil denar turškemu veleposlaniku, poudarjajoč iskrene simpatije dunajskega prebivalstva za turško stvar.
*  Nov AvstriH prilazen list v Rimu je ustanovil bivši poslanec Crispi, nečak nekdanjega ministra Crispija. List prične izhajati na dan otvoritve italijanskega parlamenta, imenoval se bo »Concordia« ter bo zastopal interese monarhije.
*   Gospe Fenfieid, soprogi ameriškega poslanika na Dunaju, je cesar podelil veliki križ Elizabetnega reda. To je odlikovanje, ki so je doslej dobile samo kronane dame in Še te redkokdaj. Gospa Penfield je dobila omenjeno odlikovanje za svoje izredno, res velikopotezno delovanje za ranjence.
*   Nemški vjetnikl na Francoskem. Pariški >Petit Journal« poživlja francosko kmečko prebivalstvo, naj prijazno ravna z nemškimi voini-mi vjetniki, ki se uporabljajo za opravljanja kmetijskih poslov, češ, njih delo je koristno in se mora uva-ževati toliko bclj, ker se tudi na Nemškem dostojno ravna s francoskimi vojnimi vjetniki.
*  V bojni fronti Francoski častnik piše z bojišča ob Aisni: Lasje so nam zrasli kakor griva, mila ne poznamo, zob si ne snažimo, srajc ne p:eob!ačimo. Obleka je premočena, želodec je prazen. Piva in vina ni niti kaplje. V škornjih nam brizga voda med prsti, blato nas pokriva do ušes. Suha sta le — grlo in dovtip.« Jedrnata, pa točna slika vojaka v bojni fronti!
*  Kaznovani oderuh. Nemški listi so osvežili to - le zgodbico iz francosko - nemške vojne 1870/71: V neki francoski vasi nastanjena nemška patrulja je bila odrezana od etapne službe in ni dobila nikakega živeža. Podčastnik se je zato podal k peku ter zahteval, da mu da kruha. Pek je zahteval neprimerno visoko ceno, tako da bi si bili nemški vojaki kruh sigurno s silo vzeli, ko bi ne bili radi svoje osamelosti v skrbeh. Ko je podčastnik peku razložil, da mu ne more plačati zahtevane cene, ker mu napiše za kruh le nakaznico, v kateri mora biti navedena normalna cena, mu je zviti Francoz izjavil, da mu da 50 hlebcev, ako napiše v nakaznico, da je prejel 100 hlebcev. Nemški podčastnik je v veliko začudenje Francoza pokimal, vzel pero in napisal nemško nakaznico, katere Francoz sicer ni razumel. Videl pa je, da stoji napisano 100 in je bil zadovoljen. Patrulja je odšla in kmalu je prispela večja četa, katere izplačevalcu je pek prezenti-ral svojo nakaznico. Toda preplašen je opazil, da se Nemci njegovi nakaznici strahovito smejijo. Nakaznica se je namreč glasila: »Potrjujem, da me lastnik te nakaznice lah.co 100-krat piše v uho.« — Avtentičen tekst se glasi še nekoliko bolj jedrnato . . .
Brzojavne poročila.
Vpokojena generala.
Dunaj, 28. novembra. (Kor. ur.) Armadni naredbeni list javlja: Cesar je odredil, da se prevzame general kavlerije Rudolf vitez B r u d e r -m a n n na njegovo prošnjo v preko-številno stanje, podrraršala Viktorja M a y e r j a pa vpokoji.
Imuniteta posl.  Budisavljevića.
Budimpešta, 27. novembra, (K. ur.) Imunitetni odsek je sklenil predlagati poslanski zbornici, naj suspendira imuniteto poslanca Budisavljevića in odobri, da je vlada Budisavljevića preventivno zaprla,
Železnice pod državnim nadzorstvom.
Dunaj, 28. novembra, (Kor. ur.) C. kr. priv, železnica Dunaj-Aspang in avstro-belgijska železniška družba sta podrejeni državnemu nadzorstvu. Nadzorovalni komisar je mini-stcrijalni tajnik dr. Gerhold.
Spor med Romunijo In Turčija
Gradec, 27. novembra. »Grazer Volksblatt« javlja: Romunska vlada je zadržala na meji 150 vagonov municije, namenjene za Turčijo, češ, da Romunija kot nevtralna država ne more pripustiti prevoza vojnega materijala. Turčija Je vložila protest, ker je dotična municija dospela v Romunijo Se pred izbruhom turške vojne.
Dixmuiden je v nemških  rokah.
Berolin, 28. novembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Poročilo »Daily Maila«, da so zavezniki Dixmuiden zopet zased!., je popolnoma brez podlage. Dixmuiden je prej kot slej v nemških rokah.
Ljudsko štetje v Beigaiji.
Sofije, 27. novembra. Bolgarska vlada je sklenila, da zvede novo splošno štetje po celi državi dne 31. decembra 1915. Vsa pripravljalna dela za štetje morajo biti gotova do meseca novembra prihodnjega leta. Ljudsko štetje se izvede po istem sistemu, kakor se je izvršilo zadnje ljudsko štetie v Bosni in Hercegovinu
O ponesrečeni cklopnici »Bulwark«.
Amsterdam, 28. novembra. (Kor. urad.) »Nieuws van den Dag« javlja iz Londona: Ko se je prigodila na »Bulwarku« eksplozija, je bil velik del posadke baš pri zajtrku. Ostale ladje v luki <=o takoj spustile čolne v morje. Del posadke, ki je bila preko noči na suhem, se je ravno vrnila, ko se je pripetila eksplozija. Mnogo teh mornarjev je bilo ranjenih. Eksplozija je bila tako močna, da je mornarje na drugih ladjah vrglo par metrov v zrak in da je popokalo na ladjah vse steklo. Vzrok eksplozije ni znan.
(Kdor hoče izvedeti, v kateri bolnišnici se nahaja kak ranjenec, naj se obrne na »Avstrijsko družbo Rdečega križa na Dunaju« (Aus-kunftsbureau der Oesterreichischen Gesellschaft vom Roten Kreuze in Wien). Dopisnice, že naslovljene na »Rdeči križ«, s privito karto za odgovor se dobe pri vsakem poštnem uradu. — Uredništvo naravno nima nobenih informacij, v katerih bolnišnicah se nahajajo ranjenci.)
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Casn pciove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja v Ljnbljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24«— I Četrt leta ... K 6-— Pol leta . . . m 12*— I En mesec . . • n 2.—
V epravništvn prejeman na mesec K S'90. SpoSiljanjem po pošt! v Avstriji velja: Vse leto ... K 25—  J Četrt leta   . . K 6-50 Pol leta ... „ 13-— j En mesec   . . n 2-30
Za Nemčijo vse leto 39 5. Za Ameriko in drage dežele vse leto 35 K.
ttW   Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati  tudi  naročnina,  drugače se  ne
oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. g^T list se  t]5iav!;s 10.   dan po potekli   nar©
■i......    1———taa—MJ—an i   n i  i   ■ fcfa——^—
čnifli brez ozira vsakemn, kdor  je ne vpošlje o pravem časn.
Opra¥Blst¥B Mm$m !Ma',
Današni' lis* obseoa 12 strair.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Konltar.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Zbirka
avsiii lin
v  slovenskem   jeziku.
1. zv«ck:
EuensU sakoa
o hudodelstvih, pregreških
In   prestookih  z  dne  27.
maja 1862 št 117 drž.zak.
z dodanim
tiskovnim zaHonont
z dne  17. det 1862 št d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni   kazenskopravnega obsega.
V platno ▼•man  6  E; po pe*tl   6120 *fn.
Jfarodna knjigama
v Ljubljani.
Rodbine naših vojakov
ne pozabijo tudi iz daliave skrbeti za
svojec na bojiščn ali v bolniški oskrbi. Tisočkrat zahtevajo, na] se Fel-lerjcv dobrodelni rastlinsko esen£lli fluid z zn. »Elsafluid«. preizkušeno sredstvo proti revmatičnim bolečinam,  prehlaienitt.   zlim  posledicam
vlažnosti, onemoglosti po dolgih pohodih in krču polije naravnost iz le* karne na naslovljence na botfSču. Kakor izvemo. Je to lekarnarju Fel-ierju zaradi velikega navala naročil nemogoče. Vendar pa svetujemo na-
šim bralcem, naj si ga r.aroče na lastni naslov in sami v zabojčkih ali dvejnatib pismih odpošljejo naprej* Valovit papir in lesna volna se priložita brezplačno. 12 steklenic stane franko 6 kron,   48 stekllenic franko 1
20 kron, in sicer od lekarnarja E. V. Fcller v Stubici, Elsatrg 5t 238 (Hrvaško). Felierje želodec krepeče krogliice z zn. »Elsakroglice* stanejo 6 škatlic franko 4 K 40 v.
283. Štev.
.SLOVENSKI NAROD* dar gg. novembri 1914.
Stran 5.
Darila.       |
Upravništvu naših listov Je poslal:
Za Ctril-Metodovo družbo: Avgust Korbar. nadučitelj v Preserju pri Ljubljani 3 K, plačal   nekdo,   ki   je j imel »predolg« jezik;                            i
za Učiteljski konvikt: Avgust Korbar, nadučitelj v Preserju pri Ljubljani, 3 K (kakor zgoraj).              i
Iskrena hvala!                                I
Kolere
se ubranite najbolje
aWo zavžijete dvakrat na dan po '.'so 1 pristnega rastlinskega likerja
„FL0RIAN-"a
in si perete usta in   roke z rastlinskim žganjem i fluidom)
„VIVA"
primešacim k vodi.
Oba iz^flka, postavno varovana, se d bita pristno cd
Rastlinske destilacije „FLORIAN* v  Ljubljani,  Prešernova ulica.
Keteoroioffino poročilo,
C«    S'aa*c     2tT
o    °?*™'   met?«     iS      Vetl0vi j     Neb0 "     vanjI    f aun    g 5                     _________
T. pop. 741 f» i —05   si. jug       jasno „    9. zv.   742-4    —2 3    sL v^h.   i
28.   7. ij.   743 4 • —5 o  brezvetr.    megla
i                                 t
Srednja   včerajšna    temperatura   —3'2°, norm.   11'    Padavina  v  24 urah   mm  00.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljublfena soproga in ;ora teta. gospa
Marija Boncel! vtfo?. Mm
roj. Dolenc
posestnica in trgov, soproga v Zeleznfkin
v petek ob 2. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v nedeljo 29. novembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalcs+i na tukajšnje pokopališče v lastni grob
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv, Frančiška in v farni cerkvi.                                             3686
Predrago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Železniki, 27. novembra 1914.
Lorenc Eoncelf, oosestnik in trgovec, so;rog Melhijur Dolenc, nadučitelj, Ivan Dolenc, nečaka. Mihaela Dolenc, Ana Repi, Marija Skrlba,
nečakinje.
Zahvala,     j
Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, starega očeta, strica, tasta, svaka itd., gospoda
Antona Ruperia
izrekamo tem potom za vsestransko izkazano čast ob sprevodu pokojnika k zadnjemu počitku najsrčnejšo zahvalo vsem in vsakemu posebej.
Posebno se zahvaljujemo častitemu gosp. domačemu župniku za mnogotere obiske in očetoma kapucinoma, čast. uradništvu in učiteijstvu. Dalje slav. domaći požarni brambi, ki je svojega zvestega tovariša kar najsijaj-nejše spremila.
Blag. g. dež. poslancu Turku, ki je na čelu večje deputacije prihitei k zadnji poti rajnika. Hvala someščanom za ogromno udeležbo pogreba, ki je dokaz resničnega sočutja. G. dr. Galloschu za požrtvovalno negovanje med boleznijo. Posebno pa gospodični Elzi Slarijevi za njeno nepreplačljivo skrb za pokojnika ves čas bolehanja, kakor tudi vsem sosedom. Končno lepa hvala vsem blagim darovateljem mnogih lepih vencev.                           3880
Žalujoči ostali.
M H        m zlat onime«, trema, sajam
Hfln čcno čist» ¥ d**ic*n *
lili 11 II 4 Vi   kg  vaebioe, raapo-
llllrll     w* p° K85°
Uli M*!***** Hiraka
B1BOPOT               MsIHoa.
zidana* z majhnim posestvom, je v _bl*-žmi Ljubi ane OaV ■apre>al»|« ^^O Več   se   izve ori   lastn '^u   OrOJ*  Mr»
kvtita w Solini it 30., Mita »ofc.
V gostilni „Leon"
Florijanska ulica štev. 6
se točijo na)bcl'ia vina, in sicer vino Iz Triko gara  (proita Ei
bertaV   St   Jasiovec    (belo)    in
vino li Ga *07d poči tor vedco ===== fveio piva. =======
Priznano izborna jedila.
Za obisk se priporočata
Looa in Fad Pogačnik.
snu"
[DNU | HIIII1IL
?   parne destilerije
I OilS 8 SlilCI
I     Barko vije v uradno nlorcbira-,        nih s ekAen.'cah.
Scbivi se pevsoS!
Proti               9
ioiii in gnili li
izborno delvfe dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno *n ods.ran.ufe
neprijetno sapo iz ust.
I stekienžca z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna MIlana Leusteka
7 Lfubliani. Resi sva cesta štev. t
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tef lekarni dobivajo zdravil rudi člani bolniški!: blagajn jež. železnice, c. kr. tobačne tovarne  in okr. bo!, bšagajne v Fjtbljani.
Melnsina-nstna in zoftna voda.
Sunja,   Hrvaške.   22.   februarja   1908.
Blag. eespod lekarnar1 Prosim vljudno, pošljite mi zopet trt   steklenice   Vaše   Izhomo   delujoče antiseptične melnstae-ustne zobno vode, katera ie neprenosljivo sredin zoper   zobobol,   utrja  dlesno in  oc1-strania   neprijetno    sapo   iz   ust.    / ohranienje zob in osveženje ust jo bo vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem
Mato Kanrinovic. kr   oošte mesta'
Rstovnciir^B
^s in kovorno
V  Mtoaa«   Piameoe  ponudbe   do   30 novembra  1914.
Pogoji se u vedo  pri »Upravnem odboru«.                                                     3781
hnalatf.
Od danes soboto, ZO. no v. 1.1.
naprej vsak dan
koncert
izb rac sa    damskoga   t»Tit»iina-škoga in vokalnega &sora
*♦ t m » <n* vi »*'-
Njegov   zadnji   na.-top   je bil    v   Prz* -rruslu za časa votne.
Začetek ob   delavrvkih   ob   pol   7. uri
zvečer,    ob    n< deijah    in    prazn k h   ob
4.  uri  pope Idne                  3877
pafT     Vstop prost.     ^Hi
Poslano!
Zelo  Yaito  w  vojarna   časa!
Tukajšnja najveća tvrdka briijantov, zlatnine in srebrnme naznan a, da se bodo do novega leta prodajala
lepa božična darila
po stari, n^zki ceni kolikor časa bo ta zaloga trajaa, pozneie bode vse biasjo radi i poman kanja dobave in kurza za % °'odra2)t*
Kot lepo božično danlo kurite svojim v vojno vpoklicanim arrrađno žepno budilko, na ka « ro se ponoči vidi, ter |im jo po$-j:te!
Novi cenik za leto i915, ki bo izšel okroe !»■ decembia t. L, bo oos-gal poleg koledarja in dtugih novosti tudi najnovojše spomine iz sedanje vojne.
Dobiti ga bo brezo ačno in poštnine prosto. Naročite si ga taKOJ ali pa se osrbno oglasite                                                           387%
BL [OSEH V LiiH.
Mmm Diks n:ipr»ii FianHIkiuki ceihi
Edina zastopstvi                               Ediaa m\wM
Vojna   nikelnasta  ura
zraven iz usija za aa rako pripeti 6 K.
Z bolestjo javljamo trpko vest, da Je na! ljubljeni soprog oziroma sit, brat i. t d., posestnik in lesni trgovec,  gospod
Franc Albreht
rez. lnf  pri 97. peftpoUui
preminul vsled ran, zadobljemb na severaem bojišču, v vojni boloici za ranjence št.  1.
Truplo dragega pokojnika počiva na vaškem pokopališču v kraiu Stara wies v Galiciji.
Maše zadušnice se bodo brate v farni cerkvi v HotedrŠici.
Mt mu  bod*  v  krilu  bratske slovans ce zemlje I
HOTEDRŠICA, dne 25. novembra 1914.
Žalujoči ostali.
Zahvala«
Za ljubeznjivo sočutje ob bolestipolni izgubi povodom smrti, gospe
Boze Tili roj. Fischer
za mnoge lepe darovane vence in znake prij'aznega spomina, ter za izredno Časteče spremstvo ob pogrebu nepozabne pokojnice se prisrčno zahvaljujejo
ialnfočl ostali«
48*3________________________________
Magister farmacije
i*6e mesto v L|nbl|aal.
Vojaščine prost. Nastopi lahko takoj. Natančnejše v upravništvu .Slovenskega Naroda* pod Magister 8537*'.                                     3&7J
togii in strojepiska
z   daljšo prakso,   povsem izvezbana   v odvetniških  in  trgovskik poslih
g^T*        išče službe.        ~*-PS
Ponudbe se prosi na upr. >Slov. Nar»,
Poslano.
Zaročencem
se nudi prilika, da si ogledajo popolno
nevestinsko opremo perila
v izložbah zavoda perila
A. ŠARC last Hedvika Šare.
Matica SlGVEđa Jft. DRENIK   "Zmaa"'
Volna za nase vojake v obrambo proti mrazu:
snežne kapice, sviterji, zapestke, kolen ki,   životni   pasovi,    nogavice i-1, d.
Božična prodaja!
SL ŠARC
lsigtm i osi HečLTrifea. šaro
Ljubljana,  Šelenburgava ulica stav. 5.
Perilo aa dame. Perilo mm gospode. Perilo mm otroke. Platno in sifon.
Prti in eervijeti. Brieolke. Žepne rute. Švicarska   vezenina.
VetsMO peiHe se vofakti nogevioe, kolenogrelcif hlače,   jopice.
Svilena in triko krila za dame«
Stran 6.
»SLOVENSKI NAftOP«, dat 28. novembra 1914.
283. štev.
Peter Mozina S Mb.
tovarna čevljev
v Wsica,
Gorenjskem.
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo m drobno
v Sjubjani, <@reg, nasproti so. Sakoffa mosta.
Popravila se .sprejemajo.
^^^^ Jtfodm salon ^^^^
Stuchly - JV[aschke
Bidovska ulica št- 3   Dvorski trg t.
priooroča svojo veliko 3alegj okusnih najnouejiih dam*
skih    m    otroških    klobukov,   športnih     čeDic    in    vse   V
modistovsKo obrt sPodcjočz stvari po najnižji ceni.
Jramijje cene/
/3U93 BfVUfVJ/
Žalni klobuki redno v zalogi.
Vojni čas!
usodno prilika!
>
c
Vsled obile zaloge ur. zlatnine, srebmine  In  lepih  briljtntov,  nadim eenj. odjemalcem sedaj še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4-— in 5*— dokler Se stari zaloga. Krasna namizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato.
V vojnem časa je  neobhodno  potrebna  fina. zanesljivo  idoca ara ali žepna
budilka, kakršno dobite samo pri stari res domaČi tvrdki
F\ ČUDEN
LJUBLJANA, Prešernova ulica it L
Kdor nima časa ? Ljubljano priti, naj naroči cenik, ki se pošlje zastonj in poŠt. prosto.
ma strojnik
monter,   izvežban   na    vseh   sistem »h, tudi na   električnih   strojih,   aprefane
alaias.                                           3832
Nasiov. pove upravu    »Slo*.  Naroda«.
M. ROSNER & Co.
its v Ljubljani ^=
pcležganjarna   jed g   in touarna liKerjcu
priporoča
v  svoji   lastni ifganjarni kuhane  izdelke  i.  a.:
slivovko
brinjevec hrnševec tropinovec
pristnost zajamčena.
Vermut-vino
najboljše  kakovosti. UgeflM časa! ======
=   Vserd se razpolaga.
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
~— LJUBLJANA. =__
Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste a is   firnežev,    11 si   čopičev,    se si   I a k o v f    11
Mavec
j      (Gips)
Olje za pode 1   in stroje
Hinej
Naslov  zadostuje;               I31
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                           Ceniki zastonj!
Kmetska posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 800.000.
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena leta 1881.
Važno za frnovotoike, kateri pridejo k naboru
C. kr. oriv. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu
-  sklepa pod najugodnejšimi pogoji                                      =                *«
Pojasnila brezplačno in brezobvezno nstmeoo ali pisneao daje glavni zastop Rinnionc Adriatica di Sicurta y Ljubljani in centrala v Trstu.
Stran 7.
.SLOVENSKI NAROD*,** 26. novembri 1914.
283. Štev.   ^
Življenje i Italiji.
(Iz zasebnega pisma.)
Opravki so me prisilili, da sem Re nekaj dni v različnih italijanskih mestih mudil in morda bo tega ali onega zanimalo, če povem, kake vtise sem dobil.
Kdor je poznal Italijo v normalnih časih, bi zxlaj pač strmel, kako so se razmere v kratkem času pre-menile. To se je zgodilo vsled nastale vojne. Italija je nevtralna, trda vojna tudi njej ne prizanaša, občuti Jo v gospodarskem oziru na vseh koncih in krajih.
V mestih se pred vsem zapazi, da so hoteli — prazni. V največjem milanskem hotelu je bilo 20. t. m. sedem tujcev, pa še ti so bili razen mene vsi Italijani. Izpad tujskega prometa občuti vsa Italija. Občutijo ga hotelirji in gostilničarji, občutijo ga trgovine, občutijo ga železnice, občutijo ga gledališča, vsi, vsi! Tožbe, ki jih je slišati, so britke.
Drugo, kar tare Italijo, je to, da se je iz Francije, Nemčije in Avstrije vrnilo domov na tisoče in tisoče delavcev, ki letos niso prinesli nikakih prihrankov' seboj. Če so se druga leta na jesen vračali italijanski delavci iz inozemstva domov, so prinesli seboj lepe denarje in ž njimi nakupovali obleke, hišne potrebščine in živila. Letos pa je tako malo denarja. da o kaki kupčiji sploh ni govora. Kdor kaj ima. stiska tako, da si komaj najpotrebnejše privošči. Tiste družine, ki so vajene računati z zaslužki v inozemstvu, imajo posebno velike skrbi, ne samo. kako bodo prestale zimske mesece, ampak tudi, kako bo prihodnje leto. Če bi prej vojne ne bilo konec.
Velike zadrege so tudi nastale, ker je ali deloma ali tudi popolnoma ponehalo vse delo po tovarnah. Koliko je brezposelnih ljudi! V Genovi jih je vse črno po ulicah in za par centezimov zaslužka se kar stepeio.
Življenje je postalo precej dražje, kakor je bilo prej, dasi je Italiji uvoz živil neoviran. Pozna se pa draginja najbolj v restavracijah. Izbere je malo, a cene so precejšnje, četudi se še ne more reči, da pretirane ali izkoriščevalne.
Gledališča in zabavišča, gostilne in kavarne so slabše obiskovane, kakor v normalnih Časih. Samo krč-rie, v katere zahaja delavsko ljudstvo, so navadno polne — menda ker
ljudje ne vedo, kaj bi ves dan počenjali in ker si hočejo z vinom pregnati skrbi, kako bo čez par tednov ali čez novo leto. Se sreča je, da Je toliko mladih ljudi poklicanih pod zastave. Tako so vsaj preskrbljeni in morejo njihovo delo opravljati drugi in kaj zaslužiti.
Politizira seveda vse. Skoro ga ni človeka, ki bi ne imel časopisa v roki. Tudi ženske so se navadile kar na cesti čitati Časopise in vidijo se celo skupine otrok, ki prebirajo telegrame in jih po svoje komentirajo. Kdor ni bil o teh časih sam v Italiji, si sploh ne more predstavljati, kako živo je zanimanje najširših krogov za vojne dogodke.
Pri tem je posebno treba vpo-števati, kako bistroumno in preudarno znajo tudi najbolj preprosti ljudje obrazložiti in utemeljiti svoje mnenje in zavračevati nasprotna mnenja. Prilika je nanesla, da sem slišal pogovor kakih sedmih delavcev o važnosti Albanije za Italijo in reči moram, da sem se kar čudil, kako razborito in pametno je vsak zastopal svoj nazor. Na povratku domov pa sem v vagonu poslušal tri gospe in zopet sem se čudit, kako pametno so presojale dejstvo, da je vlada poklicala v Rim italijanske poslanike v Parizu, na Dunaju in v Londonu. Saj je res, da so tako prej omenjeni delavci kakor te dame razvijale same nazore, ki so jih čitale v časopisih, a poznalo se je vsemu pogovoru, da čitajo z razumom in s preudarnostjo, da znajo kritično citati in da si tudi zapomnijo, kar je bilo zapisano.
Politizira vse! V gostilnah in v kavarnah, na tramvaju in v gledališču, na kolodvorih in v zabaviščih, povsod se samo politizira. Celo lah-koživke v ponočnih razveseliščih se pogovarjajo samo o politiki. Če stopiš v kak urad, imajo vsi uradniki Časopise v rokah, če prideš v cerkev, slišiš šuŠljati o politiki. Poštni raznašalec čita Časopise med razna-šanjem pisem, ženske na trgu čitajo in politizirajo.
Mnenja so seveda jako različna, posebno o tem, kako stališče naj zavzame Italija. Toda o tem ne bom govoril, zlasti ker se prve dni prihodnjega meseca zbere italijanski državni zbor. Vendar se mi zdi. da je ogromna večina prebivalstva za ohranitev nevtralnosti. Tudi to je treba poudariti, da ni med prebivalstvom prav nič več tistega nasprotja do Avstrije, kakor nekdaj.
MMflrilllbJMtfSlfti AoaaHhJ
Pred
_______      Oteictariterški
U . Ustalili! mlH
ltlj.W.cHifjiiilfiliih»tiiiWiLninf nki
Sulja   I Hfial razpo*U|a
15./». ae 3e. §. I TimafelHtM vrelcev filcTchoteft.
proti nahodu fir
Učinek presenetljiv! Puška 40vin.-
Ljudevit Borovnik
puškar  v  Borovljah  (Fer*
lach) na Koroškem.
se priporoča v Izdelovanje vsakovrstnih »usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prs-4sl«fs stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje Vse puške so na c. kr. preskuse-valnlci in od mene preizkušene. — liuatra-41              van I oenlkt zastonj.
fotonu „Pri oustmskem cesarju"
HT    zopet otvorjena.     ^M
Slav. občinstvu v mestu in z dežele uljuddo naznanjam, da lea prevzela
gostilno   »Pri    avstrijskem    cesarju11
na Sv« Petra cesti.
Točila bom vedno izvrstna pristna vina, dolenjski cviček, goriško rebalo, itaferskl rlsllng. — Okusna gorka In mrzla jedila bodo vedno na razpolago.                                                                                              '
Za obilen obisk se najvljudneje priporočam z velespoštovanjem
Fani Hafner,
goattlnlcarka.
! Volno zavarovanje!
G. kr. priv. zavarovalna dražba na življenje __
Avstrijski Feniks
Polno vplačana glavnica                                Stanje zavarovanih vsot
K 6,000.000-—                                              K 240,000.000'—
Nudi vsem, ki so poklicani v vojake, tudi osebam, ki se že nahajajo na bolnem polju posebno vojno zavarovanje za dobo 1 ieta.
To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki istih ali drugi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tedaj, ako je zavarovanec ¥ vojni padel, akO Je umrl vsled za-doblfenih ran ali vsled kake bolezni In končno ako se ga pogreša.
Ako črnovo)nl obvezaecl, ki pridejo sedaj k naboru, sklenejo tako zavarovanje pred naborom, se računa Izjemno nizka premija.                                                                       3866
[                                      Pojasnila daje in ponudbe sprejema:
GENERALNI ZAST0P v Ljubljani,  Sodna ulica štev. 1
m
GLAVNI ZAST0P v Ljubljani, Gradišče štev. 8.
ZIMA  SE  OGLAŠA!
Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na novo urejeni in znatno povečani specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Posebno pa priporočamo različne volnene in bombažaste izdelke, ter nam je navzlic velikemu pomanjkanju volne in bombaža, mogoče nuditi svojim cenjenim odjemalcem izredno veliko izbiro po priznano nizkih cenah.
Za vojake!
Različno   perilo   iz čiste volne in  velblodje  dlake.
Snežne kučme telovniki
sviterji
srnice
Jopice
hlače
dokolenice
gamaše
nogavice
rokavice
Ščitniki za vrat, prsi, kolena itd. Odeje  iz velblodje dlake, Spalne
vreče In nahrbtniki.
Razen  tega so v zalogi  tudi  s
tOplO kOinhOVlnO podvlečeni različni telovniki, žilogrelci, rokavice,   ušesni   ščitniki   in   gamaše.
Za dame!
Vrhne pletene Jopice in dušo
grelci f- rokavi kakor tudi brez  rok.ivov.
Garniture t. j. jopica, čepica in šal.
Spodnja krilat pletena iz volne,
crepe   de   sante,   svile,   listra,
klota,  batista itd.
Kombinate, srajce, Jopice in
drugo perilo, pleteno iz volne in bombaža ali tudi iz sifonov in  barhanta.
Predpasniki pisani, beh in črni v vseh modernih krojih.
Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših.
Nogavice črne in v modnih barvah, volnene,   svilene,   flor itd.
ROkavlCO glace, pletene in triko.
topni rObCl iz platna, sifona in batista.
Za ne vojake!
Srajce, likane iz sifona in ce-tirja v najboljših kakovostih.
Srajce za šport v vseh modernih oblikah,  iz  cefirja  in  mako.
Nočne SraJCO v različnih oblikah.
Normalno perilo kakor: srajce, jopice, hlače iz volne in bombaža
Tetra perilO, zdravniško priporočeno.
NogaviCO volnene, mako in bombažaste v različ. modnih barvah.
Ovratniki in manšete, najboljši izdelek.
Kravate, naramnice itd. v veliki izbiri. ROkavlCO glace, pletene in triko. topni rObCl v vseh kakovostih.
Lokolenice, gamaie, rokavico in druge v to stroko spadajoče potrebščine, za zimski šport in turiste.
9           *
Za dečke m deklice!
Športne Jopice za deklice.
Svlterjl za dečke v vseh kakovostih in velikostih.
$P0rtne čepice v različnih oblikah in barvah.
GamaŠe  v vseh velikostih.
Nogavice od najcenejše do najboljše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora.
Rlsernl   triko in  normalno
porllO kakor: hlačke, jopice, kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih.
Športne    Srajce    za    dečke   iz
tennis-flanele. Tetra porllO za dojenčke, higi-
jenično priznano kot najboljše. Predpasniki   za   deklice   iz   pe-
rilnega in belega blaga, kakor
tudi za male dečke iz močnega
moleskina.
Zelo primerna božična darila.
Ljubljana,   A.  &   E.   SkabOrilĆ   Mestni trg 10.
283. štev.
.SLOVENSKI NAROD", *m «•• novembri IM4.
Stran 8.
Stare kovine
baker, medrino,   cink in cin ter glave sifon^kih   steklenic    knanje   pO   naj«
viš Ih cenah tvrdka Fr. Steptan ?
LjUblfanl,   trgovina   s   telesni no
In poljedelskimi strofi-   3821
liirieUimTnli
pri snažni rodbini                       |
■nV" se išče za delj Saša. "1W j
Ne predaleč od Dunajske ceste.   —   Pisma na  ! hotel Union, so*ia it 23.                   3872
Gospodična
\zvt žbar»a v napami stroki,  želi pre-
ineniii   službo.   Nastop   z   novim
letom.   Naslov  pove uprav. »Slov. Nar.«
3811
Varstveno    orožje   za   dom
:: puško za na lov :°
prve  vrste  kakovosti poleg  drugih predmetov za   lov   kupite   ugodno   samo   pri   staroznani
tvornici orožja ANT. ANTONITSCH
V Borovljah,  it. 34,  Karo*''o.   Cenovnik zastonj in poštnine presto.          3867
JXontortsttnia   I
(knjigovodja in kormspondmnhnja) » dietno ora/rso, samostoma delavca j dobrimi sončeva ti Htm mlušbe, nairaie v jLtubirant- ^0ra»mefWi mesto btagraimčar/ce Cen*ene ponudbe pod „L Af. tQ0;3854 na upr. .Jtev. MarS
i Odda Mliiroaii
!                                  in sicer                        3722
s 15. decembrom t L
Vprašanja naj se pcšiliajo na unrav. »Slov.  Naroda«   pod   .mesnica   3722*.
I    G. Flux
•o- Gosposka ulica 4, ~«
1  nadstropie, levo            3866
j Uradno dovoljena, te 20 let obstoječa nafstarelša lfnbl|anaka
posredovalnica stonaii ii sliiik
liče na*co:
oskrbnico k staremu gospodu, dobra kuharica in gospodinja; fino kuharico za Ljubljano, majhna hiša; plačilno natakarico za na deželo (hoteli slugo in kočijaža k samo enemu gospodu; pestunja tudi začetnica. - Priporoča se več brhkih, skromnih deklic z* trgovfno in domače delo tudi za čez dan z majhno odškodnino. Več v pisarni.
Pri vnanjih vprašanjih se orosi za odgovor znamka.
Naročila!
Uljudno naznaniam, da imam v zalogi nastopno bla^o en gros & en detaii:
Pisalni in strojepisni papir, pisemski papir različnih vrst, posamič in v kasetah, kakor tudi vojnopoštne dopisnice in razglednice .Rdečega križa". F3$irne nogavice (Papiersocken) proti mrazu zlasti za vojake in vofno* pCstnO Šiiatljice za manjše pcŠiliatve vo;akcra na bojišče, kakor čokolado, čaj, c garete, tobak itd do predpisane teže 350 gr. Nadalje    priporočam   cenj.   trgovcem    svojo   bogato   zalogo   najcenejših
reklamnih koledarjev, papirnate vreče in ovijalni papir.
Trgovina  Iv. Bonač,  LJubljana.
Priporoča se modna trgovina
:£jnbljni: Petei*   St@rk StaritrgU
Ia kakovosti zimsko in drago perilo, razni gorki predmeti za vofabe, najmodernejše bluze, Jutranjo obleke, pletene Jopice,   razni   nakiti   in petrebščine   za   šivilje.    Rffc$U felO-
■          boki In čepice.  Velika izbira koiuhovlae itd.   =
*g£Er    Vse po  priznano najnižjih cenah.      4£8t
6t. 21556.                                                                                                               3885
Razpis ustanove.
Pri mestni občini ie za tekoče leto oddati Dracrotin Ž?r rfevo GstanovO,   obstoječo   iz   razpoložljivih   obresti   glavnice   11285   K 42   h.   to je
500 kron
Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti potrebne osebe iz bi: i?ega sorodstva ustanoviteljevega, t. j pokojnega ? deželnega blagajnika D.dgotma Žagarja   Če  tak:h ni, imajo pravico tudi potrebna osebe  iz daljniega sorodstva.
Ako pa nt nobenega potrebnega sorodnika, imajo pravico do te ustanove reveži iz bivših predmestij Krakovo in Trnovo, izvzemši Opekarsko cesto, takoimenovano ,.gmano". kjer so novi naseljene.
Prosilci in prosilke, ki trde. da s^o z ustanviteljem v sorodu, moraio svoji prošnji priložiti listine, ki to sorod tvo dokazu^o, iz*zt»m$i take proseče in prosilke, kater h razmere in sorodnost z ustanoviteljem so tuuradno že znane iz prejšnjih prošenj.
Pro^me   'e   vladat'   nri   vlCtnem  Z8pisn;kn  mestnega  magistrata  naj
kacneje do vštetega 15. decembra 1914.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. novembra  1914.
Advokat dr. Janko Zirovnik
v Ljubljani vljudno naznanja, da se
s 1. decembrom 1914 preseli s svojo pisarno
v Iv. Bonačevo hišo v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 5, TL nadstropje.
i SA^TORIUM • EMONAl
1 ZA NOTRANJE IN KIRL^SlCNE BOLEZNI \Z
•PORODNIŠNICA                            H
f LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA *i \L
sepztjr^^ Ffovaj D« FR DERGANC \1 W    Sprejme   se    ~*d
voznik piva
trezen le  sanealilv, veM »ranta In plaave.                                asi
Zaloga Reininghaus - Puntigam L'ebljana, Martinova cesta 28.

Najbolje za zoba
foban   drug   iivn'nl »troj nI   Izdelan ■ tako točnostjo
ikrbnotttn  In trpainostjo  kakor   FFArF-*!va.ui   stro]
iobea    ;rui»   i! valni   atra)   nima   toliko   predaoatl   in
lzboijftani« kakor PFAJF-llvalBi »troj.
V Vašo lastno korist Je, da si pred natapam ogledate mojo veliko   zalogo   ali  pa zahtevalo ceirik.            7i3
Igu. Vok
največja trgovina šivalnih strojev in Puchovih koles,
LJUBLJANA, Sodna ul'ca 7
(zraven sodnice).
min salon
Viktor Ba|t
Jtinterjoia Bi 6, mia glai« Miti
Šopki,  venci   s trakov    in napisi  se
izdciuieio pa aafaliltli eenafc.  Delu
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhin vencev.
Priporoma se z odličnim spoštovanjem
Viktor Ba|l
Našle? za afiajtTi: Viktor Boft. c?ctlićai tilea, LjiMjm.
\HOZOd
POZOR!
dNimiili
l\   ff   fiaW       vsen vr*t z* urade, 1   Vm    društva, trgovce itd
I ^|n   ■ yinton Čcrnc,
nn^^kn. ,^e ^J    graver In iidetovatelj
^^aaanao^^      uarenkovih   štimpnij
Lfabliana, Selensoroova ulica 1.
Ceniki franko.                   Ceniki franko.
, Kazonsko-pravdm red
I
z dne 23. .maja 1873 štev. 119 državneea zakonika z !                                dodanim
zvršitvenim mim
in  drugimi  zakoni  in ukazi I                   kazenski postopek zadeva-fočimi.      ______
Trdo   vezan 5 E 60 v., p                    po   »>oSti 5 E 80 v.
f
\ MM Knjigarna v Liu&ljanL
::   'ouo3 u( 011501  ::
Popravila in preobleke ::  toCno In ceno.  ::
dežnike
in solnčnike
domačega   izdelka  priporoča
tvornica dežnikov in solnčniko?
Jos. Vidmar
Ljublšana
Pred Skotijo 19 —  Prešernova ulica 4.
Teodor Kom
(popref Henrik Sorn)
ptkMc strel! in Hlsgar. voeljalec strelovodov, ter instalater vodovodov
Licbilasa. PoliansMa csjta i\. i
Priporoča se  si. občinstvu   za izvrševanje vsakršnih klenarskih del ter oo-krivanje  z  angleškim,   francoskim   in tuzemskim škriVem z
asM-temeirtnini škri!;eni (Iterai!) patent KatsrM
z iztočno in pioščnato  opeko,  lesno-cementno m strešno opeko.
Vsa stavbinska  in  galanterijska  kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska sprava. Postskljena posoda.
Porrave  točno m ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Flfieili
Uiitaa. Mma ulita t!. I
Itriporou. ivojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
HiHil alrelfiiii. vnk del kolu (litiKlo.)
kahartudi
nitalii ari io oaiiii tenk.
F opravila pušk, samokresov io biciklov točno in solidno.
*enovnik zastonj in poštnine prosto.
A. KUNST
L|abl|ana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospoda to otroke |e vedno na Izbero.
Vsakršna  naročila  se  izvršujejo  točno In
po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in
zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj
se blagovoli vzorce poslati.       40
Josip Stupica
iowm*nar in  sedlar
v Ljubljani,  Slomškova  ulica št. 6.
Priporočam  svojo   bogato   zalogo  najrazličnejših
konjskih oprav
F   krasno oirea   i ene            -■
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor rudi vse druge v sedlarsko obrt snadaioče potreb« s: sči*-.e, že obrabljene vozove in ci ^-——    konjske   oprave.    —————
naffinele kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrate lasne podlage In mrežice — barva za laso in brado „Neril" po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in drage potrebščine za maskiran! e, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Sfrmoli
brivec in lasnifiar
Ljubliana, Pod Trančo št. lf
(vogal Mestnega in Starega trga). ::   Postrežba točna *n vestna.* s;
S            fl     ^d
modni otelile
: za gospode :
Lgnhl'ana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške s uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
tiainia nvri vir
volne
za pletenje
vseh kakovosti za izdelovanje životnih pasov, nogavic, snežnih kapic, rokavic, zimskih zapestk in nakolenikov (ko-lenogrejcev).            I
TONIJAGER
LJUBLJANA
Židovska nUea 5.
■                                             ■
283. Stcv.
»SLQV£NSKI NAROD*, dne 28. novembra 1914.
___________________                                                                         ____                                                ______       i
Stran 9.
Eospodareke in trgovske razmere v Sibiriji.
Iz Sibirije prihajajo sedaj v mnoge rodbine pisma vojrih vjetn.kov, ki sicer poročajo, ^ Se na$;m }juatil] tam ne god: preslabo, BavzHc temu pa je z besedo Sibirija združen pojem strašne, primitivce dežele, kjer vladajo sneg, led in puščoba. Ta sodba o Sibiriji pa je le malo upravičena. V dunajski »Oesterr. Monats-sehrift fiir den Orient«, katero izds-ia c. kr. trgovinski muzej, je izšla pred kratkim serija člankov o gospodarskih in trgovinskih razmerah v Sibiriji, katerih vsebina bo v sedanjih časih tudi najširšo javnost zanimala* Avtor jje Črpal svoje informacije iz poročil c. in Kr. generaln. konzulata v Moskvi. Njih objektivnost je torej nad vsak dvom vzvišena.
Sibirija se deU po klimatičnih in gosrbarskih razmerah ter po rodovitnosti zemlie  na ava ze!o r^zilčna deia. Onkraj 13ajkalskee:a jezera    ^c iiahaja rmzla iti pusta vzroona Sibirija, proti  zapadu  pa se razprostira rodovitna   pokrajina    z,    razmeroma topffna podnebjem — zapadna  S lija. \zliodna Sibirija izvaža Čez vz-BO    azijski     pri^tanisči    V lađi v o-sr^k in Data}?,  izmenjavo    btega   "a zapadno Sibirija pa    posrednic   ev-r^-ska Rusija,    osobito    moskovsko trgovsko s^cd^če  Po tainovejfi s*a-ti^i^i mefi cda Sibirija pnlijno ISS mimonov krti2 in šteje danes kakih 12 milijonov p^ebi/aicev.   V spravnem oziru je razdelfeiia *'i ogromna dežela  na naslednje  ^ube-nije:  Toboisk, Tomsk.  Jenisejsk.   irkutsk,   nadalje ?ahajk^.Ts!;o. JainitsL z, Amuriju,   si-rsko primorje, Kamčatko in na juga srepriC czerrije Akmolinsk in Sc-
mipaiatinsk.
*                   *
Kolonizacija Sibirije,
Ruska vlada  posveča ze   dolga ^r3   posebno  pozornost    kolonizaciji h sibi-skih pokrajin. Organrzira-e naseljevanje ter podpira siste-Cno kolonizacijo.    V !.  1907. do 1913. je izd?1? R&siia za kolomura-nje i 54 milijonom   rubljev.    KotaBsti aiajo vel     ma iz takosv. črnev skfb niskih ijuber:.!? ter M)   "z-■x> Sibirijo ze prece; zn.-edlu \   !. »6.—1911. se je naselilo v Sibiriji flOO rodbin t. j. prilično 2 milijona i iposedii o!:*og 2 milijona rodovitne zcmi;2* tako da prinaša na rodbino   40 ha.    Kotizaciji   ie rtria na razvoj a^zeie jako u^oć-z*}, zgrajeno je bilo v zadnjih    letih - 10.000 km cest. okrog 5500 vodikov in vodovodov,    ustanovljeno Sol, urejeno nad, 400 zdmml&nh staj. Przava polpira Koloniste n"; :;vi    gospodarstva.    Ti    izdatki *e ji izvrstno izplačajo:    produktiv-\  £e!c narašča leto   za   letom.
sirska že-ezn::a: !.
v q. Bal
:a vlada rov oi,o ...                      ,
-azf*              s.wircV ~"73     železniškega
ežia. P^eg poljedelske koloniza-
■*e napreduje tudi —   predvsem   v
odni Sibiriji — razvoj industrije.
je vp<                ajskih delavcev v
avnib ali od    države   podpisanih
rjuusirij^h  urepovedana, se naseiiu-
ie v vzhodn.u Sibirijo tudi precejšnjo
število delavskih rodbin Iz evropske Rusije. Računa se, rta je v sibirskih tovarnah zaposlenih dosedaj čez 100.000 ruskih delavcev iz Evrope.
*
Panoge sibirske&a aoofiodarstva.
Glavna paaoga sibirskega gospodarstva je poljedelstvo in pa živinoreja; industrija igra danes ie podrejeno vlogo.
Strokovnjaki računajo, da je v Sibiriji okrog 960.000 kma oranice, in sicer v zapadni Sibiriji sami nad 300.000 kma t. j. 30 milijonov ha.
Obdelane zemlje pa je bilo leta 1912. v celi Sibiriji le 6,425.000 ha, k temu pride prilično enako veliko travnikov in pašnikov, tako da je bilo okrog 13 milijonov ha zemlje v poljedelski vporabi. Letina i. 1912. je dala: 18*7 milijonov q pšenice, 13*8 miij. Q ovsa, 89 milj. q rži, 1*6 milj. d ječmena, 2x6.000 q -)ro?a, 28000 u :ddc, 11.000 q noba, 10.000 Q ?čc .n 9 milijonov q krompirja. Pro-dnkcija žita Haraše«, leto za letom in skoraj bo Sibirija močni činitelj na ine»dnarodnetn žitne« trfn.
Izvoz je danes še precej otežko-Cen, ker je komunikačno omrežje preret^ko; v kratkem pa se bodo gradile nove železnice in pa že projektirani prekop med Oboin m Volge, ki bo omogočil direktno zvezo po vodi med Perrogradom in rodovitim al-taiskim ozemljem.
živinoreja se posebno ugodno razvija v zapadni Sib'roi, Eksport masla je važen ne le za ap"*ovi7a^ljO evropske Rasne, temveč tudi za iio-ze*rstvo. ProduVt\*a »aasia je že danes dobičkanosnejša, kakor p? sibirski zlati rudokopi L. 1894. je eks-portiraia Sibirija ko,?.ti! kakih 100 q wa.s\d, \. Ivl2. pa že 750.fKH> q v ceni r>^ m*iiiOT*ov rubliev. Tud, izvoz govejega me<=a nara>oa leto za letom. V zadrjin petih letm se je dvignil | konsum sibirskega mesa v evropski | Rusiji od 5r na 20rc cele potrebe. Od ostalih produktov živinoreje izvaža Sibirija kcf:e, čreva. Ščetine, ro<rov*no.
kJoz d ar r.rvo |e tč v povojih. Ru-slrj strokovnjaki cenijo, da je kakih
milijonov km" sibirskega ozem-9a poraščeno z gozdovi.
N   raJua je Sibirija jako bodita. Rudarstvo *e seveda še malo razvi- ■ ro, vendar pa se nakopije Drccej P''e- I
moga in zlate rude. Največji premogovniki so v Tomsku s 5 do 6 milijonov qt v čeremhabe pri Irkutsku s 4 milj. q, v Zabajkalskem z 2l/s do 4 milijoni q letne produkcije.
Proizvajanje zlata je zelo intenzivno. Tuji kapital je investiral v to panogo ogromne vsote ter uvedel najmodernejše produkcijske metode. V celi Rusiji se proizvaja kakih 500 q zlata na leto, od teh 50 q v zapadni, 400 q v vzhodni Sibiriji, ostalo pa v Uralu. V stepskem in altajskem ozemlju so znatni skladi srebra, svinca in medi, ki pa se skoraj še prav nič ne izrabljajo.
Industriji se obeta v Sibiriji velika b*»dočnost. Najvažnejše industrijske panoge so dosedaj mlinarstvo (13 velikih in mnogo malih pa-romlinov), tovarne za proizvajanje masla, pivovarne (v katerih je zaposlenih mnogo delavcev iz Avstrije, zlasti Cehov), tovarne za sveče, milo, usnjar ne ler opekarne, torej v glavnem industrija, ki je v neposredni zvezi s poljedelstvom.
Sibirske gubemiie.
Sibiriia je v upravnem oziru razdeljena v 9 ^uberaj.
Gubornija Tobolsk meri  1   milijon 387.\2.y knv  in šteje priblilno 2 j miiiiona    prebivalcev.     Le    Tretjina ' ozemOa je oranica, na severu se razprostirajo neskončni  guzdovi  tja  do j večno zamrzle polarna tundre.    Gu-hernija producira    mnogo    žita;     v kurga*:4iketa  okraju    so  velike  mle-karne,  ustanovljene  skorai  izključno na zadružni p^?dlagi.  Trgovina je zelo razvita, trgi v Tjum^nu, Tobolsku, j Kurganu. lšiniu in Tjukalinsku imajo : milijonski promet. Pred enim letom j so otvorili železnico iz Tjumena do Omska;   železnica teče  po  najrodo-vitnejših južnih krajih ter je velikega gospod .irskega pomena.
Tomska gubernija meri 847 3S9 km:< in šteje okrog 3,900.000 prebivalcev.
Severni del, skoraj petina cele j gubernije je zaraščen z močvirnatimi gozdovi. Na jugu in vzhodu se razprostira alt?|sko pogorje z jako nestalnim podnebjem. Na sever, seve-rozapad in zapad od tega pogorja se širijo ogromne ravnine, med katerimi je aajvečj* takozv. Barabinska stepa.
V tej guberniji je bilo I. 1912. 2331.000 hektarjev zemlje obdelane. Poleg poljedelstva je razvita živinoreja (1. 1912. so našteli skoraj 8 milijonov glav goveje živine) in pa čebelarstvo, ki donaša na leto prilično 600.000 rubljev. V velikih rekah je ogromna množina rib, v gozdovih mnogo divjačine. V industriji je zaposlenih kakih 25.000 ljudi. Letna produkcije industrije se ceni na približno 40 milijonov rubljev. Glavna industrijalna mesta so Novi Nikola-ievsk, Barnaul in Bijsk. Posebno živahni so trgovski stiki te gubernije z Mongolijo.
Od glavne sibirske proge se od-ceplja še nedograjena proga iz Novega Nikolajevska čez Barnaul v Semipalatinsk s postransko pr^go do Bijska in Kuznecka. Giavno mesto Tomsk, ki šteje 100.000 prebivaicev, trpi vsled konkurence sibirskega Chicaga, Novega Nikolajevska ob Obu, ki naglo razcveta. Pred dvema leti je imelo mesto 66.000 prebivalcev, toda brezdvomno bo kmalu nadkrililo Tomsk. Mesto je eksponiralo 1912. po železnici 5 milijonov in po reki .VU milijona q blaga. Važni trgovski mesti ste Barnaul (70.000 preb.) in Bijsk (35.000 prebivalcev).
Gubernija Jenisefck meri 2 milijona 542.259 km2 in šteje 1,100.000 prebivalcev. Le južni okraji Ninu-sinsk, Kainsk in Ačinsk ter nekoliko tudi Krasnojarsk in Jenisejsk so pripravni za poljedelstvo. Glavni pridelki gubernije so m?s!o, med, ribe, divjačina. V industriji je zaposlenih le kakih 3500 ljudi. V trgovinsVem oziru važno je le mesto Krasnojarsk s 65.000 prebivalci. Postranska proga sibirske železnice veže mesti AČinsk in Minusinsk.
Gubernija Irkutsk (8,726.296 km2 in 675.000 prebivalcev) ima ostro podnebje. Industrije je le malo. V okrajih Ankara in Vitim se koplje | zlato; produkcija Je znašala 1. 1912. okrox 159 q zlata. V okrajih Bala-gansk in Irkursk se nahajajo velikanski skladi premoga, ki pa se dosedaj še prav malo izkoriščajo. Središče trgovine je Irkntsk s 113.000 prebivalci.
Zabajkalska gubernija meri 61 ".000 km2 in šteje S44.000 prebivalcev. Tla za poljedelstvo niso ne-
ugodna, toda gospodarstvo je zelo primitivno. Tudi živinoreja ni posebna. Industrija je slaba. Važni so rudokopi na zlato in premog. Glavna tržišča so Čita, Verhneudinsk (od koder bo tekla nova železnica v, Kjahto in Urgo), Trojskosavsk in Strjetensk. Ta mesta imajo precej živahne stike s Kitajsko in Mongolijo.
V guberniji Jakutsk živi 316.000 prebivalcev na ozemlju 3,948.000 km2. Podnebje je izredno ostro. Tu se nahajajo kraji z najhujšo zimo; poletje je vroče, toda prav kratko. Poljedelstvo je razvito le na jugu, v severnih delih gubernije se peča redko prebivalstvo skoraj izključno le z lovom. Ozemlje je bogato na raznih rudah, toda rudarstvo se še ni pričelo. Industrije ni, trgovina je neznatna. V zadnjih letin prihajajo iz Vladivostoka parniki do izliva rek Kolima in Lena. Ta promet je pokrajino nekoliko oživil.
Atnurska gubernija šteje 220.000 prebivalcev na 452.000 km2. Zima je huda, poletje vroče in vlažno. Poljedelstvo pa. dobro prospeva Industrije malo. Trgovsko središče je mesto Blagoveščensk s 70.000 prebivalci. V zadnjem času je bilo investiranega mnogo kapitala v gozdarstvo.
Usurijski (pnmorski) kraj, meri 720.000 km2 in šteje 551.538 prebivalcev, ima na jugu precej poljedelstva, producira mnogo zlata, precef železa, srebra in premoga. Industrija se nahaja v mestih Vladivostok, Ha-barovsk, Nikolsk - Usurijski in Niko-lajevsk. Največ je paromlinov. Na jugu je trgovina zelo živahna, ako-ravno primitivna. V pristanišču prihaja blago za Amursko in Zabajkal-sko. Glavno trgovsko mesto Vladivostok z več kakor 100.000 prebivalci se naglo razvija, promet je znašal 1. 1912. skoraj 20 milijonov q. Važno lego ima tudi Habarovsk (50.000 prebivalcev) kot končna točka amurske in usurske železnice.
Gubernija Kamčatka meri 1 milijon 223.000 km2 ter šteje le 36.000 prebivalcev. Poljedelstva tam skorai ni. Lov na ribe in divjačino sta glavna vira gospodarstva. Na Kam-čatkl so našli tudi bogate skladop zlata.
?«09                Lerbafaavtev podfosforokisli
ipd liiti sito;
Že 45 let rJravmško sreizksš?a ia pnporecan ^rsni slnp. Raz-kr'ji s'.ez, blaži Kašelj, pospe^ic tek. Povzdiguje slast in reaitev trupla i.: j? 'zbore: za tveritev knri in kesn, posebno pri b'&touiih otrocih. — Steklenica 2 \ 50 h, po pošti 40 h več za zay~j.
Berbabnyl9va
aromatiška esenca
Iz 47 let uređeno is vrb preizkušeno, bolečine tolažeče in mišice krepeče sredstvo za rdrgaenje. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Tudi kot poživljajoče  injačeče  sredstvo   ob  hudih naporih  izborno
preizkuSeno.
Steklenica stane 2 K. po pošU 40 h več za zavoj.
tdino i7le.!ova;isfe in »lavno razper>vaii£ćc:
Na II?   mednarodni Tarmac, razstavi odlikovano z veliko zlato kolafno-
Dr. HelEmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit"
Razpošiljanje po pošti vsak dtn.
na Dunaju Vil 1, Kaiserstrasse 73—75.
?H ERBARIT-JEV naslednik). Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani in Novem mestu.
LJukSfanska kreditna banka v Ljubljani
u    BaMSkji yl£.*nisa 8,000.000 Kron.    ie
Stritarjeva ulica štev. 2.
R.servni fondi  okrogle 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Fsdrfcažrai&e v Suljetu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejgrss \-!og© sia ksMliSce ia na tekoči račun, ki niso podvržene iccraiorije ie? fin ofrrest. od dne vloge po čistih VIsge proti <*vc«»>?*6Sui G^povedl se obrestujejo po SV
Enpnje in prodaja srečke, ivalute n vrednostne s      papirje vseh vrst po dnevnem knrzn.      u
¥ slika mM&vt&vm in Božična prodala
OSTANKOV
po skoro neverjetno nizkih cenak se bo pričela prihodnjo soboto dno 28. noTOmbra in potem nadalje vsako  sredo in soboto ▼ prvem nadstropin   v  vseh oddelkih tovarniške  zalogo
Podjetja   zvezdnih   tkanin   ..HERMES"   bratov   Vokač   v   Ljubljani,
Selenbiirgova ulica štev. 5 nasproti glavna pošta.
Tm ob'ekr   a.odne{;9   poilut^H   6 metrov; cena kosu p*-j i: ;j-9fi   sede, sair:o X 2-§4.
|     Za obleko najr*i*rj:^.5r-^ mrdn^gn volonrfa kos 6 metrov pre; K 5-40, stč\) stirio IX a-So.
4     •'ini tioiael porkaat, »epi  vzorci,   kos 6 metrov, *          zadn?tnu  za 2 sraici  prej  K 3*96, aedrj **airo
A
*-Mii\\M' ra utrip"! t. Kl'jnm i« hnfita orolaic m n Mscbm ziižaac ene skkcB vrst otMfcvv Man, MS J« ta tala ogroau mžtti leili u zalogo.
■rop poilmnt z kiteami v krasnih barvah za biuzr, prej K 2 80, sedaj samo K l-oS'
lamlt smkna 110 cm široko is ženske obleke, 41 /s metrov, zadostno zs obleko; kos pre] K 7 80, sedai samo K 4-tv.
Zelo fino in močno aaoofeo saknov iiroko 110 cm, kos 4i/i metrov, zadostno zs obleko; cena prej K 11-80, sedaj ssmo S T*tt.
Zelo fino in zelo elegantno 130 do t4# cm Široko sejsosa v različnih n odnih barvah 4 metr. za obleko; cena kosu prej K 1580, sedaj samo K MM.
metr; cena kosa prej K 19-60, sedaj samo
Najfineje in nsjtrpežnejSe naoiko ankno v elt-
fantnth  modnih  barvah za obleko, kosi  po *10 mtr.; cena kosu prej K 2490, sedaj samo BI?**,
Različne vrste nmarotiska, fcataalaa in naša
brinov, kosi razne velikosti/ cene metra po 4*, 44 in 4t vinarjev najmočnejše.
Stran 10.
»SLOVENSKI NAROD41, dne 9t. novembra 1914.
283. štev.
11 um niu MniHa. i wa>,,*iii"tiht
Specialna mehanična plettlna Industrija Itt trgovina  sa po-vrine m spodnje jopice, mođerčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd.  na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober sasuižek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delan brei afentoft  »• coais v«IIk«  mlajo.
Zdravnik želodci.
1672
Zdrairik Mii
|e posebnost ielodčaega likeri« Is zdravilnih raatlin, kateri Is-borno vpliva proti ilaboatlm v tolodcu ter radi tega v nobeni Iratlni   ne   bi   smel   manjkati.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske preaogokopae dražbo v Trbovljah
priporoča svoi priznano izvrsten Portland-coment v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov do!ocene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljnjoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in  izpričevala                  Mi
raznih   uradov   in   najslovitejših   tvrdk    so     na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
izHolgšaffe promet v svoft gostilni
z   najboljšim  in   najcenejšim   plzenskega   tipa
češkim festStjeviškim Delniškim pivom.
Zahtevajte ^a v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu Balkan, Tr,stf hotelu Lacroma, Gradež, palači  prve hrvatske štedione   Zagreb, Napredak, Sara
jevo, Beranek, Banjaluka i. t, d.
Informacije podaja česii*  delniška  pivovarna v  Čeških  BndejevSsab., Rosa Robrman, Ljubi* ?sa, Sogvmil Pouka, Trst                        2638
i ^^        w a                     is
;                  kdor i o ima na prodaj, naj jo ponudi takoj
i J. ©eOBELJlI&U v   Ljubljani.
%  Kupim vsako   vTSto. tndi   Črni in neočiščeno po   brezkonkn-1 resčai   cenS.   Posebno   pa   se   plača   lepo  belo  oprana po
sa^cišil csa!; ki se zanjo lahko nudi.              3555
Šiev. 3010.                                                                                                       3869
Razglas.
Mestno iupanstvo v Kranju oddal« potom lavne por adoene obravnave
v zafcrap mestne tehtnice, šotornino In tržni o za. dobo treh let, t. 5. za leta 1915, 1916 in 1917-
PalnBsnal ponudbe ie vložiti pri podpisanem županstvu najkasneje dO 3. detfcžnbra SS14, Oll 12. uri dopoldan, z izrecno izjavo, da so ponudniku pegoji popolnima znani, jih \ vsem obsegu prizna, ter se jim brezpogojno ukloni.
Ponudbi je priložiti lOVotai vadij, bodisi v gotovini, bod si v hranilnih knjižicah ali  v vrednostnih papirjih.
Zakupni pogoji so na vpogled v občinski pisarni med uradnimi urami.
M@stao županstvo v Kranju,      ;
dne 24. novembra   1914
________________                                                  —  — —--------------.
Brez konkurence!
F, L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni. Učni la najbolj** kakovosti.   Naprodaj   sam  pri
JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova olica št i.
Gorsserski Čevlji  u turiste, nifijenltnJ čevlji za otroke is U«-teanii-tevijL
K 12-50—16-50-
Perje
in postelje in puh
priearoea p ariiiifii ccaii
EMIL  KRAJEC
preje F« Hiti
Pred  Škofijo  itev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Haiitfia zaloga naiatali to Mifiitilil
otroških vozičkov
tu navadne do nafHaefna
žime.
1 M.Pak!6
v Ljabllani.
leznanim turoiflikcn se
Bi' la  S BBfZttJRL
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apreiura sukna.
JOS. REICH
Wm$ m ■ Ozka alica št. i SprejemaliŠče
Sdenkn-ova ulica št. 3.
Postrežbi točna. Solidne cene.
8. Aonala
Ljubljana,
Dunajsko cesto it. 13.
Izbora«   zaloga
namiznih in na-l      stropnih
Lsvetiijk
r najnovejše vrste
po nizkih eeaab.
Zim ratnoi otroke
72     hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribfe olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zopemi duh in vonj. 1 steklenica K l'S0.
Zoper kaielf, xaslize-nost la   preUaie.nl«
Je v tem Času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen Uneloai nek. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh.  tu-   in   inozemskih specialitet   ter   preizkušenih   domačih zdraviL Izborna toaletna sredstva „Ade".
Volu snele neie Ipedalittte
Oddalaje a« tail »drivila aa elaae vack aeaelikia alaaajB.
tizpsiilj* te 2krat Mluum »trni.
Vinko mffln
Marna pri zlatem orli
UaMlaaa, Jareleev trg it i.
Razproda
se prostovoljno   dao 30. novembra  1914 dopoldne   ob  10. ari
na lica mesta bivše tltntkovo
posestvo v Čušperku pri Grosupljem, Dolenjsko.
Pogori se razglase pred raznrodajo ; vpogledajn se lahko  tudi v odvetniški pisarni dr. Fraaa Potek v L|aM|anf« sv. Petra eesftai št 11.
Zemljišče leii pri  kolodvoru, meri   29 oralov — les in   poslopje dosegata skoraj kupno ceno.                                                                                          354*3
Prava m neprava ljubezen.
Povest.  —  Spisal   Blaž   Pob lin.
Cena broš. 1 K 60 vin.» vet. 2 K
50 vin., s poŠto 20 vinarjev   več
: Opatu »tat.:
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1  K 80   vm., vez 2 K 70 vin., s pošto 20  vinarjev več.
Ti    najoovejži    zabavDi    in    veseli    knjigi    priporoča    n?ijtopleje
JJaro&na knjigarna v £jubljani.
foT" Ka znanje S *&$
Vsem svojim cenjenim naročnikom naznanjam, da sem  «. novembra preselil svoje sprejemališče za snaženje in barvanje oblek iz Sauvanove
11 Min ttiSo 11 Mi&ipi iiliti i i
Zahvaljujem se za dosedenjo naklonjenost, priporočam se turtl za nadalje
za vsa v svojo stroko spadajoča dela z zagotovilom hitre in vestsie postrežbe,
S spoštovanjem                                                               3761
ANTON   BOG
kemična pralnica la barvariia, ftelenburgova ulica št 6.
Splošno kreditno društvo v £jnbljani
naznanja, da se {e                         3539
|9"   preselilo   ~ip|f
Iz dosedanjih  prostorov v Selenbargevl  ulic! št. 4 ca
Franca Jožefa cesto št. 5
(traven trgovine 3. Kette, pritličje tevo).
IF*rIp©rcČa,rrx© ^peciJaJno
domsko in otrobe Konf iKciio
zelo solidne tvrdke
HI. Kristofič-Bučar
Ljubljana.  Stari  trg   Štev. 9. — Lastna   hiša*
Najnovejše       B-V    KOSTUME    ^M       Jlajnovejša
DI        i   M oP Žalne —domače obleke B                   ff|
RI           M         Parilo, cepiče, modrce     1 R |   :   O
VHVnVInl    i    Kožuhovina    .    11111^0»
Otroške elilekue m obleke b mladenke.
niftoaitao porilo  ta  drago potrebščine  ia novorojenčke.
M* Pošilja na izbiro tudi na deželo. "V«
j   Božič v vojni!
Najlepše, aaloeae|io la aajbotl časa primerno botloao .....                dartlo 1»   =====
železen prstan
I                         (,.Xla«o   dam   m   *•■•■•»>
okovan   ▼   ttotu   ali   srebra.   Izdelujem jih   V   aai!iae|ii   Obliki   V lastni delavnici po najnižjih cenah.
par*    Oalje  imam  v  zalogi  različne    *VM
javele,    ilatnlno,   arebmlao   la   are. Lad. Ćerne, juveHr in trgovec z urami
LJUBLJANA, Wolfova ulioa st. 3.
283. ttcv.
____                          M--------1------------
pfkOVCNSKl HAMOO*. ns* N ******* m**
Stran li.
7itiM?M ticneh •*■ •• *•••■* •»«»!. SaiamUni anu* • i»mt-
a»i]t?aBVCS «*|i*a ntm uttnaa, zraven pa Je na tisoče aakv. pite« at Ogled.
Bujne,   lepe   pr«I
dobite ob rabi med.
8r. jL Rtai krene za prsi £rM:toJSM'^^
se zunanje.    Edina krema za prs', ki jo vsled   čudovitega učinka prodajalo
lekarnarji, dvome parfumerije itd.   Poizkutna pusica K I, velika  pusica, ia-
dostna sa uspeh   K &--     Razpošiljanje strogo diskretno.           37f6
Bos.   dr.   A.   Sls,  laboratorlt, 9«mm|  DL,  Mil""  tf B
latet*  * MvMtaali |jJW<  prt  MHaieai  JctoM".  SmartM   —— *» ■*■*■*,
NajboUSi češki nakani vir.      QenQ      pOSteljnO     pePJC I
1 k\». jrve^a, ^obre^a, na1'eT*e?a 2 K: boH*e^a 2*40 K;  oriraa polhe Ve-*    ?-8H   K;   hele^a 4 K;   he!e«?a   nuHastetfa   8*1 (I   K: ktr v*1efine^i «ne*nrbelega, oulienega, 6*4^ K. R *C; kg nuka. sisesra 6 K, 7 K, heVpa, finega 10 K:  na^neiH prani oub 1* "" Namri I a    H 5 kr aa^re'  franka.                 3545
I-V--72    pernica  180 cm doljja,   120   Cm flroka, * dvema stavnicama, 80 cm dl?, 60 cm   šif-,   polni ena t novim,  sivim,   prav   stanovitnim   puhastim oeriem   16   K\    napo' 'i   nuh   70   K; puh  94  K    posairetne pernice  10 K.   1* K,   l4 *C,    16   Kt   »ellTnice   S  K.
;  B-50   4 K. Pernica, 200 cm dolsa, 140 cm Sir   13 K, 14 K 70, 17 K 80. 21 K,  zelav-5  niča  *) cm dolga, 70 cm Sli. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70,  spodnja pernica iz močnega,
Črtastega  gradlaT 180 cm  dolga,   116 cm Sir. 12 K SO, 14 K «0.   Razpošilja se po oovietiu,
i   od  12 K  napret  franko.    Lahko   se franko samima   za  neu<raiatoče   se   vrne denar     —
Natančni cenovniki   pratiš in  tranko.       S Beitlnch, De&enlce »t. TS7, Ceftk*.
JOSIP POGAČNIK
: krojaški mojster v Radovljici :
se priporoča cenjenemu p. n. občinstvu za izdelovanje raznovrstnih oblek za zimsko sezijo po najno-^^^^   vejšem   kroju.   —    i—•
Zmerne cene I       3796      Točna postrežba!
„T)ebrc blaga se 5amo hueli!"
G. F. Jurasek
vglaševalee  glasovirjev in   trgovec   glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnih gbsorin'ev, pianio. harmonije? ter vsega glasbenega orodja, najboljših strun ,Weichn!d** in drarirj ter vseb ostrelščia glasb l — Jamčim pismeno 10 let in prodajam po oenretiranih ceaan. — Specialni zavod za    oglaševanje   ter   popravila   glasovirjev   in   vseh  glasbil.
VglaSujem    »Glasbeni    .Matici«,   »Mladiki«   in drugim slovenskim zavodom.
Vsak instrument t/ mol zalogi fe strokovnjaško preiskan.   ,
Najcenejša nos o; e vat niča«
Zagni polno jarmenik ia stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentrr brzodelul jarmenrt, jarmenik! cepilniki, (samice>, benečan-.'. .*. ski jarmenik /. /. enolistni  ir. dvolistnl.
Vs* stroji za mizaic,
kolazie, strngarje,  so-darfe, tesarje  itd. itd.
Vsi strcfl
za izdelovanje  pohištva
Iz vpognjenega lesa. ■ Stro i za lmlfecfe lesa  4
3tro55 za lasio  volno.
TURBINE
sa vse vodne razmere
z  največjo izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
------Patent prijavljen. -----
MODERNE       320
TRANSMISIJE.
Prevzem  kompL   • vor
niskih oprav za vso
;:   lesno indnstrif      ::
Najfinejše reference m >go vrstnih obratov tu in v inozemstvu Sedai se izdeluje turbinska naprava zs f. kran'sko elektr. een-*ralo- 2 turbini po 1600 V-----   bonlskih aH.   -----
Tvornica stroev G. TuNNIES, Lfubllana P.
foaia Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::      izdelane   verne,   šopke in trakove.      ::
Dalje ima na razpo'ago •:   za  izposojevanie    ::
eb rarJvsšub odrih drevesne cvetice, rfakor fcdi najfinejša de&Graei'ske cvciiice za dvorano «    in balkone.    ::
Imam tudi vsakovrstne sadske do najilahtnej ših cvetlic in zeleniad'. Sprejemam tudi naročila za oa deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Bcsotavk* L »ass f asnr * vrtnar l|«M|aan. m
lil PA
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča »vajo
veliko zalogo gotovih oblek se gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, nepne-močljivih havelokov itd. itd^
Obleke po meri  se po najnovejših  vzor. tih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
slaščičarna
in kavarna
Jak. Zalazi
Stari trg štev. 21.
Filialei
Glavni trg st 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
?. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbaačeve manaf. trgovine priporoča
klobuke
Cepiče, razno moško uerflo. kravate, ovratnike iti iti
Blago imam solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
LHIKUKH
Ljubljana, Mestni trg U
priporoča svojo veliko izber doa*nrkow in arovnčnikov.
Popravila ae izvorni i« 10 totno m solidno
s Tnarni Mi! barv. loka in firneža ?
BRATA
Crkodikaria. laktnuia. stafl»a
Prodajalnicns
Miklošičeva   ulica  št 6. nasproti hotela „Union".
HMMavvvaaaiiiiiiiill
EBERL
in poHitfena Dleskana:
41
Delavnica a
Igriška ulica štev« 6.
Električna sila.
Odvetnik
dr. Fran Jerala
vljudno naznanja BOT* otvoritev svoje
odvetniške pisarne
v Škof ji Loki, Glavni trg v hiši „pri Cenetu":
Z odličnim spoštovanjem
38C6                                                     <r- Fran Jerala« odvetnik.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo begato zalogo
uoznib koles.
Šivalni Hi
sa rodbino In obrt.
Brezpačm kuni za vezenje v bili.
Pisalni stroji
„ADLER",
picHlni stroji
vseh   velikosti.
lfalntife cene.
lom polna 1. J. Naglas
Ljubljana, Kongresni trg št 12     232
Haj veaa zaloga poblšlva
zrn spalne In Jedilne   sobe, salone In gosposke
sobe.   Preproge,   zastorfl,  modrod na vzmot
itannail modrod, otroiU vozički Itd.
r«
S
•a 0
"S
O
fl ij
"S
I
o   I
Nafselidnelše blage.
mm Pr. Ševčlk zmnta ni. ?.
puškar
frlporocs svojo veliko zalogo raznovrstnih                   217
pnsk In samokresov
lastnega Molka, kakor tudi ttfgllskfn, snlsklk io «eiklk stroge
piollksienlb pnftk«  sa katere  jamčim za dober  strel  Posebno  priporočam  lakkO  treeevke  io pnike BOOk  s Kruppovimi  cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
nnn-   BO nnjniljih oenah.   -fn^ Ponvnvtin in nosibe se lsvrtalelo tekmo In saneslffve.
Osn«snlk> nn pnfctnvntijn snntenj In nnntnloin pmnto.
Strm 11
•SLOVDOKI HASOD*. dat St. aovcabra »14.
283. štev.
B. Q5tzl
Krasne nmM jcmifcii at znmkfli oblek, površnikov SfeSMoeea Mite Za ■aročU* po aeri ujvečja izbera ■■ "          wb    i«- ta taoifiktga blaga.                   ^
LJUBLJANA,
Mostni trg št. 19.
Vnproslal ste sta
daljnogleda
trieder Zeiss in Gdrz in
f/t^       puika       ~^g
Manlicber - Schftnauer  z daljnog   dom« Na vpogled pri Al. Rizbergeju, So, na ti«
—.^——^—^———i^—    «        i.
Rudniški paznik
absolvent rudarske  šole, zanesljiv,  ne* oženjen in
kopači
za akerdno dalo,  faT  »o taksi
spre]melo* Delo je trajno, stanovanje prosto.                                                     3818
Pvnudbe naj se pošiljalo na upravn. »Slov. Naroda« pod „Dober za* slntek 3822".
Sprejeme zavarovanje OoveJkaga fhr-Ijenja po asjiaiiiuiiseuJMIi Imnbtan cijan pod tako ngoiaitel pogoji, te
Zlasti Je ofodno ■■»■■aaaajn aa doživel la aaut a atmjtaJaCtet at 12                     vplačili
„SI^AVIJA"
•■■ • ■••   w m a) I • ssa ai •  Maiwain*0)wailaiai  m am kal  v  r t* m ej I.
■.....al ssmsn ■ et\700-T10-tO — fralasane oaakoanatao la kapitali, • K 12S.SS5.304-25
Po velikosti draga naieasaa zavarovalaica aašc drŽave g vseskozi siovansko-narodno upravo.
asr tena S5 i Uate'Ste^i tenki 5 te«, -•*
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Poiorl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!;
Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. J^i^arstvo.
fooolna spalna oprava: 2 postelji 2 omari 2 notni omarici in T umivalnik 5 marm. ploščo  in   ogledalom
Ji 350'—.
Jamči se   ja solidno  delo* Cene konkurenčne.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih sdk        soo
J. Pogačnik, JLjubijana,  parije Jeremije cesfa 5/. i3—18.
Vsak petek           6iK
m morske it
Velika zaloga močno aaortiranih klobas za narezke, praftke In graške gnjati; ciste roi]ans ko čajno maslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri
J. BUZZOLINI
delikatesna trgovina
v Lingarjevi ulici.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. raCun 3l.dec. 1913:
::       K 236,633.922-—.        ::
Stanje den. vlog  na hran. knjižice   31. okt. 1914:
K 82,017.997"—.        :s
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Senaje. — llslanotljeu «64. - 2» fttnhk.    UH bil ft|-$l. Plin um (I ti jBkDlM fcKtif').                    leUiki kapital in mene «5,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n- pr.: Prevzemanje doaaialk vlog na hranilne knjižice brez renineea davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovaniem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje ■ niasslBia papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemstrih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih, papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognievarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'Stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila la nakazila v Ameriko In Is Amerika.                1660
ii    i-            - — _ ...b ■ k.fl£n. ntMke*   ftaadaiaćlh tranaakcliah vaekslar brezplačno.             nas-Brzojavke: Prometna banka Ljubljana, — Telefon štev. 41
Ustmena in  pismena  pojasnila in nasvra o *»•■■ « «n«,n« *u-«mw   »p>«w—*w                               «                                      v
_=> o Ta. i š t ■"■ o I
po   jako   nizki   ceni   in   najaolidneje   izdelano   dobite   edinole   pri
Jrvi kranjski mizarski zadrugi' v St. Vito nad fjnbljano
*                                     postala    ^-|*mmmn-f*-.                                  2491
Spalne oprave z marmor, plošč, la arcaH o« 230 B naprej. Izdelnjejo se tudi viakovrsma stavblaaka Sala.
________      PiHiračuni In ceniki brezplačna in poštnine prosto.      ________
Hodni salon
9tt. Sefief-Strnafi
jrriporoča  cenjenim damam                  3314
;   klobuke le najfinejše izvršbe.   : Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
Franc Furlan
nsUnk Fisfiiip« iton
kllnčavnlčarotvo
In
zaloga štedilnikov
m mahala:             172
Ambrožev trg štev. 9.
pjfP^"            Sidro-            ^t^
r   Syrup. Sarsaparillae^J
compos.                             ^
*UtHo krvi.  StgVt»rrfrft K 3.60 in 7.50.
" Sldro-LJniment. ^£>
Nadomestilo za 3idro-Pain-ExpeHef
Soleelne olatfvjoce irazilo ca prcMaienjer, nu^eitiom, trganje po udih. itd.
Sidro - žvepleno - mazilo.
Zelo olajiujode pri liSaju, solnem teku, iti. Lonček Kl.-
VoVk ae ekoro v vanki apoteki eli pa, direktno v
Or. Rtctiter-jevi apoteki „pri zlatem   a V                 levu", Praga lt                  A
a_^^^  Etizabcthstrasse 5.      jmr^i
PATENTE
vseb dežela izposluje inženir                                          33
latL. SHIsEaL«aHlaTau^"aLJIS^  oblastveno avtor, la zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilfferstrasso st. 37.
ALFONZ BREZNIK Ssšr^S
Llnalfana, Kongresni trg 15.
(Nasproti nunske cerkve.)
Največja   in   najsposobnejša   tvrdka   in   izposojevalnica
klavirjev In harmonijev
na jugu Avstrije. — Velikan aha  zaloga  vsega
glasbenega orodja, strun in mnzikalj. Edini založnik dvornih in komornih tvornic: Bosen-dorfer,  H51zl & Heitzraann,   FOrster,  Ehrbarf Gebrtder Stingl, Rud. Stelzhammer, franka.   I^iihercrrr * filn««.
Rofmann in Hofberg (amerk. harmoniji).
Obroki od S 15'— naprej. Najbogatejša izbira v vseh
modernih slogih in lesnih  barvah   Oglejte  si klavirje z
angleško  ponavljajočo  mehaniko.  tO letna postavno
obvezna garancija.  Najemnina najnižja.  Zamena  najugodnejša. Uglasevante ter popravila strokovno in ceno.
Ker imam zgoraj navedene   prve fabrikate lsklfncne Is
las za Kranjsko v zalogi,  svarim  pred nakupom lalsl-
tlkatov in navideznega  „pofelna*4 pri kričačih, ki se
drznejo   govoriti o „dobrem  blsgn",   dasi   nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št 3.
^TsijTreojSL  sloTreaa-slsiSL _ara.33.ili3.icaI
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000—
Vlog koncem junija 1914 ns.d.........»    ^SJSlvZ
Rezervnega zaklada.............»     1*330.000-
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka.   Hranilnilnica je pspOsmo vama in
stoji pod kotrolo o. %uh\ Jsislas otada.
Hranilnica poaoja na zemlji«, m poalopja proti 5V-V. obreatim m najmanj *A% amortiacijc  Z« varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.