>tev« 13a
fosamezna srevftla 20 siofrnR
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: uHca sv. FrančiSka Asiškega §tev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pofiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdaj-ielj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 16._ in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
posamezna sievmca 2u surntne
Letnik xiv
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 atotink. — Oglaai se računajo t žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stotf osmrtnice, zdivale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglas! po 20 stol. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejea«* inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poSiliajo Izključno uprav* Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 29
Cd seigra^a do Zagreba.
BELGRAD. 22. Odhod prestolonaslednika regenta iz Belgrada je bil veličasten in prisrčen. Pred postajo se je zbrala velika množica naroda; a poslopje je bilo edičeno z državnimi, hrvatskimi in slovenskimi zastavami, državnim grbom in grbi vseh pokia;*n, z zelenilom in cvetjem. Na postaji je b:La pustav-1'ena četa vojakov z zapovedniki. Na pes-iajo so prišli vsi ministri, narodni poslanci, odposlanci drugih držav z vojnimi atašeji in osebjem poslaništev in konzulatov, generaliteta, veliko SLeviio višjih častnikov <ter mnogo uradnikov. Na dru£i strani perma je stala nepregledna vrsta naroda obojega spola. Regent je step.] skozi vrata čakalnice na peron postaje, ogledd četo ter stisnil reke vsem ministrom, znnogirt narednim zastopnikom in -diploma I-ikfn1 p r e d s t-av it e 1: e m in je potem, po nekoliko besedah v slovo, stop'1 v vlak s svojim spremstvom. Ko se je vlak začel pomikati, je zborilo iz ticčev grl vzklikanje rege-.iu, kraljevi Jugoslaviji! Tisoči so vzklikali >Živio!« in: Do srečne vrnitve!
ZEMUN, 22. Prva postaja na poti iz Bel-grada, mesto, ki je bilo do nedavno gnezdo cemšiva in madžarske propagande. Domače, narodu zvesto prebivalstvo pa je trpelo najhujša preganjanja. Sed?.j pa 'e ta narod mogel 6prejeti in pozdraviti svojega Aleksandra iz polne duše. Ob pozdravnih govorih in zahvali prestolonaslednika je bučala burja oduševljenja.
VINKOVCI, 22. Dvorni v!ak je šeJ redno preko postaje. Po vse; poti je narod v vseh krajih v veiikiti množicah sprejemal in po-j zdravlja! regenta, ki je veselo sprejemal te; dokaze hvaležne ljubavi in sp-ošiovanju od j strani naroda. Red povsod na^uzornejši.
VELIKA GORICA, 22. Na postajah skozi TurapcJje je narod povsod oduševljeno pozdravljal regenta. Na tukajšnji postaji je bila sijajna manifestacija ob sodelovanju vseh društev in mnogo ?;udslva.
S1SEK, 22. Vlak je dospel ob 5 uri. Vsa društva in meščanstvo je sprejelo regenta z r.e-opisnimi ovacijami. Na nagovor dra. Valente-kovič-a je rekel regent, da je to zanj pravi iriumf, ki mu ga je priredilo to čisto hrvatsko mesto.
DJAKOVO, 22. Tu je bil sprejem veličasten ob navzočnosti ogromne množice, došle od vseh strani. Ganljivo je bilo, ko sta dva kmeta pozdravila regenta v imenu nahoda. Deputaciji svećenstva je izjavil regent, da njegova davna želja je, da obišče grob blskupai Strossin \yerja. Društvo PreradovJč« je zapelo tudi Vilharjev zbor Slovenec, Srb, Hrvat', a vlak je odhajal cb sviranju himne *Lepa naša domovina^.
BROD NA SAVI, 22, Na tukajšnjo postajo je prihitelo ljudslvo v velikem številu, da pozdravi princa-regenta. Burno vzklikanje je spremlj?! ta. v resnici triumfalni pohod,
ZAGREB, 22. Pot po vsej Hrvatski je bil en sem nepretrgan triumfalen pohod. Na vsaki postaji so se zbrali ljudje, raznih stanov, raz-ličnMi pr.kl:cev in različne vere. vKar se fje dogajal o-, more razumeti in občutiti le listi, ki je scpc.'oval :n gledal vse na svoje oči. \ tisk; trni ostanejo neizbrisni.
V Zagreteu.
Geste in tujci, ki so te dni prihajali v Zagreb, so kar strmeli na vsem, kar so ustvarile priprave za sprejem in pozdrav regenta in kar je pričaralo pred oči naredno navdušenje. Bogastva, ki je dičilo okna in balkone, ni lahko opisali. Vrednost vsega tega je iznašala milijone. Neštete zastave, transparenti, množice, ki so vrvele po ulicah, dragocene narodne noše an veziva; vse to ;e napravljalo omamen vtis na goste. Že predpoludne je valovalo po vsem mestu oduševljenje, ki je poraščalo cd ure do ure; trgovine zaprte. Pcpcludne pa je nastalo s-, cčs-o, veli čast vem o razpoloženje, ko se je pričakoval no?s-lovesnejši moment v mladi državi: prihod kraljeviča.
Tečno cb 6. uri je despel vlak na kolodvor. Zazvonili so zvenovi, zagrmeli topovi v pozdrav. Regent je, zapustivsi vagon, stopa! po zelenju in cvot>, ki so ga natrosile kršJi2 Pri-mcrke-begunkc. Razlegalo se je gromovito vsklikrnjc, g]asba je zasvirala vse tri h<:mne, topov: so grmeli.
Ban dr. Laginja je pozdravil regenta z izbranimi besedami v imenu prebivalstva vsega pedvejenega mu upravnega področja. Po zahvali regenta, je pozdravil ginjenim glasom naj-stareji mestni zastopnik Milan Krešić, «agla-šujoč, da bo ta dan z zlatimi črkami zabeležen v analih Zagreba. Govornik je izročil regentu spemen-knjigo. Na peronu so bili predstavljeni razni dostojanstveniki, cerkveni, civilni in vojaški. Pred kolodvorom pa je bila nagro-nadena ogromna množica, ki je z neopisnim navdušenjem pozdravljala gosta.
Vhod v mesto je bil triumfalen pohod v naj-popolnejem smislu te besede. Na obeh straneh regentove kočije je jahal sokolski banderij, s pred kočijo z a >ia ve noseč. Sledila je kočija z banom Lagrnjo in podpredsednikom Narodnega Predstavništva dr. Ribarjem. V naslednjih kočijah so se vozili raznS dostojanstveniki in ocličnjaki. Občinstvo pa je prirejalo manifestacije, kakršnih Zagreb še ni doživel. Nikdar še ni manifestiralo toliko tisoče v ljudi. Šolska mladina je metala cvetje v koči-o regentovo.
Do?pevšega v banski dvorec je sprejela regenta banica I.aginja s hčerkama. Umaknivši se v svoje sobane je regent dal takoj pozvati k sebi bana Laginjo. V sprednji dvorani je ministrski predsednik dr. Vesnič objel bana od radosti na takem sprejemu, a prestolonaslednik je izjavil banu tresočim se glasom, da je globoko ginjen, banskemu svetniku dr. Teo-
doru Bošnjaku je rekel: j Tako s4jajnega^ in tako prisrčnega sprejema sem bil le redko-ked&j deležen v svojem življenju!* In prosil je, naj se te besede objavijo vsemu prebivalstvu.
Regent se je opetovano pojavil na oknu bam-ske palače, zahvaljujoč se meščanstvu, društvom im kcrporacijam.
Pred 9. uro zvečer so se začele na Wilso-novem trgu pred Sckolcm razvrščati množice za bakliado. Zbralo se je okoli 40 tLscč ljudi. Sprevod se je pomikal ob sviranju gla-seb, Čarobni razsvetljavi ulic in umebesnem vskli-ka-nju tlsočcv in tisočev regentu, kralju in osvobojeni domovini. Markov trg je obsevajo morje luči, električnih žarnic i-n reflektorjev.
Postavljen je bil podij za diregente 2*borov. Neprestano so prihajale nove in nove mastna roda.
Ko se je regent pojavil na enem oken bam-skega dvorca, je zaoril vihar navdušenja. Regent se je poklanjal in mahal z roko. Tedaj .je ban dr. Laginija, ki je stal poleg regenta, mahn-lil z lističem papirja in regent je izprege* voril:
»Jaz sem vam hvaležen, dragi Zagrebčani na tako navdušenem sprejemu. Srečen sem, da se mi je slednjič izpolnila želja, da sem prišel v vašo sredo, v mili in lepi Zagreb, da vam neposredno pokažem, s koliko ljubeznijo sem prišel semka}.«
Zopet neopisno navdušenje. Množica je zapela »Bože pravda^, >,Lepa naša domovina« in = Naprej zastave slave«. Regent je stal nepremično, a ko so cdzveneli zadnji zvoki, je vskli-kal in ploskal. Sledila je serenada, prirejena od pevskih društev. Ko se jc navdušenje, ki je sledilo, poleglo, je dal regent znak, da žaii govoriti. Rekel je:
»Hvala vam, bratje Hrvati, ponesi-te v svoje hiše moj pozdfav in u ver jen; e, da boni stal z vami na obrambi narodnih pravic preti komurkoli. (Med vsklikanjem je bilo čuti tudi klice: Živel vrhovni vodja jugcslovenske vojske!) Vsi trije bratje skupno bomo delali čudeže. Še enkrat pozdravljam viteški hrvatski del našega naroda.'-
Vse je vsklikalo, mahalo z bakl ami, robci, klobuki, rokami. Regentu se je videlo, da mor ti prizori pretresajo dušo. Potem, ko je celo uro stal pri oknu, se je hsedel regent umakniti v dvorano, ali narod ga je Ziopet in zopet priklical k oknu, kjer je pozdravljal, mahajoč z desnico.
Na sledečem obedu je regent zopet in zopet izrazil svojo radost na veličastnem sprejemu, ki da je nadkrllil vsako njegovo pričakovanje.
V spremstvu regentovem so med drugimi tudi Slovenci: minister za promet Korošec, minister za socijalno politiko Kukovec in general Majsier. Regent je podelil mnoga odlikovanja. Med dru-gim sta odlikovana ban dr. Laginja in nadškof Bauer z redom sv. Save prve vrste, a v času manifestacije na Markovem trgu je regent imenoval častnima adju-tantoma kralja Petra generala Pliverićai in Majstra.
Taki so bili dogodki prvega? dne regento-vega obiska v Zagrebu. Nadaljnsh poročil nimamo še. Ali že sedaj moremo reči, da bo obisk regenta Aleksandra na hrvatski in slovenski zemlji dogodek zgodk:vinske znamenitosti za novo državo Jugcslovenov. Priča, kako trdna je vez med troimenim narodom — z malimi izjemami, ki izginjajo — in vladajočo dinastijo. Vsklikala so srca, govorila je duša, a nje beseda se ne izneverja. Kolikor smo doznali iz Slovenije, ne bo sprejem na tej zemlji nič zaostajal ^a onim na hrvatski zemlji v pri-srčnosli, iskrenosti in- resničnosti.
Prvi vladar narodne Krvi in jezika u Zagrebu.
Zagreb, 22. junija 1920.
Danes je dospel v Zagreb v obiske princ-regent Aleksander. Sprejeli so ga ob slavnostih, kakršnih menda še ni videla prestolnica Hrvatske.
Nikdar še. v vsej svoji zgodovini, ni sprejel Zagreb v svojo sredo vladarja svoje krvi in svoiega jezika. Zato nosi to slavje na sebi obiležje naj-svečanejšega časa.
Ko je okolo leta 1090. umrl poslednji brvatsko-dalmatinski kralj Stjepan II. Krešimirovič in je žnjim izumrla hrvatska kraljeva hiša, si je imel narod hrvatski izbrati novega kralja. Tedaj je vdova predzadnjega kralja Svinimira, sestra ogrskega kralja Ladislava Svetega, Jelena ali Lepa, pregovorila del hrvatskih velikašev, naj ponudijo prestol ogrskemu kralju Ladislava. Ta se je odzval pozivu, prešel z veliko madžarsko vojsko preko Drave v Hrvatsko, zavzel vso zemljo med Dravo in Kolpo in ji postavil za kralja svojega nečaka Almo, sina kralja Gezc I, določivši mu Zagreb kot prestolnico. Tu je ustanovil škofijo in zgradil stolno cerkev zagrebško. Tretji vladar v Zagrebu, je bil Koloman, brat Alnie, prvi zakoniti, to je: od samega naroda izbrani kralj Hrvatske iz hiše madžarskih Arpadoviccv, ki je ^ bival okolo leta 1105. Stoletje kasneje, to je, koncem julija 1217., se je mudil v Zagrebu »jegov sin, kralj Bela IV., ko je, premagan od divjih Mongoiov in Tatarov. pobegnil iz Madžarske. Od meseca maja tega Jeta pa do februarja naslcd-njega, je bilo v Zagrebu središče novega dvora, številnih hrvatskih in madžarskih velikašev in o-stankov njegove pobite vojske. Ko pa jc moral bežati tudi od tu na jug. in so Mongoli, zaslcdo-vaje ga, prišli na tla Hrvastke, so razdejali to iresto na Griču, ki ga je isti Bela IV. na povratku, po tntarski invaziji, povzdignil na čast kraljevega svobodnega mesta in mu podelil znatne privilegije in večjo zemljiško posest- Še trije Arpadoviči so obiskali mesto Zagreb: Stjepan V. leta 1272., Ladislav IV. Kumanec in Andrej lil. Benečan — zadnji Arpadovec.
Leta 1300. je bil kronan v Zagrebu za ogrsko-hrvatskega kralja Kari Robert Anžuviaec, ali ne s krono Štefanovo, ker se je ta nahajala v rokah protikralja Otona Bavarskega. Vesti o tem kronanju v Zagrebu niso zanesljive, ker je bil Kari
Robert kasneje še dvakrat kronan. L. 1335. je dal zgraditi novi kraljevski -iver na mestu, kjer se danes nahaja stanovanje motnega župana, dočira je bil stari dvor pred stolno cerkvijo, poleg škofovske kurije. Kasneji vladarji, ki so se mudili v Zagrebu, so bili: Lndovik I-, njegova hči Marija, kraljica Ogrske in Hrvatske. "Kari Drački, soprog omenjene Marije, kralj Sijiamiad Luksemburški in njegova druga žena Barbara Celjska. Od kasne-jih njegovih naslednikov se je mudil v Zagrebu Matija L Korrin. Za njim, od leta 1487., se ni mudil v Zagrebu skozi tri stoUtja noben vladar, vse do Jožeis II-, Habsburžana, leta 1775. in 1788. Leta 1848. je bil v Zagrebu kralj Franc in je stanoval v današnjem banskem dvoru, ki se je tedaj imenoval »domus rcgnicolarii
Zadnji vladar tuje krvi, ki se je mudil v Zagrebu je bil Fran Josip, ia to leta 1869. in 1895., eb kateri priliki je bila cigana madžarska zastava. Od ttga dogo-^L V^a vseučilisčnikov z zagrebške univerze radi sežiga madžarske zastave, njihovega odhoda v masi v slovansko Prago, izdanja brošure: »Narodna misel-, v kateri so prvaki hrvatskega naroda naglasili misel narodnega edinstva kot edino rešitev iz tujmskega robstva: datira novejša zgodovina osvobojevalne borbe narodne omladine, ki ni prenehala več s svojo akcijo za popolno narodno ujedinjenje in osvobo-
jenje.	♦
Svetovna vojna je zalotila po lem delovanju hrvatski del naScga naroda vsaj toliko pripravljen nega za težke izkuinje in velike napore, da se je narod rešil iz matcrijalnega in moralnega robstva in da je 29. oktobra 1918. jasno izrekel svojo željo po ujedinjenju vsega naroda pod junaško narodno dinastijo Karagjor^jevičev.
To ujedinjenje je bilo izvedeno 1. decembra 1918. v Belgradu s svečano proglasitvijo kraljevine Srbov, "Hrvatov in Sloven:ev pod krono kralja Petra I., a vladanjem njegovega sinu in prestolonaslednika Aleksandra L* Težka vprašanja vnanje politike in velika državna opravila niso dovoljevala doslej regentu, da bi obiskal svoje mesto Zagreb in da bi sprejel od njegovih sinov dokaz hvaležne ljnbavi in udane rvestobe. A mesto Zagreb, spominjajoč se svoje tužne prošlosti robovanja vladarjem tuje krvi, gleda ponosno in vedrega čela v svojo pravo, državljansko in narodno, a ne fevdalno-privilegijsko prošlost, od dobe narodnega preporoda do danes, ker so se v njem rodili in se razmahnili vsi novejši pokreti za narodno edinstvo. ker so našli v njem plodno polje za delo mnogoštevilni velikani in prvaki vsega naroda v borbi za osvobojenje in državno ujedinjenje.
Zato je zaklica! Zagreb iz iskrenega srca svojemu vzvišenemu gostu: Dobro mi došel m vladaj slavno skozi dolgo vrsto let srečno in zadovoljno Jugoslavijo!
Iz zgodovine Srbile novih dob.
Dne 11. jmiera leta 1903 — po katastrofi kralja Aleksandra in kraljice Drage — je dospel kralj Peter Karagjorgjevic zopet v Sriujo, kamor ni smel priti skozi 45 let. Na dvoru so ga sprejeli člani skupščine in senata. 12. fus^a je položil Petef Karagjorgjevrč v narodni skupščini prisego kot izvoljeni kralj Srbije.
Vladaaje kralja Petra je izpolnjeno z inten-zlvniru gospodarskim,, kulturnim in narodnim delom, ki je visoko povzdignilo nekdanjo kraljevina Srbijo iz tistega obupnega, naravnost strašnega stanja, v katero so bili spravili nesrečni Obrenovići. Obenem so se vrSile^ z vso vnemo priprave ra osvobojenje vsega ju-g oslov enskega naroda in je i udi v tem pogledu vladavina! kralja Petra značila novo epcfco v razvoju jugoslovenske misli.
Ne smemo požar-1.jati tudi težke gospodarske borbe, ki jo je morala izvojevati mala Srbija proti imperialistični veliki monarhiji Avstro - ogrski. Naravnost čuditi se moramo, kako je mogla Srfeija izvesti vse to delo, ako nvažuijenvo, s kolikimi težavami se je morala boriti. Posebno za časa aneksijske krize, ko ste monarhija in Nemčija napele vse možne sile, da bi Srbijo materijalno uničile in jo moralna diskreditirale pred svetom. Da se vse to ni posrečilo, je zaisluga ravno rodbine Kara-gjorg;evičev. Po vseh tajnih in javnih intrigah, germanskih in madžarskih proti Srbiji tudi po aneksijski krizi, je prišlo do ustvaritve balkanske zveze, ki ji jc bil namen, da prisili Turčijo, da odnehal od preganjanr-a srbskih scpleme-njakov na Balkanu, oziroma, da ji3i — v nadaljnji posledici — osvobodi izpod turške cblaMi.
V početku jeseni leta 1912. je podpisal kralj ukaz o mobilizacij in ie 5. oktobra ob 6. uri zjutraj je bila napovedana vojna. Srbska vojska je v 8 dmeh porazna turške sile pri Ku-manova in zavzela Skoplje, glavno mesto Stare Srbije, prestolnico srbskega carja Dv^ana. Dalje ji je v teku 25 dni vspelo, da je preidši Makedonijo, Staro Srbijo in Albanijo, razvila srbsko zastavo tudi na obalih Jadranskega morja v pristaniščih sv. Ivan Meduanski, Lje§ in Drač. Kralj sani je aktivno spremljal vojne akcije s veje vojske.
Po zmagi pri Kuma*iovu.so sledile druge, ki so omogočile, da je izpolnil kralj zaobljubo svojega slavnega deda Karagjorgja. V Skcplju so kraljeviča Aleksandra, ko je na čelu svojega Ljudstva vkorakal v to mesto, poz3ravile mase z velikim navdušenjem. Vapehi balkanske vejno so v vsem svetu, posebno pa med Juge s lov eni, povzdignile pomembnost nove narodne dinastije v Srbiji. In vsi Jugctsloveni v Besni, Hercegovini, Dalmaciji, Hrvatski, Slavoniji, Sloveniji i. t. d., ?o smaitrali kralja Petra za svojega bodočega' kralja.
L. 1911. v februarju je kralj Peter izvršil svoj oficijelni obisk pri' italijanskem kralju Viktorju Emanuelu. Na potovanju po nekdanji iužni Avstro - ogrski je povgod, od Zemuna pa do Jadranskega morja, torej na zemlji, obljudeni od Hrvatov, Srbov in Slovencev, masa naroda pozdravljala kralja brez ozira na špi-joniranje avstrijske poloci/e. Cim večja je postajala njegova popularnost med Jugoslovenf, tem večja je postajala tirdi mržnja proti njemu od strani avstrijske diplomacije in je avstrij-
sko časopisje začelo voditi proti mero u naj-odurnejšo kampanjo.
Sedanja vojna je na^la kralja Petra izven prestolnice. Bil je bolan v Vranski banji. Kraljevsko oblast jc izročil prestolonasledniku Aleksandru. Ko so začele sovražnosti, >e odšel v starodavno Topolo, v središče Šumadrje. Ukljub svoji bolezni je kradj o!»skoval iz Topole Belgrad v času bombardiranja. Potem Niš, Kragujevac in glavni sta-n v Vcljevu. Posebno velik se je pokazal stari kralj Peter v -trag.čnih dneh, ko se jc junaška srbska vojska, nerazbita in nepremagana morala umikati. Na irm'kanju se je vedno nahajal med svojimi vojaki in častniki, posebno pa na teški poH skozi Albanijo. Umik 1. 1914 jc iz val v nekih vrstah njegove vojske nepovoljno raizpdoženje. v poedinih četab je začelo naravnost vretv. Ko rje to doznal kralj, je nemudoma, ne da bi koga obvestil o tej s veji nameri,, pcliitel k vojski. Skupno & svojima smrovoma je do««l v vojsko Štefana S tepa novica in je, cpirafcČ se na njegove rame, težko stopal med vojake. Pribh-žavši se njihovim vrstasn, se je obrnil stari kralj do vojakov z besedami: »Otroci moji, v teku zankr.čh dveh let sie se .j-una&ko borili s Turki, Arnavti -in Bolgari. Priiobivši brezpri-mentto slavo sebi in srbskemu orožju, ste premagali sovražrt?4te. Sedaj se že Štiri mesece bijele z novim, eifeim sovražnikom, čigar stlc prekašajo naše nek«-likoS.rat. Utrujeni cd nečloveških naporov v <tej borbi, želite snili se s svojimi ženami in ctroci, in oni hrepene iste-tako po v&s. Ali, domovina potrebuje yaše zaščite. Prisegli ste domovini in sebi, da se boste borili do poslednje kaplje krvi; no, jaz vas razumem. V-alse in vaših družin hrepenenje priznavam kot popolnoma opravičeno. In zato vas odvezujem od va5e prisege, odpuščam vam vse, otroci moji, in naj vaan odpusti tudd Bog! Idite v svoje hiše; ciasjam vam častno besedo, da ttikdo med vami ne bo trpel radi tega korakal Jaz pa, vaš stari kralj se svojima sinoma ostanem tu in hočemo umreti na tek pozicijah! Tako bo mogel sovražnik osvojiti Srbijo še 3e, ko pojde preko trupel vašega, kralja in njegov«! sinovi«
Vtisek tega enostavnega govora je bil take silen, da se je razpoloženje med vojaki izpre-menilo od malodušnosti k zmagovalni odločnosti. Prešli so v protiolenzivo, ki je porazila sovražne sile ter popolnoma očistila od njih srbsko ozemlje. Tako je bila velika zaslitga kraljeva na tem, da je bila poznana Poti?:re-kova in Frankova ofenziva proti Srbirj-i popolnoma razbita.
V borbah za osvoboditev Belgrada je nt posredno sodeloval kralj sam. V teh borbah na kasno jesen 1914 je vojska kralja Petra v dvanajstih dneh ujela 40.000 vlakov, 274 častnikov, tri zastave, mnogo topov, strojnic in je onesposobila velik del avstrijske vojske. In tako je biku ravno z osebnim sodelovanjem kralja Srbije to pot rešena in je bila s tem hkratu storjena velika usluga zapadnim zaveznikom!! Junaiki mirno« in siojično je kralj prenašal ne le srečo svojega orožja1, marveč tudi' težko poznejo nesrečo -uimka»nja skozi Albanijo. Ime Jugoslovenstva; in jugoslovenskega ujedinjenja, kralja Petra csiane zato večne? v zgodovini
Končno omenja spomcnica, da vrči na ta način, italijenska avtonomna demokratska stracka sve ja patrijotično nalogo hi želi tako prc^nečiti bodc-če vojne ter prosi Wilsona, naj ne popttfli cd svojega načrta, ker to zahteva od njega vv* svet. drugače bo pa morala zgodovina beležiti, da j*: Wilson prevaril človeštvo, ki jc videlo v njem misijo bodo* čega sveta.
KflKo le z Ksmsl na južisem TirolsHsni.
Neki ugledni dunajski -"ot ve priob&l (■£ dopis iz južnega T'.rciskega, iz kate.-ogu posnemamo sledeče:	sc pcisti k nam iti so rekik, dcn so naši rešlt-eiji. Od česa »o r«aa odrešili ? Le od lakote, ker prčneili so xwm ži-v& Ttfiii imaav} sedaj dobre premer lir. e r;i2-mere, dočsm je geri preke Br-enncr-<a prava mi-zerija'. — So-ii bi'* fi'fcn'^anskr vrV aLi In n£3i voditelji sprejeti slovesno? Da in ne! Treo* tinoi so bi!č r.a.vtidezno prav veseli; vse je ro« s:lo trohočntce, da so pokazali Kaiii-iaican svo/e s hm palice. Sedlaj so iuidi iti ,'mv-ki precej jerni. Kajde^aii so sc ob sirove av dooctaaCje, cJ cla še dialeč od te:ga. še dane.; čak: o na to da bodo moffida; tudi čez 10 let. itei^sji ima psjii-ttko ob!;ub.
V nemških kra^rh nfsso N>c.ixi spre^e!^ Itail-janov nikjer siove^no, vazvn v eoerti krr.^t Kmečko ^udiiftvo je b^o mirnro in ^e čakc&v ka.j da pride; zadtovvctinc je bilo, da .je vojrao balo konec. Pozneje se je precej vdajo v nore ra^raerc.
Zdi se, da je tčrodski palrijcifeem zaspal. Ž^ avsrbr^ski vojaška pov^J^aišt v a so pcuiiASSa Biffvoigo tega. Zde2s> ee je, da y* nrasvH^cti • uničena. Tuka^ pravi pšsec, so žeaiske pad povsod enake. — Sede--; so Hai:'Sai v dedcih
da je mnogo deklet, ki- letafo tudi za n>;. (Vse kakor pr"s isci?! Op. ur.) Žensko en« dežele pač nimajo kaj očitati ž-enskam dmge dežele.
Ako bi bidi BavAi ci pred 100 i Jepse po-sto:p>aii z nami, ba -fc^i seda-j bavarfki držav* ijana vn bi biio bolže za ncs. Tako so r. -»d7® prej večkrat govorili. S-ecktj so prii;M 1 I^vcanl^ ■ n-u, treba počakati1. Mno-^o «d\tisno cd Le£a, | kakd bo v bodoče pes topol a italijanska \fatta.
—	Neki vrš^i časii^k je rekel piscu: Mi ža znamo priidicbeti preb4vris>tvo, z	aa« cijonalci i-n z chdrevctški bomo ž-e ofaročnoaft.
—	Omenjati morani se, da se ijisdje prti ino učn^o itairv:.račine. Kcimaj ^ pr'ii* P.d&eaa!, so biile po kfi^^omaali popolnoma raz-pLiodar* ilaiijaj>ske slovrč-ce; cevoda skvvnice w p«ckn-pdfe Nemci, ki se hofre^c; nanč-rti tega
jezili a. Nov-a itaŽdjbrsaJka iknj^cna v RHkmo
v prav kratkean časn razpredala 1000 nr:^ sk>w»ac. Tirclci so prav nakrai poS'Uili Iju-bć-telgi ct»l'jaaskega jezika.
T\sd<i hiš e, pe»s<sstva ktrpujp/a Itaitfari, zlasti v Meranu, znamer>; tem Tjirarviis&ču. Gtla^uvvi^ kepeJj »Levico^, ki je bila lasi neke ne.nške družbe, so ludd kupili Italijani. Le .tako n:pref» pravi pisec, m južna Tirols-ka bo kmalj. rez^ predana. — 'Nerož-ki nacijcoalibli umcva'.> s-voj ptccel na^laci'e. f^oznam valepcseaiiiika, p: lijjt-telja Prus.ctv pr\-T?ga reJa. Zc je onemel Ja si ja naibavil novo .trobojni'co; ip-rei sem videi na r\e-, govi hftši ve^no čTJio-ad'ečo-zJ' jjO z asi« vos preko nočri £e ćsta inen.ji:;!a fc'arvo — poct'a!® fe zeleno-belo-rdeča. — Nekje v ikem rae^u so nekdaj botefli Italijani otJ.2,niđt ctrcke o Novem letu. Vc{iiteljica tc3e ni jela nobcite^a daru tec izjavsift ino: Mij smo Neme j' in ctslcnema Neme'. Ta ^oepa' oelaj sedaj za Lahe. Na ta način cbtirži sv*jjx> filuibo.. Neki pTej pristni nemški viš^i šaouk }e sedlaj v službi IfcaS^ano-v. Navedel bi lahko Še ki so pre; ^betia!.!«, a so seda) zlezli k rici. Prosili so italijansko vlado, naj vendar' puiiti v službi, češ. da bode Jjatovo zvesti po-' d'Sr4>ki t d.
Tirolske zastave so seveda prepovedane. Privabimo se titdi temu. Na Dunaju brišejo stara častrtljiva iir.ena. Prej v i^ckospošlivena imena: cesarica Marija Tercziija, ccpcr l'r?nc J.ožei itd. morajo po nalogu avstrijske republl-! kajiske vJa^e i/.gifićti. Zakaj raj bi se mi tukaj razburjali, če ne smemo več razvešali beto-rdeče tirolske zastave?
Pisec govori tudi nekaj o nemški iredeni!«, ki da nasiiane, ako nemško liiiuslvo nc z-ad-obi, dvopb pravic; toda tega s-c ne obeša na veltkl zvon.
0 Jugoslaviji.
Ako jc Ireba polagati veliko na narodne reforme,* ker zahtevata lo prid in bodočnost dr/a--ve; niso nič manj važne če nc će važnejše socijalne reforme, kakor upamo da smo it gori dokazali. Tukaj naj podamo v kratkem nekatera načela teh refore.fp., katera bodo seveda nosila, ravno takq le splošen zupčaj, kot v^lja to za £*vnQkar dolaknjena načela naeijonabrii reforem. Rekli srno, da mora biti cilj socijalnim reformam, ki jih imamo v mislih, takjma ureditev driave, kt bo \-flaprej izkl{u«a!a soeija/ne potrese in vsako! nevarnost nasilne soeijidnc revolucije. Kako bi se to tjpseglo? Po dobrem preudarku se mora vi-; defi, da velja tudi za moderne države oni pregovor, ki pravi, da »riba pri glaVl smrdi.-. Ta ribja glava pa Jc v naSem primeru narodno pred-! stavništvo ali parlament. Ponovno smo ie or-.cnili' in podčrtali dejstvo, da so široki sloji izgubili zaupanje do modernih parlamentov, In njihova avtoriteta jc popolnoma omajana. Neizogibna posle« 4fca nezaupanja nasproti parlamentu je tudi opadanje	vlade in javnih oblasti sploh. Masam je pr*i! otmi orožje samopomoči, in ko se ga tu ; pa tam zagraH se izvrši to, kar sc imenuje revolucija.
Ugled narodnega predstavništva je torej prvi' po^ei z> srečen razvoj kake države. Da bo imelo ugjea in zaupanje, bi moralo tako narodno pred-' staVniitvo žare« predstavljati narod. Toda videli; smo. da moderni parlamentarizem ne aamo ne; predstavlja naroda, temveč da je naravno«! usla-i nova, sistem, ki temelji naravnost na preziranju! vsega, kar dela od človeka državljana in nega čimtetja. Prva nal<rfa, ki bi jo mora! imetf pred očmi moderni socij^ai reformator, bi morala biti reformacija parlamenta. Ta rekruucija
v Trsa, v »potno ». na«a« aaw
—
Princ - fiiiii Mmb il narodom Me - Slovenije.
Spomcnlcn refkifi italilacsKlu dsmokrutov Kilscnu.
Italijanska avtonomna demokratska stranka na Reki jc poslala 25. maja t. 1. Wilsonu spomenico, ki sta jo podpisala v imenu 'stranke predsednik Ruggcro Gottardi in njegov tajnik Oskar Battc-stini.
Spomenica omenja, kako jc bila že od počelka mednarodne okupacije pod upravo italijanskega Narodnega veča na Reki preganjana, a potem u-ničena svoboda misli, tiska in zborovanja. V roet,tu so gospodarili in gospodujejo še danes lopovi in špekulanti. Vkljub vsemu temu pa se jc na Reki ustanovila avtonomna demokratska stranka s sedežem na Sušaku. Poleg te pa ste životarili šc dve stranki, jugoslovenska in socijalistična.
Te tri stranke, ki zastopajo celokupnost reškega prebivalstva, so nasprotne vsakemu vmešavanju Italije v reške zadeve. Demokratska in socijalistična stranka se protivite priklopitvi Reke Jugoslaviji, dočim jugoslovenska raje pristane na absolutno neodvisnost reškega zaliva nego na italijansko intervencijo v katerekoli formi.
Italijansko aneksijonistično in Zanelljevo stranko predstavlja neznatna manjšina tujcev in lopovov iz Consiglio Nazionale. Aneksijonisti želijo takojšnjo aneksijo Reke po Italiji. Zanellijevi prisiadi pa pozneje. Med tem pa jc italijanska vlada izbrala onega norega in paralitičnega pesnika, da okupira Reko, z druge strani pa podpira Zanellijevo stranko, ki je danes proti D'Annunclju. Istočasno pa se trudi italijanska vlada, da prislaneta Pašič in Trumbič na podlagi prijateljskega sporazuma na italijansko suverenost nad Reko. Vse tri poteze, od katerih ena naj bi imela uspeh, imajo isti cilj: uničenje Reke, da sc rešita Trst in Benetke.
Italijani in Jugosloveni pa so se medtom sestali v Pallanzi. da skupno vstvarijo največjo neumnost: Mesto Reka pod italijansko suverenostjo, predmestje inokolica jugoslovanska, žclczntca in pristanišče Baroš pod Jugoslavijo, ostalo pristanišče pa Zveza narodov. Ako vsa ententna gospoda pozabi na svojo dolžnost in memorandum od 9. dcc. 1919., ki so ga podpisali in podpiše tako krivico, ki ne bi bila vredna poslednjega Culkafra, Vi gospod predsednik ne boste podpisali, Vi boste vložili svoj veto in zahtevali izvedbo spomenicc od 9. dec. 1919.
Italijanska protekcija ali aneksija Reke po Italiji ali Jugoslaviji nasprotujejo pravici in so nemogoče, ker bi bil eden od nacijonalnih elementov (italijanski ali jugoslovenski) prizadet v svojih nacijonalnih interesih in sicer na splošno škodo sloge in dela.
Reška država, toda po možnosti brez zaledja, ki je za nas nepotrebno in kar bi bila velika krivica za državo SHS., po vzortfu švicarske republike bi bila v veliko korist ne samo za svoje živ-ljaoske interese, ampak tudi kot ključ Balkana za ves trgovski svet. V tej drža\i bi živelo ljudstvo treh raznih jezikov; v mestu velika večina Italijanov, od reškega mosta do Bakra Hrvati, v istrskem in karijskem zalivv Slovenci in Hrvati.	___________
Birma TL
»EDINOST« iUv. 134.
V Trst«, dae 26. fwija 1920.
mora začeti tam — tega ni treba posebno dokazovati — kjer ima parlamentarizem svoje koreai-fce. namreč v volilnem redu. Volilni red se ir.ora preustrojiti ra ta način, da pride do veljave državljan Dd, t. j. individuum kot socijalni funkrijo-nar. To pa se da doseči na ta način, ako se postavi na meslo blede in brezbarvne splošne, tajne, itd. volilne pravice, pestra razredna volilna pravica. Razredna volilna pravica pomeni tu stanovska volilna pravica. Stanovi, t. j. posamezne kategorije socijalnih pridelovalcev, so oni konkretni socijalni razredi, ki faktično obstojajo, med tem bo je delitev na buržuazijo in proletarijat popolnoma umetna, abstraktna in negativna ravno tako kakor je bila umetna delitev naroda na plemstvo ia neplemstvo. Ako je pa prišlo do te umetne in 'nevarne delitve narodov na dva neprirodna tabora, se imajo moderne države v prvi vrsti zabva-liti svojim parlamentom. Ti igrajo v moderni državi ulogo, katera je zelo zelo podobna ulogi, ki bo jo igrali v srednjem veku razni kraljevi dveri (cour. Ilofj, kateri so bili tudi edini zakrivili razdelitev ljudstev na plemenite in neplemenite pripadnike.
Na podlagi stanovskega volilnega reda bi se izvolilo narodno predstavništvo, ki bi nudilo ob vsakem času pravo sliko države. Ker bi bila volilna pravica splošna in enaka, kskor v doseJ-tnje:« redu, bi se znalo takoj po sestavi predstavniciva. v kakšnem razmerju so posamezni stanovi med i seboj, kajti volilo bi se po razredih, t. j. vsi kmetje cele države bi sestavljali en volilni razred vsi včitclji svoj poseben volilni razred, vsi duhovniki zopet svoj, crevljarji svojega, mizarji svojega itd. Število glasov bi kajpada igralo odločilno u-logo pri izidu volitev, in največ zastopnikov bi Jotovo imel tisti stan, ki bi bil najštevilnejši. (V Jugoslaviji bi bili to gotovo kmetje). Proti temu pa ni mogoč noben ugovor, kajti pravičnost je pravičnost, naj že gre v prilog komurkoli hoče. Na drugi strani pa bi zahtevala socijalna pravičnost, da bi ne smel ostati noben socijalen stan brez zastopstva, naj bi bil še tako maloštevilen. Vzemimo kot primer, da ima država 100.C00 volil-Cev. Med njimi naj se nahaja 50.000 kmetov, 10.000 rudokopov, 5000 železničarjev. 2C00 črev-Ijarjev, 5000 učiteljev, 800 zdravnikov, 500 advokatov, 300 duhovnikov itd., dokler bi skupno število v*eh stanov zneslo 100.000. Predpostavimo daije, da si ima pravico izvoliti vsakih 1000 volil-cev enega poslanca, in tedaj bi jih imeli kmeije od 100 poslancev 50, rudokopi 10, železničarji 5, učitelji 5, črevljarji dva soglasno njihovemu številu, toda tudi zdravniki, advokati, duhovniki bi poslali po enega svojega zastopnika. Kakor je bilo rečeno, zahteva to čut socijalne pravičnosti, kajti čim so prizna kak stan kot potreben in potemtakem s socijalnega stališča koristen, ne sme ostati nikdar brez svojega zastopnika v narodnem j predstavništvu.
Gornji primer smo poaLi'i z namenom, da pokažemo čitatelju, v katerem zmislu si je treba predstavili to, kar smo imenovali z besedo -/-stanovski parlamenta. Ugovarjalo bi se lahko, da bi bil taK-šen načrt neizvedljiv, ker da bi bilo nemogoče določiti število posameznih socijalnih stanov radi težkoč, ki bi jih delala predvsem definicija pojma »stan«. To bi seveda bilo tem teže, čim manj je razvita sindikalistična ali stanovska organizacija. Ne želeč podcenjevati dotaknienih težav, mislim vendar, da se z vsemi pripomočki statistike, ki jih ima na razpolago vsaka mederna država, da vseeno natančno ugotoviti, s čim se pečajo državljani in koliko je raznih gran ^padskega delovanja. Druga težava bi bila pri takšnih državljanih, ki pripadajo na podlagi svoje raznovrstne delavnosti dvema ali več stanovom. Ta zagata je le navidezna, kajti čim ima vsak državljan le en glas, tedaj bi sc moral v volitvene svrhe odločiti za ta ali oni stan in ne za dva ali več njih. Bilo bi še drugih več ali manj nadležnih težav pri izvajanju te socijalno-politične reforme, toda to so samo vprašanja podrobnosti in nc načel. Rekli smo pa. da nam gre tu samo za načelo, ker bi za objasni-tcv vseh detaljev bila potrebna cela knjiga-
Vse težave in neprilike, ki bi bile na poti izvajanju naših reforem in ves trud, ki bi se vložil vanje, bi se pa gotovo bogato izplačal v najbližnji bodočnosti. Prednosti, ki jih nudi stanovski parlament nasproti bledim zbornicam so naravnost ve- j likanske. Stanovski parlament je, — in to se ne j da zadosti naglasiti — edino temeljilo sredstvo, s j katerim se da odpraviti nevarnpst krvavih socijalnih revolucij.
(Dalje prihodnjič.)
tiolpa vlada pa 0mim.
Govor ministrskega predsednika.
RLM, 2\ Danes sc je ministrstva Gi-ofittijevo predstavilo parlamentu. Z napetostjo pričakovani prograinni govor Giolitti^a se je glasil:
Ministrstvo, ki se danes predstavlja zbornici. jemlje vlado v zgodovinski tako kritičnem ća:«, da nas je megei skloniti samo globok čas dolžnosti na to-, da sprejmemo nase odgovornost. Ljudje različnih strank so se sporazumeli v točnem in dcločnem programu, ki vsebuje rešitev najnujnejših vprašanj, da se moreta državni kredit in ureditev postaviti na 4rdno podlago. Vsi pcsaaiezni zastopniki različnih strank bedo ohranili s vej politični z nafta? (koncentriranje) in po izvedbi programa, ki jih je združil, programa obnovitve, ki stoji nad strankarskimi spori, bodo zopet dobili proste roke (odobravanje).
Program vsebuje vnanjo, notranjo, gospodarsko in finančno pelitiko. Glavni cilj, h kateremu mora danes težiti naša moja politika,
.je zajame en je najpopolnejšega in končnove-Ijavnega mdru naši državi in celi Evropi: pogoj, ki je neobhodno potreben, če se hoče gotovo začet: delo obnovitve.
Moramo ostati v najtesnejših in najintimnejših odnošajih z narodi, ki so bali naši zavezniki in podružnici v vojni. Oni ne pozabljajo s finih žrtev, ki jih je Italija doprinesla za skupno stvar. Ce hočemot doseči oni popoln mir, moramo tuda brez odlašanja vzpostaviti prijateljske ednešaje z vsemi narodi in začeti brez omejitev redne stike tudi z rusko vlado. Kot stalno jamstvo miru mora imeti parlament tudi v vnanji politiki isto oblast kakor v notranji in finančni politiki. V svrho popolne udejstvitve tega načela predlagamo zakonski načrt, ki, izpreininjajoč čl. 5 ustave, deloča, da mednarodne pogodbe in dogovori, pa naj bo iijčhov predmet in cblika kakršnakoli, niso veljavni, dokler $ih ne odobri zbornica, in da sc vojna ne more napovedati brez p red Ido če odobritve s strani zbornice (odobravanje).
Da- to mogla' zbornica izdatno izvrševati svojo kontrolo nad vnanjo politiko, smatramo za potrebno, da se usianove v obeli delih parlamenta stalni odbori, katere bo vlada obveščala o poteku pegajanj, ki se tičejo važnejših vprašanj. Ker pa so sedaj v teku pogajanja življenske važnosti za Italo-o, med katerimi so najbolj važna ena o rešitvi jadranskega vprašanja, se bedo morale izročiti omenjenim odborem listine, ki se tičejo teh vprašanj, tako da bo %lada našla v svojem delovanju oporo v nasvetih oseb, ki predstavljajo bolj neposredno in na bolj določen način znanje zbornice (odobravanje).
Ministrski predsednik je nato govoril o notranji politiki. Poudarjal je predvsem, da namerava vlada spoštovati ustavo in se odreči izdajanja zakonskih odlokov, f vzemši posamezne slučaje, ko gre za prcklrcanje ali izpremembo zakonskih odlokov, ki niso še izpremenjeni v zakon, ko gre za odpravo ustanov ali uradov, k: so postali nepotrebni in ko gre za ukrepe glede ^odrešenih pokrajin«, dokler niso zakonito pri-klop-ljene k italijanskemu kraljestvu. Potemtakem £ topa zopet v veljavo zakon cd 11. julija 1901, kd določa, da se službene lestvice, pleče in doki ade uradnikov in vsega osobja, katerega plačanje obremenjuje državno b:!anco, ne merejo izpreminjati nego s posebnimi zclccr.i, ki jih Izdaja zbornica.
Kar se tiče delavskih udruženj, mora vladati popolna nepristranost. Vsa delavska udruženja morajo svobodno izvrševati svoje delo, v keliker ne pride to v navzkrižje z zakoni. Delavska zastopstva se morajo voditi po proporcionalnem sistemu, tako da bodo v njih zastopane vse struje. V svrho rešitve delavskega vprašanja v industrijalniJi in poljedelskih podjetjih namerava vlada podpirati razvoj zadružništva.
Pokrajinam in občinam namerava vlada dati široko avtonomijo.
Šolstvo se bo tudi preuredilo s tem, da se bo nadomestilo preveliko število klasičnih šol s tehničnimi in praktičnimi šciaani in da se uvedejo državna izpiti. Ravne lak o se nameravajo ukreniti ukrepi glede južnih in ^osvobojenih pokrajin*. rOdrešene pokrajine« — je rekel Giclitti — h katerm se obrača vedno življe čuvstvovanja Italijanov, bodo predmet ukrepov kakor j osvobojeni kraji«, pospešujoč z mislijo in delom njihovo združitev z »materjo domovi no c.
Kar se tiče izboljšanja gospodarskega stanja, namerava vlada najodločneje nastopiti proti spekulaciji z živili in drugimi, predmeti in zvišati vrednost denarja s tem, da potegne iz promata velik del papirnatega denarja, čim ji bo to mogoče. Najvažnejši vzrok padanja denarne vrednosti je po Gaolittijevem mnenju nenaravno razmerje med uvažanjem in izvažanjem in zato se mora znižati uvažanje nekaterih predmetov kakor žita, ki bi se lahko doma pridelalo. Zato bo v leda prositi a od zbornice oblast, da sme prisiliti pridelovanje žila povsod, kjer je to mogoče. Ravno tako namerava ukreniti potrebne ukrepe za znižanje uvažanja premoga tn za zvišanje izvažanja nekaterih, posebno luksucniJi predmetov.
Ministrski predsednik rje nato prešel na finančno peli liko. Naj zadostuje omeniti — je rekel ministrski predsednik, — da je državni dclg že zrastel na 95 milijard, katerih 20 v inozemstvu; da se cent izguba države pri zadrževanju raslenja cene kruhu na nad 5 milijard na leto; da so imele železnice v minulem letu eno milijardo in pet milijonov deficita, a pošte in brzojavi, vkljub zvišanju pristojbin, 430 milijonov. Če se hoče preprečiti državni pelom z vsemi' groznimi posledicami, ki bi jih imel za vse socijalne sloje, je treba delati odločno, je treba omejiti troške in zvišati dohodke. Res je, da se lahko začne varčevati v vseh farvnrh delili, posebno pri vojaških stroških s tem, da se izpremeni vo£na sestava vojske v mirno sestavo, toda vse varčevanje bo pokrilo 1» majhen del velikanskega priman k Ijaja. Morajo
sc torej zahtevati nove žrtve od. onili slojev, ki jrh lahko prenesejo, ne dat bi se marali zaradi tega odreči življenskih potrebščin. V ta namen bo vlada predložila zakonske načrte Z določbami, da pripadejo prebitki vojnih dobičkov državi, da se uvede parlamentarna preiskava glede vojnih troškov, da se revidirajo tozadevne pogodbe, da se zvišajo pristojbine na dedščine, da se zvišajo pristojbine na privat-ne avtomobile in da se izpremenijo v poi m eolske vreetoostnice vse vredtoostmee, izvzemši zakladne, ker bi se drugače večina lastnikov teh vrednostnih odtegnila tozadevnim pristojbinam.
Giclitti je zaključi:! svoj govor — med živahnim. odobravanjem, in pripombami — s toplim pozivom na zbornico in vse socijalne slcije in državne nameščence, katerih useda je vezana z usodo države, naij se oprimejo dela obnovitve, »ker edino odločno in hitro delo lahko reši državo cd pogube.« Na medklic — s strani socijalnih demokratov »Kaj pa z Albanijo«. je odgovoril ministrski predsednik tako le: »Kar se 'tiče Albanije, izjavljam, da vlada noče protektorata nad Albanijo, temveč njemo neodvisnost.« *
Po predložitvi zakonskih načrtov, omenjenih v govoru ministrskega predsednika, je bilo prečitano pismo predsednika zbornice Orlan-da, ki je javil, da vz>traija pri svoji demisiji. Ker pa je nekdo precicagal, itsj se demisija nc sprejme in se je temu predlogu pridružil tudi Giolifcti, je zbornica z glasovanjem sklenila, da se Orlandova ostavka ne sprejme. S tem se ;e seja zaključila.
Dcst. ur. Napisali smo nekoliko komentarja k tem izjavam načelnika nove italijanske vlade. Ker pa se nam je nakopičilo grediva, ki ga spričo dogedkov nismo megli odložiti, smo morali odložiti za prihodnjo številko geri-omenjeni komentar. Le toliko naj omenim?, da se niso uresničile nade tustih, ki so pričakovali velikih in sfenzucijcaelnib izjav z oziram na bodočo zunanjo politiko Italije, posebno pa na reševanje jadranskega vprašanja. Pač pa1 je Gk»I:tti obvestil zbornico, da se sestavijo posebne komis'je, ki naj bodo sporazumno s parlamentom reševale vsa vnanje-pclitična vprašanja.
Razprava o vladnih izfavah. — OrlasJo vziraja pri s veji demisiji.
RIM, 25. Danes se je začela razprava o vladnih izjavah. Liberalec Perrcnl je očital Giolit-tiju demageštvo in hvalil bivšo <Nvttijevo vlado, ki da je storila veliko na finančnem polju. Zastopnik ljudske stranke Turano je prosil vlado, naj skrbi za invalide in vojne sirote in kritiziral uredbo vojske. Ker je Orlando pismeno izjavil, da vztraja pri svoji demisiji, je zbornica sklenila, da bo jutri volila novega predsednika zbornice. Smatra se, da bo izvoljen De Niccla. Razpravljalo se je nato o zadevi poslanca Favie, tihotapca s sirom.
Slučaj Turati.
RIM, 25. Socijalni demokrat Turati je bil predložil predlog, v katerem je obrazložil program, ki bi ga moraJgL nova vlada zasledovati, toda parlametarna skupina socialistične stranke, ki J*oče ostati v najstrožji opoziciji, je izrazila svoje nezadovoljstvo -zaradi Turatije-vega predloga. Vsied tega £e Turati umeknil svoj predlog in ne bo govoril kot uradni stran* kni govornik.
Italijanski poslanec v parlamentu — vodja tihotapcev.
RIM, 24. Že nekoliko časa sem se je govorilo o razkritju nekega Škandala, pri katerem je soudeležen ludi neki poslanec v zbornici. Sedaj je prišla stvar na dan. Gre za poslanca liberalne stranke Favia iz Barija, ki se je že delj časa bavil s tihotapljenjem sira. Pred nekoliko časa je sklenil pogodbo za 2 toni sira, katerega naznanitev konsorciju 'za prodajo sira v Rimu je opustil. Dobil je kot predujem 20 milijonov lir. Na določeni dan je prišel s svojimi tovariši na določeno meslo, kjer so ga pod vodstvom nekega stotnika, ki se je izdajal za trgovca in tako speljal • poslanca na led. Poslan-čeve tovariše so aretirali, dočim so njega kot poslanca izpustili; nakar jih je začel psovati. Proti njemu se bo uvedla preiskava.
Spopad med iugosiovsnskirci in itolilsn-shimi stražami na premirsi črti?
Italijansko časopisje hoče naravnost izsiliti spopade med jugoslovenskimi in italijanskimi četami. Kakšne namene ima pri tem, nam ni znano, da pa ima pri tem določen namen, je gotovo, ker bi drugače ne vztrajalo tako trdovratno pri objavljanju vesti o spopadih oziroma jugoslovenskih vojnih pripravah na raznih krajih premirne črte. Doslej so prinašali italijanski listi samo nedoločne vesti o vojnih pripravah pri Reki, včeraj pa je tukajšnja rEra Nuova« prinesla naravnost ?enzacijona!no vest o spopadu jugoslovenskih in italijanskih čet na premimi črt L Era Nuova« piše: »Potniki, prišli s noć i z Reke, so prinesli vest, da je prišlo na premimi črti blizu Bakra, do spopada med italijanskimi in »srbskimi« vojaškimi patrulami. Ob dalmatinski obmejai črti pa se je baje zapazilo živahno gibanje jugoslovenskih čet. katerim se pripisuje, da nameravajo poizkusiti kak neaadni napad na naše zadnje posadke, ki se nahajajo na di-
narskih visovih. Ker doslej še nimamo potrditve te vesti, Jo objavljamo edino le kot kroničarji.«
Kaj naj pomenijo te vesti? ali naj bi to bilo pri-pripravijanje r.a nove D'Annnnzjjevc jn morda.... Garibaldijeve pustolovščine? Težavno je verjeti to. ko je vendar Nikltin ministrski predsednik Plamenac pred kratkim poslal rimskemu listu ^Gior-nale dltalia« izrecno rz]avo, da.... D'Annunzio in Pepino Garibaldi nc pripravljata nobenega pohoda na Črnogoro — mož mora biti ž njima v presnelo tesnih stikih! — toda Črnagora ni pri Reki. in D* Annunziu še tudi niso zrastli peruti od časa, ko mu je celo ministrski predsednik Gloiitti začel dajati v prikriti obliki poluho; tako da mora biti človek pripravljen r.a vsa mogoča prcsencčacja!
Italijanski general Cavigtia zanikal vesti o jugoslavenskih vojnih pripravah pri Reki.
RIM, 26. General Caviglia, poveljnik itali-j&nstkth rednih čet okoli Reke, je zamikal v po-I govoru z urednike m rimskega lista »G^ornale d'Italia« vesti o zbiranju iu£os!over*skih čet v svrho napada na Reko in vpada v Dalmacijo. Izjavil je, da vladajo med obmejnimi četami najboljši edn-ešajr. Glede pogovora, ki ga je j imel z D'Annunzi;'em, je izjavil, da se je la po-j govor dokončal zadovoljivo za obe strani. Kar se tiče pogajanj z D'Annunzijem v svrho zamenjave D'Annunzijevih čet na Reki z rednimi četami, je izjavil, da ni dobil nikakega u-kaza za taka pogajanja in da je prišel v Rim samo zato, da čure vladne izjave v senatu.
RiM, 25. Listi poročajo iz Valone. da je odpotovalo v Italijo 24 arditov, ki so se udeležili upora v Trstu pred odhodom v Albanijo. Proli njim se bo uvedla kazenska preiskala.
Belgrajcka vlada in albanska vstaja.
BELGRAD. 23. (Uradno.) Presbiro objavlja: Neki italijanski lisii prinašajo vest, da v borbah, ki jih vedi prebivalstvo kneževine Albanije z italijanskimi četami, poveljujejo častniki, poslani iz Bel-grada in Sarajeva. Pooblaščeni smo izjaviti, da to absolutno ni res. Ko so meseca septembra lanskega leta na sličen način z italijanske strani tožili belgrajsko vlado, se jc predlagala enket-i, ki jo naj bi izvedla komisija, imenovana po mirovni konferenci in ki naj bi ugotovila, kdo je vodil borbo v .albanski kneževini. Belgrajska vlada vztraja tudi danes pri tem predlogu.
BELGRAD. 23. Presbiro poroča: Poluradna objava v rimskem listu »II Tempo« pravi, da je imel Esad paša dogovor z belgrajsko vlado, po katerem sta\lja Esad paša Belgradu na razpolago ves svoj vpliv v Albaniji, belgrajska vlada pa da sc zavezuje, da bo podpirala neodvesnost Albanije ped kontrolo Esad paše, in da obeta, da ga bo imenovala za dosmrtnega guvernerja v Albaniji, po njegovi smrti pa, da bodo vse njegove pravice, ki bi jih imel do albanskega prestola, predle na Karagjorgjevičc. Pooblaščeni smo, da to objavo najkategoričneje dementiramo. Ta objava ima samo namen, da zavede s prave poli preiskavo, ki se vrši v Parizu med zavezniki, in da odvrne sum na drugo stran, ker so Esad paši pred nekaj tedni ponudili prestol njegovi rojaki, kakor je io rini- j ski »Tempo« sam objavil v dopisu iz Valone pred neka^ dnevi.
Po umiku italijanskih čet iz Čracgore.
BELGRAD, 23. Kakor hitro so italijanske čete izpraznile Bar, Ulčinj in drugo črnogorsko primorje, so vladne čete takoj zasedle izpraznjeno ozemlje, j Italijani so končnoveljavno zapustili Črnogoro, kjer nimajo sedaj več nobenih čet.
Ameriiki Rdeči križ v Solunu.
SOLUN, 24. Mesto Solun jc stavilo ameriškemu Rdečemu križu na brezplačno uporabo skladišče z 20.000 kubičnimi metri skladiščnega prostora. Ta prostor je lastnina mesta. Sjdadišće, ki sestoji iz šestih poslopij, je na cesti med glavnim kolodvorom in- med pristaniščem. Spojeno je z železniškim kolodvorom in s posameznimi parobrodnimi pristanišči po tračnicah. Ta poslopja je ravnokar izpraznila družba Britisch Dispesals Board, sedaj pa se preseli vanjo Rdeči križ. Rdečemu križu bo to v veliko korist.
KOVNO V PLAMENU.
KOPENHAGEN, 24. Mesto Kovno je bilo uničeno od groznega požarja, ki je izbruhnil v sfarem delu mesta. Požar se je razširil s silno naglico po celcm mestu. Dvesto hiš je bilo sežganih.
»L'Homme Libre« o umoru Esad paše.
PARIZ, 24. Komentirajoč umor Esad paše pou- J darja »L'IIomme Libre«, Clemenceaujev organ: Italija je smatrala Esad pašo za nevarnega nasprotnika in ga jc zato odstranla z njegove postojanke. Vendar pa jc upala, da si ga bo pridobila, ker je italijanski guverner Vinccnci meseca marca t. 1. poizkušal, da bi pristal na sporazum, ki sta ga podpisali italijanska vlada in začasna italijanofilska albanska vlada v Draču. Esad paša jc to odbil, kakor je to storil tudi Prenk Bib Doda, ki je isto-tako umorjen. Čudno je vsekakor to, da je eksal-tiran Albanec, štipendist italijanske vTade, prišel v Pariz z italijanskim potnim listom in italijanskim denarjem, ki je menil, da stori dobro delo, ako ubije Esad pašo.
NOVA POLJSKA VLADA.
VARŠAVA, 24. Po dolgih in mučnih pogajanjih se je končno sestavila nova vlada, ki je tako-Ie sestavljena: ministrsko predsedništvo in finance prevzame Grabski; vodstvo vnanjih stvari Sa-pjela, sedaj poslanik v Londonu; vojno general Lismieszski; uk Lopuzsonski; poljedelstvo Bujak; železnice Bortel; pošte in brzojave Tolloszko. Vlada je sestavljena od strokovnjakov, ki zastopajo zmerne struje.
Bojkotiranje Madžarske.
DUNAJ, 20. Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«} je permanentna komisija za izvedbo bojkota nerada dala nalog socijalnodcmokrutskuu strokovnim organizacijam, da se morajo ameriške po'ilja-tve moke za prehrano siromašnih budimpestas<>kd» otrok brezpogojno propustiti, ravnu laku pa t.:«U štirje vagoni s švedskimi darili. i-Arbeiter Zei-tung« poroča, da je okrožni delavski svet na Dunaju na včerajšnji glavni skupščini sprejel predlog, ki se izreka proti odredbam, kaicrc jo izd*l glede bojkota državni tajnik Zerdik, ki namesto, obolelega državnega tajnika Paula vodi preniftni urad; ta predlog zahteva tudi, da sc Zerd!k elm prej odstrani iz prometnega urada.
Dr. Landesbcr^«r timrl.
DUNAJ, 24. Pred sednik generalnega sveta An-gleško-avstrijske banke dr. Landesberocr jc v ponedeljek nanagloma umrl za srčno kapjo, ko je oddal poročilo o izidu pariških pogajanj g?ede ureditve predvojnih dolgov.
Težko reševanje avstrijske vladne krize.
DUNAJ, 24. Pogajanja med krsčarskimi -oci-jalci in socijalnimi demokrati za rešitev v!:«dne lirike so se prekinila. Krščanski socijalni poslanci so odložili končnoveljavno svoje mandate, i u nj rešitev, ki je po splošnem mnenju še mogoča, jt> sestava uradniške vlade
MeSčaaska Tojna na Irskem.
LONDON, 24. Tajništvo za Irsko ie odgovorilo na prošnjo za pomoč s strani oblasti v l.ordon-derryju, da so se ukrenili vsi potrebni nkrtpi. Z oziro.n na spopad med vojaštvom in Sionivinerci v Londonderr\j'i v noči od 23. do 24. L m. pi ejo listi, da so pešci podpirani od oklop:1 avtomobilov, oboroženih s topovi Lewsch: n.»p:.t!!i Sinnf<l-ncrce, ki so odgovorili s strojnicami in pu kami. Izgube so baje velike. Čete so že pred bojeir dale možnost ženskam i>i otrokom, da se umaknejo. Pet sinnfeinercev je biio ubitih tekom tc operacije. Danes je mesto mirno. Smatra se. da jc r.ajboij kritičen čas že minul.
V	Jugoslaviji jc prišlo bolj kot kcJaj do izraba. edinstvo med tremi jugoslovenskirui plc-» meni ob priliki rcger.iove.^a oVska v Zagrebu.
• Komunistom , xrepublikancem in C1 rubini,J ki se skrivajo ped pcccbninii ■imeni in jih iz-, ' rablja,jo za svoje umazano elelo, katerih edina
■	želja je. d-a bi jtij£cslovenska država razipadla v
■	korist Iuhcu, ki hrepeni pn jugoslovanski zem-I !ji. jc pravi hrvaški narc-d poknzal, da bo vse : rjihovo fedatniSko in tmičupič© delo /a- ioni
: Tudi tujci, ki zc'.: sve j denar za uni-čutcie. i in hu;:k?ic>č€ delo v Jugoslaviji, se bodo n>o-| rali prepričati, da se bccfo vsi njihovi naklepi razbili cb edinosti jugcslovoaishega na/ode.
Više se vel ke priprave za -proslavo sp-o-miaaf na brj r.S K c sove m pelju (1389), kjer sc boj i vršila velika sveč&iicst dne 28. 4. m.
Češkoslovaško -glavno nteslo Pra^a je te »prejelo L. t	Uk-V ju^cslcvenske Sok.clc,(
prvič ket pripadnike svoje držaje. Pri tej nva-< niiesiaciji če^kcslovaško-ju^cs^iveJiskeia brurt-i stva bed?, žal, mankali srbski Sokoli, soj se morali cd;e"i udeležbe na vsee-ok^4>ken^ zletu, ker so pcvabljeni v Pra£o tuci bolgarski Sokoli: rana, ki ?o jo zadali boćarski vlcudarji s-rbskemu naredit, se še ni zace-1 Ja . . .; toda ču* bo tudi to r;-.rio zaceM!
Rusija. Poljska iti agleška poročila poročajo o us-pehih generala Wrad»geLa pr»o<ti roJtknr četam na Kiiniu. Ru3ke čtte nadalje*;o bcf«f v Perziji, kjer se širi bdjševbSka) propaganda. Krasili se še vedno podaja z ar*£ile£ko vlrtio^ kateri je obljubi1!, tla re bo tliov-d^e v al pm<c;6c-valcem listov, da b; objavljali njegove izjava v listih.
V	Nemčiji se je sestal državni zber, ki c ur-volil za svojega predsednika socijalista L-ue-beja in z.a ped predsednika socialista Dittmana. Vladna kriza je pred rešitvijo.
Bloka-da preti Madžarfcfei ee na .ki! uje.
Grčija je začela po'iod proti čela 11 M-sU-iei Kemala.
V	Angliji, ki ima itak veliko eprav !la z vstajo na Irskem, se je začelo gibanje proti a- .c:^ v Turčiji, ki bi moglo imeti za pos'cJ:co r.o.t>
| vc;no. Pozno siccr, toda še ne prepozni !
V	Italiji je ministri ki predsednik G.i.j!'tti obrazložil s\cj vnanjo- in notranjepolitični program. Kct izkušen pe li tik je p-. ešd preio v .-.ehj kočljivih vprašanj, ki pc mu I:cJo vendar k n-čno padla na vrat! I.taJ;:'"«ske Cj-'.c v .-Mh:.;.'jit so še vedno \ defenz ii. Albanske če,t ■>«-■ izvrstno brani-jo vkljub temu, da jih ne vo;.-- v . . . jugoislcvenski častniki. Kmetski in delavski izgredi se nadaJjujcjo po vse Italiji.
Is Jyfsosl@Hl.lG.
Ncvi volilini red. Glasom 5. Čl. volilnega zakot-n bi bili poslaniki mandati razd-jiieni na nosanu/i a okrožja v sledečem razmerju: Srbija / Belgrrdom s 30 volilinimi okraji 157 mandatov; Bačka s tivmi volilnimi okraji 25; Bosna in Hercegovina s šestimi volilnimi okraji 63; Dalmacija z dvema volilnima okrajema 11; Hrvatska, Slavonija in Mcdriurje z Zagrebom (9 volinib okrajev) 92; Slovenija Ljubljano in Prekmlrjem s trem volilnimi okrjji 38 mandatov. Pri tem ni vračunjeno zasedeno ozemlje, ampak se je računalo po dosedanji de marka cis ki črti. Volinih okrajev jc lorej 56. mandatov pu 414.
P O D LISTEK__
Branka. (12)
\ Avgust Senoa. — Posl. M. C—č„
kPi'šel sem vam povedrii, kar sem dozna! v svojem uradu kot gotovo. Gospića Branka fc prosila za u&rteljico na razna mesta--«
»Pa ai dofcfiia nobenega,« Je pripomnila Brs6c1<a, gledajoč prod-se ravnodušno.
»To vemo, radi tega m bilo treba truditi se sem,« je završila stara flegmatično.
Gospod Marte je bil ekspozicijo svojega govora kaj fisio priredil, da si odpre pot čo svojega cilja, ali flegfmatični odgovor .tinukinje In stare ga je zbe£ai strahovito, ker se je irveril, da je njegova prva in najstrašnejša strela postala pra2tsc raketa. Zarto pskašijal dva- trikrat, da mu pride zopet prejšnja zavest.
»To/oj ste ouiil Oh, veru/te mi, <ia sem po-od jeze, ko scoi to dcznaL To je očitna lorivica, očštoa krivica!«
»Kako veste, da je krivica?« — ga yi vpra-Sala Branka, cjslro.
»Ker, ker« — je jecljal Maric — »ker druge prositeljice niso mogle biti tako izvrstne.*
» A veste-li, katere so bile?«
»Ne veoi.«
>Ne govorite dalje o tem, prosim vas.«
* Jaz obžalujem gcs>pLco iskreno,« je nadaljeval Maric.
»Eh, ravno ona se ne žalosti poseibno,« je rekla stara.
»Tako?« se $e začudil Marić.
rProsim vas, gospod Maric, ne obžalujte me,« je adrezaia Branka, =jaz se sploh jezim, če me kdo obžaluje. Tudi čemu? Radi lega ni še izgubljeno. Kar ni danes, lx) ;jt*tri.*
^Ta nada je nekaka tolažba,« je pripomnil Marić licemensko, obžalovalnim glasom, *ali, jaz sem se nadančneje obvestil in sem se celo uveril v svojem uradu, kako stvar sto$. Vse šole so prepolne učrtelpc. Ni mesta skoro nikjer in povsod so nameščene mlade sile. Prosim vas, na tisto malo praznih mest časka. ceJa vrsta gojenk. Pak vidite: prplckci£a, roJbtei-stvo, kumstvo, domače hčere vse to £re tu v račun. Obžalujem vse preparad listke, ki sedaj devrsujejo šole ker ostanejo brez kruha.«
Starki je bita težko, Jto je cula take nemiie glasove, v Branki pa je vse kuhalo, ky je balo
videti po tem, da je, zlagajoč in pospravljajoč periio, jezno udarjala po njem.
»Prosim vas, gospod Marić,« izbruhnila Branka nekako jezno in vzAhnivšif. »Cemu donašate te novice? Cem^i mi i£šete tako bodočnost? Ali me hočete dražiti in trn še globlje zazunifai v znofe srce?«
»AK, gospica Branka!« — se je preplašil Marić.
»Da veste, je talcih io takih ljudi, ki jim je v največjo slast, ako morejo priobčiti drugemu ka^ neugodnega aH nemilega, in ki skoro uživajo na žalosti in ne veselju bližnjega. A pozna se po glasu, kake tiče so to.«
»Ali, gospioa Brnika; Kak razlog neka naj ki me navajal k taki podlosti?«
»Ne \em in si ludi ne morem mistitl tega. Sicer pa ne veruje«, da je to vse tako črno, kakor prikazujete vi. Morda je žalost rada mojega, neuspeha užalila vaše srce; razvnela vašo fantazijo, pak vam je vse črno pred očmi. Res, da tremi* protekcije ia velikih kumov aH sorodnikov, nam pa odločno srce, krepko volio, a viiiis, foapod Marić, io ve^a ioliko kobkor prottihdia. Potdbat* hočem en- dva-tri- pa tudi desetkrat, 'm posreči se mi, to
vem. Ne bojte se za to in prosim vas, ne obžalujte me!«
»Gospića, vi me nočete prav razumeli.« •
>Da vas nočem prav razumeti? Čemu? Govorim vam le tiste besede, ki jih čujem. ■Ne preiskujem, kaj se morda skriva za njimi. Iskrena sem v življenju napram vsakomur, zato pa pričakujem tudi iskrenosti od vsakogar.*
»Ah! To je prava beseda g-cspica,« je pknil Marić, r-Da, iskrenosti Dosegaj sem bil nekako plah, bojazljiv. Zato sem cilj svojega govora zakrival s pialiimi besedami; no, ko čujem besedo »l&krencst^ iz vaših ust, postajam odločnejši in posnemal vas bom. Da, iskren bom.«
»Le izvolile! < je odvrnila Branka odločno. Celo prosim vas za io. Kajti, s takimi nejasnimi donušljkrami človek ne prihaja do kraja.«
*Go»pica! Opazujem vas že d!?e časa, po-sefcno, odkar ste bili Ha učiteljišču. Jaz, bivši učitelj in pedagog, znam presojati karakter tn narav; vaši učitelji so se divili vašim vrlinam, vaši bistroumnosti, va« zrelosti, sploh je malo deklet v Zagrebu, ki bi si bile z lastno iuuko in pridnostjo pr?dolx!e toliko naobrazbe. Vem, da se želite posvetiti učiteijstvu, da ste nekako navdušeni za ta poklic. To je sicer
res jako plemenito, ali, go?pica, resničnost -e razlikuje od fantastičnih ki si ddanvo. Šele, ko smo začeli faktično vršiti tiste dolžnosti, za katere smo biii toHko navdušeni, poznavamo, kaiien kr4ž smo si na^rl in obžalujemo, da srno krenili na to pol. K^j l;o-čete, učitelji so sužsij-i vsakogar in robslvo ?e jim končuje v grobu. Živa priča za to ccn jr/. Bilo mi je že, da obupam; nu, srzča je bila, da sem imel eaščilnikov, da sem se iziicbil robstva — sedaj sem človek.«
»•A, čemu pripovedujete meni vse to?* ^Da vas odvrnem od vaše namere, da . ^ pripravim, da postanete «u>ii rodbine, d-a c- le blagodejno delovali v krogu redh ne. Iti t-; sebičnosti je oteveku dovoljeno. Vi boste najbolja ženo, <uaLi; resni ste, ediu-čni, imate
srce, naobrazbe----«
»Prosim vas, zvršite 6amo, gospod Maric,« je rekla Branka, dalje zlagajoč perilo.
Marić je nekolika zbegal ta lakenični poziv, ali nadaljeval jc:
Vidite, joz sem cel človek", imam lep prihodek, merem osrečiti ženo, nisem sUt, inislim, da nisem grd, pri meni varo bo bolje, nc^jo pa v vaški šoii — dajte mi roko.«
(Dalje prihodnjič.J
V Trii u, doc 26. H"***
»UANOM« IUt. 13*.
Stran nj.
)Ako pa prodre ProUčev predlog, bi sc prištela šc mandata za Belgrad in Zagreb.
Največji volihri ©kraj je štajersko-koroski-prek-mursii, ki obsega Štajersko, Prekmurje in vzhodni del Koroške in šteje 689.977 prebivalcev in odpade £anj 21 mandatov. Najmanjši volilni okraj je O« hrid.»ki v Stari Srbiji; ima 84.395 prebivalcev in odpedejo nfcnj trije mandati.
Jvjostave&sfcft Matici. Minole nedelje se je vršil y iKarodnem domu« v Ljubljani ustanovni občni feber ljubljanske podružnice ie prevažne sknpfte ustanove. V imenu pripravljalcega odbora jc predsedoval okrajni gtavar dr. Vodopivec. Naglašal je (pomembnost Matice kot obrambenega društva, Scafci dosedanja taka društva niso mogla več — ^ter jim je defokrog omejen — zadoščati potrebam, te tem pa ni rečeno, da sta CM družba in -Slovenska Straža« poslali odveč, ker je dela dovolj za vse tri organizacije. Ravnatelj Senckovič je nagla- | ?al, naj bi vse dohodke Jugoslovenskc Matice upravljala pokrajinska organizacija v Sloveniji. Vseučtf'iki profesor dr. Prebrnic je v imenu - Slov. Straže t pozdravljal z najrsk* enejSimi besedami Jugoslovansko Matico in je uverjen, da bo imela ▼ etiko po««či od strani Srbov in Hrvatov. Treba ffh je »amo zainteresirati. : Slovenska Straža* bo v bratski zvezi podpirala Jugoslovensko Matico. Poslanec dr. Diako Puc, kot zastopnik osrednjega odbora v Belgradu, jc izjavil, da bo ta cdbor razpolagat z denarji sporazumr.o s podružnicami in đa sr ne bo laslil izključne pravice razpolaganja. Dr. Fornazartč je omenjal, da je bilo do 20. t. m. ! 116.537 K 87 vin. dohodkov, stroškov pa 21.037 Hv 5 vin. Prebitek znaia torej 95.500 K 82 vin. Med 'izvoljenimi odborniki podružnice so: dr. Vodopi-jvec, učitelj Petrove, akademik Čok. dr. i: ornazarić. •in Milka Martelaačeva. G. Josip Prunk je na za-Ikijučkti zborovanja izrekel zahvalo v imenu zbo-[rovalcev pripravljalnega odbora ter je naglašal potrebo,, da Jugo607coska Matica takoj o:nuje •voio samostojco pisarno.
Srbski otroci v Splitu. V kratkem odpotuje 140
fbskih siromašnih otrok na letovišče v Split.
akor se poroča, bodo odšle druge partije otrok v Dubrovnik in okolico.
t Odposlanstvo jngoslorenskc vlad« na vsesokol-4kem zleiu. Minister za trg. dr. Nir.čič in minister ar osvete Svclozir Pribičevič bosta na čelu ^laicga nradcega odposlanstva za svečanost prvega vseffokobkega zleta po osvobojen ju, ki sc bo (
Wr$U v ^ragi od 26. brni j a do 1. julija. '----------- i
Ooniala vesti.
VPISOVANJE V SLOVENSKO ŠOLO PRI SV, JAKOBU se vrii, kakor ca vseh dragih javnih ietah. dne 1. in 2. julija 1920. od 8. do 13. in od 3. do 6. nre popdldne. — Vodstro.
Slovenskim starišein, bivajočim v mestu, teplo [priporočamo, da o pravem času vpišejo svoje olro-•ke v slovensko šolo pri Sv. Jakobu. Pred vojno snio naše ljudi opozarjali, da spada slovenski otrok v slovensko šolo; danes je to gotovo nepotrebno, saj je naše ljudstvo dovolj zrelo, da lahko loči naše od bijega. Opozarjamo pa na to, da z velikim številom vpisancev v našo Jolo, svetu in obla-«tcm dokažemo, da nas je še mnogo tukaj in da imamo pravico do lastnih kulturnih ognjišč.
Umrl je v mestni bolnišnici Pavel Jeršek kot nc-dolna žrtev zimrvega arditskega upora v Trstu pred odhodom v Albanijo. H?j počiva v mira!
Tržaška zastavljalnica pred — bankrotom?! Vse te dni se širijo po mestu — posebno se je »Lavo-ratorc« bavil s stvarjo — da »toji naia. tržaška zastavljalnica pred polomom. Ljudstvu so ti glasovi v rajveče presenečenje, kajti splošno je bilo mnenje, da je ta naprava na najtrdnejem temelju, da celo bogati. Nam niso na razpolago nikaki konkretni podatki, po katerih bi mogli soditi, je-li so oni žalostni glaaovi osnovani oziroma v koliki meri. Ali, toliko dosnajemo iz polemike v listu »NazLoae* proti alacmatnim klicem v »Lavoratore*, !6a nekaj ja veodar le na stvari. ^.Nazione« navafa namreč, nekaj konkretnih razlogov, radi katerih upada poslovanje zastavLjalnice. Število zastarijal-cev da se je — posebno med delavstvom — znatno «ltrčilo. To pa zalo, ker so se plačila tako povečala, da ljudje ne potrebujejo več zastavljalnice v j toliki meri. Tako se je število klijentov« zastav- j ljalnice zelo utesnito, a posledica je, da se ne kri- j Jejo več treski velikega apara(a. Sicer pa sodob- j nost — tako dostavlja »Nazione« — ne jamči, da ■ne bi se zopet povrnila minulost, da nc bi zastav- , ijalatca zopet postala — potrebna.
M.ameUi-jeva bka&a. V »Goriški Straži t čitamo: Iz to.:nwDske učit. p::pravljaloice je b-Ua 2. t. ie. i?ki;«čer.a £ sjenka, ker se jc energično '|>nđfc5viisl peti Main^LLi-tjevo hucaio. Nezaslišano od tamešnje^a pevskega učitelja Treleaaii- j |a. da k=j takega zalsteva cd svcfh učencev, j On iaia za. to, da zahteva cd slovenskih otrok prepevanje imeniovajie hhnne, ki je izraz laškega naci/sularina, niti legalnih niti raorali-fc*ih vzrekev. Predvsem srao tu v po ententnih tetah zascdfcneoi omc^p, torej dolgo še nc v Itelijj. Ali pa misli morda, moi, tfa imamo Slo- j venca iz hvaležnc-jti prepevati slavo -tisti državi zai to, ker n&nx ?e vzela vse vzorne £cle, in jdi r-eicfcsrneMMa s klffvemžrai kariketlirami šc&skfih zavodov, k&korina je n. pr, tcl-■amsko -uCšte^-iče. Ko <bi Mn«t vse, kar smo imeli pred vojno, bfne fcšli ie hvaležni; k večjemu b priznati pNmč»cst uprave. O hvaležnosti tore*, kar liliof Da govorimo v uradnem JtZrikj učrieijakega xbora toiinćo&kega »slovenskega- učl'telji&ča, nssiiia ^kapac« biti hvalcž-fš. ZlezHe z vso znanostjo In disciplino, kt nas hočete ž nja osrečit?, nazaj čez stare državne mefe, in yrh zaprite hermetično, ne rabimo od vas ničesar, nki dež|a, najmanj pa va5c kulture. razuzdanosti in plesa, nemoiaiosti ki ra-domišljavosti ia anaHubetizraa. — S t ariši jm/adete deklice naj fre nemedoma pritožifo pismeno pri gen. civ. komesarijatu, da se raz-nreljavi izključitev. Daklici pa ča&titamo k njeni narotfnl za.vediK»tž. Protivila se ;e po vsej pra\ici, ia pokazat« je s iem ve£ pČJMOsa, po-gisna rn zavednosti, nego smo \e vajeni celo t*d javnili zas-topnikov iz tamošnje fc&iine.
Ta petovasj«. Pišejo nam: Po tolikih letih nesreč tem letos zopet enkrat odšel iz le doline solz tja gor pod Rombon. Pred vojno je bilo tako potovanje lahko. Potrosilo se je za vožnjo tja in nazaj okolo 14 kronic. Danes treba 50, reci: petdeset lir!! Potovanje ni prijetno. Šipe na vlakih so razbite. VoziK smo se v kupeju pod odprtim dežnikom! Od ene strani je deževalo v voz, od drnge pa je voda s strehe kaf poplavljala! Potnih listov niso zahtevali, kar j« še edino dobro. Kolodvori imajo vsi spačena imena ia služabništvo je vse tuje in ne razume besedice slovenski! Na ravtu« bi bilo redu, ako bi tudi tu ne bilo pobitih šip in prevelikega navala. Kar ni odobravati, fc to, da nočejo ustavljati med postajami ter zahtevajo, naj potniki, namenjeni v PodklapČg ali na Pluzne, iz-6topijo v eno uro oddaljenem Bovcu in se vračajo po dežju pešil Y korist podjetju jc. da g. Jenko daje sprevodniku določno ukaze in naročila. U-
gotovil sem, da se je vselej lagalo, kajti nazaj grede se je avto ustavil v Podklopci brez vsakega mazila in to ravno zato, ker se je vozil solastnik podjetja (kar sem, žal, prepozno doznal]. Želja Phiženčanov je^ da se jim omogoči vstop in izstop v Podklopcih brez vsakih ceremonij! Letina o-beta na Bovškem lepo, a od letine ljudstvo ne more živeti. Dela ps sedaj ni nobenega. Železnico siccr merijo, pa 5c to delajo nedomačini! Ljudje žive 5e vedno v slabih barakah. Do kedaj?!
Kmet. vrt. in gotp. zadruga v Trst«, peziv-z ozirom na članek v sEAnoeti« dne 15. t. m., — dopisnika iz BoTfia, naj dokaže, da naša Kmet. vrt. in gesp. zadruga v Trstu« propagira na svojih sestankih strankarstvo, kakor, da> je to baje hotela storiti tudi na svojih sestankih v Borštu in Ricmanjih ter, da 'kupuje In vabi kmete v zadrugo s sladkorjem. Na napade, ki se v omen;enjem članku tičejo posameznikov, Če tudi nešfh članov, ne odgovarjamo, ker je io stvar vsakega posameznika, kcj cn je in kaj dela. Da se v naši zadrugi nahajajo ljudi'e različnih političnih stremljenj je povsem jasno vsled dejstva, da naša zadruga ne dela nikakršnega strankarstva, marveč je nje namen edino le, gospodarska okupitev potem zadruge našega' kmeta prepuščenega na milost in nemilost razzr'm izkoriščevalem. In če se med našimi člani nahajajo tudi komunisti, naj ve dopisnik, da to tu tudi zavedni narodnjaki, ki so z jezo čitali' eni članek, ki ne zadevi je samo posameznikov, marveč vse zadružnike. To se naznanja gosp. dopisniku, da se naša zadruga ne vsiljuje nikomur in kamor gre, gre le na povabilo kmetov samih. Toliko v odgovor; v nadaljno polemiko se ne .bomo spuščali, ker je nepotrebno in imamo tudi drugega koristnejšega dela devolj.
Pomankacje drobiža in vožnfa v tramvajih. V Trstu ni več bakrenega drobiža. Ljudje si pomagajo, kakor pač morejo, s poštnimi znamkami, s kupovanjem večje množine predmetov i. t. d. I na tramvajih se^e deslej plačevala voznina s poštnimi znamkami, ker drugega drobiža pač ni! Rs^vna<le!j>sstvo tržaške train-va'ske družbe ie tako dobilo silc;D> množino znamk in je ser?aj opezoriio tramvajske uslužbence, da'ne bo več sprejemalo znamke. Tako so bili tramvajski uslužbenci prisiljeni skleniti, da sc cd ponedeljka defje mora plačati voznina z balcrerj'm drobižem, aii pa sc merajo kupovati vfcloki .: voznih Estkov'ki sLanep 3 ali več lir. ČJdimo se ravnateljstvu tržaške trr.cn-vajske Ji~užbe, da izdaja lake urepe, še bolj pa se čudimo meroetajrrm ctiac-t'or, da ne znajo aii nočejo ukreniti polrebnih cfcrcpctv, da fc-o v mestu zopet dovolj bakrenoga; drobiža, ki ga je vendar dovcij ,po vseh drugih mestih. Mari mflilijo, da se bodo ljudje njim na ljuto vc^ili ves can po mestu — ker bodo prisiljeni vsled prmana^a drobiža kupovat? več veznih ■*s tko v — ali pa da si bodo drobiž sami kovali?! Vse, kar je prav, toda taka zanakrnost presega že vse meje!
Angleški in francoski začetni in nadaljevalni tečaji ter tečaji za deco ia trgovsko korespondenco (na Acquedottu 20, I. nadst.) Opozarjajo 3e vsi oni, ki so se že vpisali, kakor tudi oni, ki bi sc želeli Še vpisati, da se pročne pouk s prvim	Priporočamo na}lopleje na-
§im !*•ud*em, iefa fca se čim v večjam številu prijavili k učenju teh velevažnih svetovnih jezikov. Prijave se sprejemajo cb ponedeljkih, sredah in petkih od 19 do 21.
Uradne vesti.
Razpis natečaja za mesta srednješolskih profesorjev. Generalni civilni komisarijat nam je poslal nastopni odlok: čl. 1. Razpisuje se natečaj za! naslednja sistemizirana in prazna mesta na državnih srednjih šolah na Primorskem: 1) Na trgovski in pomorski akademiji v Trstu, trgovski oddelek — 1 mesto za angleščino in kak soroden predmet, — 2} Na pomorski eoli v Malem Lotfhju: 1 mesto za italijanščino in kak drug soroden predmet (začasna učna moč), 1 mesto za francoščino s kakim drugim predmetom (začasna učna moč), 1 mesto za plovbo in ladjarsko znanost, 1 mesto za zgodovino in zcmljepisje in 1 mesto za matematiko in navtiko. — 3) Na moderni licealni gimnaziji »VikLor Emanuel III. < v Gorici: 1 mesto za italijanski ia latinski jezik ali kak drug soroden predmet (začasna učna moč), 1" mesto za nemščino s kakim drugim sorodnim predmetom, 1 mesto za francoščino in italijanščino ali kak drug soroden predmet, 1 mcslo za matematiko in fiziko. — 4) Na realki v Gorici: 1 mesto za italijanščino s kakim sorodnim predmetom, 1 mesto za francoščino s kakim sorodnim predmetom, 1 mesto za nemščino in italijanščino aH kak soroden predmet, 1 mesto za zgodovino in zemljepisje, 1 mesto za. naravoslovje In kak soroden predmet, 1 mesto za fiziko in deskriptivno geometrijo, 1 mesto za kemijo in kak soroden predmet, 1 mesto za risanje ia kaligrafijo, 1 mesto za telesno vzgojo. — 5) Na ženskem učiteljišču v Gorici: 1 mesto za italijanščino s kakim sorodnim predmetom, 1 mesto za zgodovino in zendjepisje. — 6) Na učiteljišču v Gradiški: 1 mesto za zgodovino in zemljepisje, 1 mesto za matematiko in fiziko. — 1) Na moderni Itcealm gimnaziji Gtesue Carducci« v Pali 1 mesto za latinščino z italijanščino ali kakim drugim sorodnim predmetom, 1 mesto za francoščino z italijanščino ali kakim drugim sorodnim predmetom, 1 mesto za nemlčioo s kakim sorodnim predmetom, 1 mesto za risanje in kaligrafijo. — S) Na realki v Puli: 1 mesto za italijanščino s kakim sorodnim predmetom, 1 mesto za francoščino z italijanščino ali kakim drugim sorodnim predmetom, 1 mesto za nemščino z italijanščino ali kakim drugim sorodnim predmetom, 1 mesto za zgodovino in zemljepisje, 1 mesto za matematiko in fiziko, 1 mesto za matematiko in deskriptivno geometrijo, 1 mesto za matematiko s kakim sorodnim predmetom, 1 mesto za naravoslovje in kemijo, 1 mesto za risanje in kaligrafijo. — 9) Na licealni gimnaziji sCarlo Combi« v Kopru: 1 mesto za nemščino s francoščino ali kakim drugim Scrodnim predmetom, 1 mesto za matematiko in fiziko. — 10) Na učiteljišču v Kopru: 1 mesto za zgodovino in zemljeplsje. — Čl. 2. Sprejem na gori omenjena mesta se izvrši na podlagi določeb zakona od 28 .folija 1917. (B. S. I. št. 319). Sprejem sc bo računal najkasneje od 1. oktobra 1920. dalje in je združen začasno z IX. činovnim razredom in plačo, ki jo predvidevajo obstoječi zakoni brez ozira na poznejše ukrepe, ki jih izda osrednja oblast v svrho končnovcljavne ureditve pravnega in gospodarskega položaja imenovanih prosilcev. — Čl. 3) Natečaja se lahko udeležijo vse usposobljene osebe, ki so pristojne v novih pokrajinah ali v kraljestvu in tisti, ki so pristojni v kakem drugem kraju bivše Avstro-ogrske monarhije, ako so italijanske narodnosti. Pri enaki usposobljenosti in enaki službeni dobi je prednost zagotovljena dejanskim nastavnikom in stalnim su-pleatom ia novih pokrajin. — Čl. 4. Prošnje, pisane na kolekovanem papirju 2 lir, < točno označbo
mesta, ki se želi dobiti, se morajo predložili pd službeni poti generalnemu civilneuu komisarijatu za Primorsko (IIL oddelek za uk) najdalje do 22. julija t. 1. — Čl. 5. Prošajam je treba priložiti naslednje listine: 1) izpričevalo o usposobljenju za poučevanje. Zraven izpričeval, ki jih predvideva zakon bivše avstro-ogrske monarhije, »« bodo smatrala za veljavna tudi izpričevala iz Italije s tem. da sc bo zahtevala za vsak tuj jezik diploma II. stopnje; 2) legaliziran krstni list; 3) izpričevalo aH kaka listina z ozirooi na pogoje, opisane v čl. IIL; 4) izpričevalo o dosedanjem službovanju; zdravniško izpričevalo o zdravem in čvrstem telesnem sestavu; 6) vsako drugo listino, ki bi mogla biti koristna; 7) izjavo, ali se je prosilec morda že udeležil kakega natečaja. — 6. Prosilci, ki mislijo, da imajo pravico, da se jim priznajo in vračunajo leta njihovega prejšnjega službovanja po javnih šolah, naj to v prošnji izrecno omenijo in dokažejo potom listin. — Trst, 24. junija 1920. — Generalni civilni komisar: Mosconi.
Podelitev državne zeodje ▼ Tripclitaniji. Generalni civilni kemisarijat javija: V zmislu ogl?sa, ki ga je objavila f-Gazzetta Uf&ciale« cd 2. junija, št. 129, podeli .tripoKtanski gubernator a t poljedelcem v svrho obdelovanja državno zemljo, ki se nahaja v predelih Sge-deida (Garzarat) Arada in Hara t Maoiam, Ze-nata in Hascicm na tripolitanskem ozemlju, in sicer na način, ki je določen z cdlckcm guber-naterata cd 13. novermbra 1919. Prošnje za podelitev lahko vložijo prosilci 3 Primorskega na-generalnem komisariiatu, oddelek VII. v 30 dne računajoč cd 1. julija dalje. Na rečenem oddelku sc tudi lahko seznanijo z načrtom podelitve, z zemljemerskimi podatki in z odlokom gubernatoratai cd 13. novembra 1919, ki urejuje, podelitev zemlje.
Obrtni davek za dvoletfe 1920 - 21- Finančno ravnateljstvo za Primorsko nam ;e peslaio naslednji cglas: Opozarjajo se prizadeti, da se morajo predložiti izjave v svrho odinerjenja obrtnega davka za davčno dobo 1920-21 davčni upravi, cziromaj davčnim oddelkom pri pristojnih civilnih koinisarijatih do konca meseca julij-a 1920. Po preteku tega roka, ki se ne more podaljšati, se cdmeri davek tistim, ki ne bi predložili izjav, uradnim potem s konti-macrjfkimi posledicami, o katerih govori § 42 obstoječega davčnega zakona.
Javno kopališče pri Svetilniku. Tukajšnji magistrat javlja: Javno kopališče pri svetilniku jc rezervirano za vojaštvo ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah od 14.30 do 16 in ne od 6 do 8.
Vzorci za cdmerjeojc prispevka za požarno hrambo. Tukajšnji magistrat nam je poslal: V zmislu § 3. zakona od 26. decembra 1S83., št. 2, B. L. e. O. P. cx 1884. se vabijo vse zavarovalne družbe (proti požarom), ki sc do sedaj še niso zglasile za I. 1920. radi odmerjenja prispevka za vzdrževanje mestne požarne brambe, naj to brez odlašanja storijo, da se izognejo posledicam, ki jih predvideva rečeni § (globo do 200 lir). Opozarja sc, da so podvržene zglasitvi tudi tiste družbe, ki v 1. 1919. iz kakršnegakoli vzroka niso iztiriale zavarovalnin. Predpisani obrazci sc dobijo ob uradnih urah v pisarni III. oddelka v mestni hiši, I. nadstropje, soba št. 50.
Is tržaškega življenja.
Maščevanje z revolverjem. Neka Fioretta Deluca, stanujoča v ulici Cesare oe t tisti na št. 19, je i-mcla ljubavno razmerje z nekim Marijem Pertont. Dva otroka sta bila plod njenega znanja z omenjenim Pertontom. Pred letom dni se je moral preseliti v Pulo radi dela. Tam se je spoznal z neko Franco Mirkovič, ki jo je tudi poročil in po poroki sta prišla oba stanovat v Trst, ul. Settefoatane 13. Užaljena Deluca pa ni mogla prenašati takšnega ponižanja in se je sklenila maščevati z revolverjem. Svoj načrt je hotela izvršiti predsinočcjhn okoli 10. Srečala je dotični zakonski par na Corso Ga-ribaldi in je trikrat ustrelila proti njima. K sreči ni bil nihče zadet, a Deluco so aretirali kr. stražniki in jo spravili v zapor.
Koaj se j« splašil pred vlakom predvčerajšnjim popoldno pri Sv. Andreju nekemu Kristjanu Simon-čiču, stanujočemu na trgu G. B. Vico 8. Vzrok tej nezgodi je bilo sopihanje vlaka, ki je ravno prihajal. Konj se je spustil naravnost proti lokomotivi, in mislilo se je Že, da vleče sebe in gospodarja v strašno smrt. K sreči je strojevodja šc pravočasno opazil položaj in začel ustavljati stroj. Posrečilo se mu je, toda, lokomotiva je vendar udarila konja in Simončič je zletel z voza na tla naravnost konju pod noge. Ranil se je na več delih telesa in moral je v bolnišnico.
Strašanska izprijenost. V zadnji številki smo poročali o aretaciji nekega 29lctnega Bruna Pinsky, stanujočega v ul. Torricclli, zaradi zločina oskrum-be neke desetletne deklice iz Lonferja. Po njegovi aretaciji pa se je izkazalo, da ima na vesti še en tak zločin. Dne 16. t. m. zvečer sta se igrala v Bcšketu brat in sestra Josip in Viktorija M. iz Sv. Ivana-Vrdela. Približal se jima je neki človek, ki je začel govoriti z njima in kmalu na to je povabil komaj Sletno Viktorijo, na} gre z njim, da pojdeta kupiti črešoje. Njen brat pa ju bo čakal v Bcšketu. Ta-Ie je čakal cele dve uri in ko jih ni hotelo biti, je šel domov, maneč, da je tudi njegova sestra že doma. Ko pa je prišel domov, sestre še ni bilo. Črez neka) Časa je Viktorija vendar prišla in {e začela takoj jokati in praviti o nekem možu. Sta riši so dali deklico preiskati od zdravnika, ki je ugotovil, da j« bila rcvica oskrunjena. Včeraj pa je Šel oče z obema otrokoma na kve-eturo in ta sta takoj sposaala do ličnega moža v osebi omenjenega Pinsky-a.
Zopet ajpad na tovorni Tlak. To je bil vlak št, 7236, ki odhaja proti Grade« s postaje pri Sv. Andreju ob 23.30. Napad in rop se je izvršil ne-opaženo nekje blizu Rocola, kjer je železnica precej strma in kjer vozi vlak precej počasi. Tatvino je opazil onkraj Montevela aeki finančni paznik, ki je stražil ob železnici. Videl je, da jc bil neki vagon odprt in je tfcstrelil par strelov iz puške, da bi opozoril osobje na vlaka. Vlak se je zares kmalu ustavil in tedaj ao ugotovili, da je bil nasilno odprt vagon, ki je bil poln moko. Mankalo je 12 vreč. Z rocolske postaje so bili opozorjeni orožniki, ki so začeli takoj preiskavo. Pri tem jim je veliko pomagala sled? ki jo je puščala za seboj potresena moka, in ta sled ^th je peljala naravnost do hiše št. 82. v ul. del Velfro. Tu so začeli natančno preiskovati vsak kot in v nekem skednju so našli pet praznih sodoVj a ▼ vsakem po eno vrečo moke. Orožniki so šli tedaj v posamezna stanovanja, najprej k nakomu Ernestu štolfi, ki jim je prišel odpreti V spodnjih hlačah. Toda ko jim je moral pokazati obleko, se je videlo, da je bila vsa umae&na od moke. Ttidi neki Anton Kroatič je imel obleko v6o belo od moke. Štclla in Kroatič sta bila seveda aretirana. Ravno tako je bil aretiran tttdi neki Angel Kovačič, stanujoč v hiši Št. 72 v isti ulici. Tudi a» je imel obleko umazano od moke in zraven toga so našli pri njem tudi eno Vrečo moke. Kovačič je bil aretiran kakor njegova dva tovariša. Preiskava se oa-daljuje. Ko so roparji vrgli moko z vlaka, so jo spravili proč z nekim vozom, ki so ga bili v ta namen ukradli. Voz so našli orožniki pozneje na dvorišču neke bile v ul, L argo Peotolozzt
Amalija Schein Pavel Zorko
danes poročena Opčine, 26. junija 1920.
Ernesta Pestelj Albert Povh
poročena.
Trst, 27. junija 1920.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Bilca lm vogal d!. Mm. — Lastna palača.
Delniška glavnica jn rezervni zaklad K Č. SI. 225,000.900
izvršoje ksMs m teačae i j menjalniča-j lucsakiij^. -	Uradne ure od 9-13	-
MULI OGUIS8
POSESTVO, v Gorjanskcm št. 85, na cbčinskera trgu pri cerkvi, obstoječi iz hiše, ki ima 12 sob, hleva, skednja, kleti in drugih shramb, travnikov, gozdov in njiv, je na prodaj na željo posamezno ali skupno. Pojasnila daje Franc Uršič isto-tam.	809
HIŠA z gospodarskim poslopjem in vrtom v Lan-dolu št. 29. pri Postojni se proda. Ponudbe na Karolino Dužnik, Hrenovice pri Postojni 810
ČEVLJARSKI POMOČNIK, za zbito delo, uTe službe. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti« pod »Čevljar*.	8C0
KUJilNJa, belo lakirana .popolna postelja za eno osebo, križana mizica se proda, ul. Barriera vecchia 33, vrata 4.	811
IŠČEM mladega težaka, kateri pozna ulice, za zalogo vina. Ul. Settefontane 23.	815
ŽENSKA za vsa hišna dela, oskrbo stanovanja, se išče. Dobi stanovanje in hrano: Settefontane 23, zaloga vina.	814
MIZARSKI POMOČNIK se išče. Ul. Tomaso Lu-ciani 5, v bližini ul. Fcrriera.	813
STANOVANJE v Ljubljani zamenjam s stanovanjem v Trstu. Naslov pove ins. oddelek »Edinosti«.	812a
ZAMENJAM majhno vilo z lepim sadnim vrtom v Ljubljani z majhno hišico v Trstu ali v okolici. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«.	812b
KOŠI IN KOVČEKI se kupijo. Ponudbe z navedbo velikosti in cene pod »Nujno« na inseratni oddelek »Edinosti«.	81S
-%-
KLAVIR, krasen glas, nemSke tovarne se proda za 2500 lir. AcquedoHo 81, vrata 10.	817
KUPIM majhno vilo (za 50—70.000 Kr) v Trstu ali predmestju. Ponudbe na ins. oddelek »Edinosti« pod »Takoj vila«.	B137
GOSPOSKA VILA, nova, najboljši komfort, ob obali, z lastnim kopališčem, s krasnim vrtom m 4000 m obdelanega vrta, 12 prostroov, v bližini Trsta se proda za polovično cenilno vrednost. Ul. Coroneo 25, Pillin.	806
TRGOVKA išče 3000 lir posojila proti dobrimi obresti za dobo 6 mesecev na dobroidočo trgovino. Ponudbe na inseratni oddelek e Edinosti« pod »št. 32«.	805
KUPUJEM vreče in cunje. Babič, Molingrande št. 20.	7S9
FOTOGRAF A. JERKIč, Trst, ul. Roma 24. Go-rica it. 36 na dvorišču.	P 711
VSAKOVRSTNE VREČE kupujem ia plačam po najvišjih cenah. Jakob Margon, Solitario štev. 19.	697
URADNICO, veščo slovenskega, italijanskega in nemškega jezika sprejme takoj pisarna odv. dr. Ferfolja v Trstu, ul. F. Filzi št. 17.	808
ZAKONSKA iščeta prazno sobo pri slovenski družini v bližini Garibaldijevega trga. Ul. del Bosco št. 10, kavarna.	807
KUPIM prazne vreče po najvišjih cenah, ul. Geppa IL 21.	768
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št 3{prej Barriera) Tel. 329.3341
PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mirodilnica Zigon, Tr»t, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527
KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skladišče Campo Belvedere 3.	709
KROJAČ1VICA Avgust Šlular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. j- edir.a dobroznana kro-
jaCnica v Trstu.	3367
ISCE SE kovač da raznme tudi lažinalno delo za izdelavo poljskega orodja. Jožef Furlan, Svino 47, p. Šmarje, Goriško.	758
NA PRODAJ imam veliko hišo z vrtom pripravno za gostilno. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«.
796
KUPIM, tudi na deželi, vsako množino steklenic od pol litra, litra, šampanjca, refoška in rizlinga, in 60 atclic za vrt. Josip Ziberna, gostilna ex »Maria Longa«, Rojan, Scala Santa 221. 776
Urar H. Patri t
Postojno, fitaffli trg, pofcg šole
Zaloga bud.lk In Zrpnih ur za birmo, verižic, uhanov, prstanov, poročnih obročkov ter drugih zlatih in srebrnih okraskov, očal, dtfov Šivalnih strojev in Šivan k.
IzpraSanl OPTIK. — poprsvljtlelca ur In slatenla« —
— FILIJALKA —
MU IMIE HM
Riva Grumula štev. C, telefon 23-28
naznanja, da jc dospela veija množina
bukovih in hrastovih do$
za tlakovanje.
SvetoivoBsko gospodar, druitvo „Mor. dom"
Sv. Ivan pri Trsttr
1 \ ---- vpisana zadruga z omejenim poroštvom
razpisu!« službo
KRČMARJA
za društveno gostilno. Pogoji po dogovoru, j Prošnje naj se naslovijo na društveni odbor
najkasneje do 15. ju'ija. —— ■— ■ - - ■
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd.
K. [IfEHKEL, TBt Corso V. i lil, žtev. 24.
J Ano društvo" !pri Sv. Jakobu
sedež ulica S. Karco stev. 19
se priporoča
cenjenim društucm in mladeničem •na deželi za nasiope.
ODBOR.
101911 niMIlJ
Zobozdravnik Sr. E. CLONFERO
— in —
M staB&o PerSim
Trst, trg Goldon! štev. 11, IV nsdstr.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
Štev. 2045.
Oglas dražbe.
Dne 2. in 3. julija t. 1. oddajo se v zakup potom Javne cfraSSse v spodaj označenem redu na podpira- em civilnem komisar-.fatu LOVI t*u doli imenovanih občin za oseml-tno dobo.
Vsklicna cena v lirah je označena za vsako občino kraj imena dotične občine.
Dražba prične vsakega dne ob 9 pred p. JanŠčino (20°/« vskllcne cene) je položiti najkasneje do 9 predpoldne.
Dna 2. julija 1920.
Gorjansko.......Lir	r>00.—
Ivanjigrad.........100.—
Avber..........1000.—
Komen..........100,—
Vol čj grad.........60.—
Tomaževica........71.—
j Malidol.........
j Sveto ....... .	»	120.—
i Povir ..........—
IMerče..........100.—
Dne 3. julija 1920.
i Selo.........Ur	150.—
! Vojščica..........100.—
Škrbinp............250.—
Valovlje..........50.—
Barka........-	106.—
VeKkirepen ........1200.—
Vogljc-Vrhpoije......
NabreŽina........»	300.—
§empolaj.........600.—
Škofije.......	*	310.—
Tomaj pod vsklrcno ceno .	„	1500. —
Civilni komisarijat v Sežani, 11. junija 1920
Civilni komisar: GUGLIELMO.
Kfsova kiselina	Mi&hn keuer.
Ms InHizmo	Rižev M
Kakaa i pral«	Liti*
[mm M	Mm stelHa za šcetHe
HzaMlafje	Mm olja
Knopljs	MM vosjk
Proso	ftpeena sada
mMi sms	Bije Soya
lo Jftef	M
Um galica	Liffl za mizaii«
se dobi pri
mmn nun
družbi za uvo i ia izvoz z cm. J.
KemiCnl proizvodi - S?royJoe *a obrt -Mirodijo - Kolo«lj»lno blago
Trst, ulica m Lufgl to tototrlna it. 2
Telefon fit. 24-03 21-05
V IfM«, (Sne 29. ftmija 192U.
cnran ir, ^
»EUUlUfef« it^ 13fc
Poizkas tatvine t vojaškem skladišču t uMci Vic«nvo BeUtaL Predvčeranjim so aretirali orožniki petnajstletnega fanta Antona Slerza iz Barko-velj št. 864, ki je stal na omenjeni ulici in varoval voz, »a katerem je bilo kakih 500 kg litega železa- V skladišču samem pa so bile 5e tri osebe, kočljaž Josip Brezzato, stanujoč v ulici del Prato §t, 17, neki Pavel Coss«r, uL MoHn a Vento 13 in aeki Ivan Iatzae iz ul. Pctrooio št. 20. Vsi so izjavili, da je prišel k njim pri Rdečem mostu neki neznan Človek, ki jih je najel za nakladanje nekega njegovega blaga. Ncznanec jih je peljal do skladišča, odpr! in potem odšel. Ker se }e lahko mislilo, da se ncznanec povrne, so čakali orožniki precej časa na 'dotičnem mestu, toda zastonj. Meslo * gos podarja* skladišča, pa je prišel neki Anton Ursich, ki je tudi izjavil, da ga je poslal dotični neznanec. Orožniki so aretirali vseh pet.
Pisalni stroj, vreden 2060 lir, so ukradli neznani talje predvčeranjim iz pisarne angleške trgovske zbornice na trgu Unita. Lopovi so izvršili svoj čin opoldne, ko ni Kilo nobenega v uradu. Odprli so £a s ponarejenimi ključi.
Žepar. Predsnočnjim je bil aretiran neki Gari-baldi Mirchi, mesarski pomočnik, ki je izmaknil na ghivni postaji dcnamico nekemu Ramiro Vi-centini.
Nrsreča pri uličnem prometu. Predsinočnjim je okoli polnoči zadel sajdkar (motorno kolo z vozičkom ob strani) g. Antona Motucchina v ul. Cc-sare Baliisti ob javno kočijo št. 263, ki jo je vodil I kočijaž Josip Grmele. Sunek je bil tako silen, da je bil Grmckov konj takoj mrtev. Montucchino ki je sedel na motorju, je brcnilo v stran, tako da se jc precej teiko ranil na glavo in si najbrže pretresel možgane. Več ali manj ranjenih je bilo tudi, vseh 6 oseb, ki so se nahajale v vozičku in v ko- i čiji. Rešilna postaja je podeliia vsem primerno pomoč. a Montucliina je moral v bolnišnico.
Policijski pretres, ki se je izvršil predsnočnjim v vrlih okoli glavne postaje, je imel za posledico aretacijo osmih oseb, ki so-se tamkaj skrivale.
Poizkus samomora. Neka 23letna Filomena Peric, stanujoča v ul. deH'Industria št. 4., je popila ;noči dozo lizola v svrho samomora. Prišel ji je Se pravočasno na pomoč zdravnik, ki ji jc izpral želodec in jo spravil v bolnišnico. Vzrok temu poizkusu je bil, ker sc mora ločiti od svojega lrroža, s katerim je imela dva otroka.
Tatvina črevljev. Predsnočnjim so obiskali tatovi trgovino s črevlji A'da Mayerja v ul. Riborgo 5t. 27. Tatjc so se spravili v omenjeno trgovino, kakor po navadi, s tem, da so prevrtali zid v postopničju. Tu sc je našla ena vreča s 60 pari črevljev, ki so jo pustili tatjc, ker so bili najbrže moteni. Na ta način je zmankalo prizadetemu trgovcu le 30 parov v skupni vrednosti 2500 lir.
Dese! vreč sladkorja so ukradli neznani tatjc predvčeranjim iz trgovine Simona Krezentockega v ul. Madonnina št. 11. Lopovi so odprli skladišče s pomočjo ponarejenih ključev. Škode je 10.000 lir.
Konj jc cebnil včeraj 18lelnega težaka Viktorja Rosso iz ul. Molin a Vapore št. 6. Rosso je bil zadet v desno čeljust, kjer mu je ccbec napra-. il precejšnjo rano.
Kolesar je povozil enajstletno Normo Košuta iz j ul. Molin a Vento 72. Deklici jc bila zlomljena j leva noga.
Z odra je padel 43letni zidar Josip Kunzi (ul. Broletto 225) in si je zlomil desno stegno. Voz re- j silne postaje ga je pripeljal v tukajšnjo bolnišnico.:
Tajinstvena smrt. Včeraj popoldne jc potrkala ga. Gina Rusič, stanujoča v ulici Solitari« št. 16 v III. nadstropju, na vrata stanovanja gc. Saffrct v istem nadstropju. Ga. Sa§frct, ki ji jc bila že 77 let, jc živela s svojim možem Jakobom žc uekaj časa na označenem mestu v tretjem nadstropju. Bila sta sama in radi tega sta dala v najem dve sobi družini Rusič. Saflret je bila zelo pobožna ženska, in njeno stanovanje je bilo vse okrašeno s svetimi podobami in drugimi verskimi znamenji. Rusičcva je imela iti v mesto ter se jc hotela priporočiti pri gospodinji, naj malce gleda, da nc bi kdo prišel v hišo. Toda na svoje trkanje ni dobi!.'. nobenega odgovora. Tedai je Rusičcva pogledala v sobo skozi odprto okno na hodniku. Kako s? je reva prestrašila, ko je videla sobo vso v neredu. \se slike in druge predmete pobrcane ! po tleh. a ca postelji je ležala s steklenimi očmi i in oblečena ga. Safiret. Rusičcva je naznanila do- J gedek takej komisarijatu v ul. Bachi. Ko so prišli j oblastveni organi na lice mesta, so našli na omari kozarec neke čudne tekočine, ki je zelo smrdela.; Tekočino je oblast zaplenila, a truplo ge. Saffret j jc bilo spravljeno v mrtvašnico .mestne bolnišnicc radi r.adaljnih korakov v prid preiskavi. Ker jc ga. ; Saffret veljala kot oseba, ki je bila pri denarju, ni i izključeno da gre za roparski umor.
vesti.
Svcioivarska druživa prirede kot že javljeno, dne 4. julija 1920. vrtno veselico na vrtu tamo-šricga Narodnega doma. Čisti dohodek tc prireditve je namenjen otroškemu vrtcu, ki sc je pred j kratkim zopet olvoril. Na sporedu je osem zborov. Zagotovljeno je sodelovanje in udeležba večjih pevskih društev ter tamburaškega zbora društva »Slovan« iz Padrič. Svirali bo tudi godba. Vabljena so vsa društva, da se udeleže te prireditve, tudi ona, ki bi slučajno po pomoti ne bila vabljena s posebnim vabilcun. Za razvodrrlo je poskrbljeno, zabavo tudi, kajti delovala bo šaljiva pošta, srečo-lov in — dovolj, ker kogar zanima kaj več, ta naj se potrudi na prireditev in lahko je prepričan, da mu ne bo žal. Ostala tržaška društva so naprošena, i da nc prirejajo lega dne vesclic in predstav. Ker je to prva letoJnj^prireditev te vrste in pa ker gre za namen, ki mora biti vsakomur vzišen, je pričakovati kar najštevilnejše udeležbe. — Odbor.
Dramatično društvo. Odbor ima sejo danes ob 21 v gledališki garderobi.
CMD podružnica pri Sv. Jakobu. Občni zbor podružnice CMD pri Sv. Jakobu se bo vršil v nedeljo, 4. julija, t. 1. ob 10.30 v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. — Člani in drugi prijatelji podružnice so vabljeni, da se gotovo udeleže tega občnega zbora.
Slovenski lovci v Trste, ste vabljeni na važen sestanek jutri, v nedeljo, ob 10 predpoldno v hotel -Balkan«.
DAROVI.
Tipčarji za moško CMD: Lojze Ferfolja plačal v Lkazu za mcscc majnik izkazano svoto L 500.—. — Bistričani od čistega dobička za sladki med: Maina Kosomatova, ki je tako rada stara mama 10.—. gost. ki se tako dobro počuti 10.—, ona ki je slamnata vdovica 10.—, ona, ki žalibog ni slamnata vdovica 10.—, nepotrebni soprog 10.—, advokatov zet advokat iz Trsta, ker ni imel pipca 10.—; skupaj L 60.—. — Nabrano v Sežani na go-dovanju treh Lojzetov in poslano v Trst s pripombo >Živeli vrli pipčarji!c: Lojze Zofkin 10.—, Lujze Kilajc 10.—, Lujze Balincar 10.—, la bogati (ne Ulčarjev) 10,—, Joško izpod Solnca 10.—, l'rence j Frf 10.—, običajne globe: Drcčc preveč beseden | in skrivnostno sladko ginjen 1.—, Frcnce, ker je klobuk izgubil in ni našel vrat 1.—, Kineze, ker je lagal 1.—. Joško, ker jc svetil 1.—, ta kilava 1.—, ta pijani.! ker se noče nikoli več poboljšati 1.—, Lujze Balincar, ker ni mogel več ?eks«, zaradi
sramote pri dupljaktt kraškega terana 5 K jgsl., ta knmern mesar L 3, da bo glih, kar jc sicer malo-kedaj navada pri njegovih kšeftih, Lujze Balincar kaznovan od celega zbora na 5 dinarjev, ker nima še patenta iz kurnika za nabiranje, Josanova sr-čkana mucka 2.—, ker je slučajno zjutraj rodila š«st grdih mačkonorj skupaj L 70.—, 5 dinarjev, 5 K jgsl. — Dr. Okretič, ker ai imel pipca 2.—, F. Malnič iz pomilovanja 2.—; skupaj L 4.—.
"Trnovski fovčarji za CMD: Harambaša se upiral eksekuciji, odrejeni od kastavskega konzulata v Ljubljani in se mu je zarubil m prodal >nachtko-slelc« s pritiklino vred za L 50.—; stroški izvršbe: eksekutor 10.—, valpet 10.—, ta velk iblajtar .10.—, ta mal iblajtar 5.—; stroški dražbe: eksekutor 20.—, ta velk iblajtar 15.—; zaradi tatvine žvcplenk eksekutor 5.—, ta velk iblajtar razkril tatvino 5.— Harambaša, ker je bil okraden 10.—; Nande in Mimca g. Gorenca 40.—. Eksekutor godov pa brez pipca 10.—, ta mal iblajtar, harambašev osebni tajnik, ta velk iblajtar, valpet, ker imajo pipce, vsak po 10.— (40.—j; la velk je bil umazan in ga slane ta umazanost 25.—, eksekutor, ker se je od njega omazal 15.—, Vida in Drago 10.—, ta velk in ta mal iblajtar se špeterata, plača vsak 10.— (20.—-), osebni tajnik je nedolžen, zalo samo 5.—, ta velk neupravičeno zaplenja pipce, plača 10.—, ta mal se brani asistirati, plača 10.—, Rude ni Rudi 5.—, Frane ni Franci 5.—, pa je brez pipca 5.—, beležniku je štorklja prinesla hčerko, on pa fov-čarjem 100.—, nekdo hoče 2.—; dvorni ključar ob svojem imenovanju 50.— (č. čl.) in se krega 15.—, in še ne molči 10.—, in krade 5.—, In je pomilo-ščen na 10.—, harambaša za sodbo 5.—, za pomilo-ščenje 5.—, valpet potvaija harambaseva povelja 10.—, istok 10.—, osebni tajnik žtrajka 13.—, vslcd tega la mal iblajtar povišan v la velkga iblajtarja 10.—, in da ne bo picpoccni 10.—, Franc brez imena postane ta mal iblajtar 20.—, in na povrh 5.—, eksekutor milostno obsojen na 25.—, povišan za 5.—, ta v?lk iblajUr povišan v nadiblajtarja 15.—, Kljun dvorni točaj 10.---, aa ne bodo Čukove kradle Kristjanove trave 5.—, da se priobčijo v »Edinosti« tudi tiste »večerne misli«, ki so v uredniškem košu našle svoj zasluženi večerni počitek 20 + 204-20 + 20^80.—; skupaj L 757.—.
Skupaj v lem izkazu L 1391.—, dinarjev 5.—, K jgsl. 5. , (za mcscc juni L 891.—, din. 5.—, K jgsl. 5.—). Denar hrani uprava.
(Pomotoma izostalo v nekoliko Številkah). V narodne namene so darovali: po 16 L: Mirko Presl, Jelica Čok; po 5 L: Mana Čok, Irma Čok, Mar. Čok, Fr, Sancin, K. Sancin, Ferdo Žagar, C. Valentič, A. Gerniek; po 3 L: Am. Čok; skupaj 63 L.
Za ujetnike in Jnternirance na Prošeku daruje g. Furlan 10 lir. — Denar hrani uprava.
Za sirote pok. Josipa Barta daruje g. Furlan 10 lir.
Rodoljubni Barkovljani so darovali deklicam VI. razreda slov. rojanske šole 35 lir v priznanje za lepo pelje v vlaku povodom šolskega izleta, kateri znesek pa darujejo deklice ženski podružnici CM družbe.
Za lonjersko podružnico CMD se je nabralo: o priliki poroke Tončke Čok in Fr. Pečar L 30; ob birmi otrok Kjuder L 27'40; ob poroki Marije Maver in Rudolfa Čok L 18. Iskrena hvala vsem darovalcem! — Denar hrani blagajničarka.
Borzna poročila.
V	Trstu, 25. junija 1920.
Tečaji:
Jadranska banka -	..- 580 — 590
Cosulich	490— 500 DaHnatia . i • i . * 370— 380
Gerolimich	1975— 2025
Libera Triestina	770— 780
LIoyd	20000— 2025
Lussino	2500— 2600
Martinolich	360— 3fe"0
Oceania	515— 525
Premuda *	5C0— 5f0
Tripcovich	470— 4S0
Ampclea	660— 671)
Cement Dalinatia T-	380— 390
Cement Spalato	.*, 430— 435
Krka	605— 615
Tuja valuta na tržaškem trgu:
V	Trsrlu, 25. junija 1920. Ncprepečatene krone	8.50— 8.60 avstrijsko-nemške jkrone	10.50 11.—
i češkoslovaške krone .	- 38.- 40.—
j dinarji	- ' <	84.- 88.—
i leji	?'č.40.- 41.—
I marke	" ".« '	v 46.-- 48.—
dolarji .	rsr 15.50— 15.70
francoski franki	tf 133.-134.—
švicarski franki	293.——296.—
angleški funti, papirnati	63.- 64.—
rublji	26.- 26.50
napolconi	_r	- 63.- 64.—
angleški funti, zlati ' i '--	83.- 84.—
Zađnie vesti.
Grozna eksplozija municije pri Mml
PALMANOVA, 25. Snoči okoli 15.30 jc eksplodiralo skladišče municije, ki se nahaja kaka 2 km oddaljeno od Medcuzze, vasi na stari avstrij-sko-italijanski meji severno od Palmanove in blizu Chioprisa. Vsled silne eksplozije, ki sc je slišala daleč naokrog, se jc stresla vsa okolica kakor pri potresu. Prebivalstvo iz bližnjih vasi je zbežalo preplašeno iz svojih domov, pustivši vse svoje imetje doma, izvzemši kak kos obleke in kako glavo živine, ki so jo preplašeni ljudje v naglici vzeli seboj. V Medeuzzi se je zrušilo nekoliko hiš. V vasi je ostalo samo nekoliko vojakov in lupa-tam kak domačin. Vsi drugi so sc razbežali v razne smeri, proti Gradiški, Romansu, Mcdci in Gr&dežu. Postaja v S. Giovanni di Manzano je bila tudi poškodovana. Uradništvo je zbežalo. Prebivalstvo iz S. Giovanni je tudi zbežalo. Najhuja eksplozija je bila ob 21, a manjše eksplozije so si sledeč celo noč. Po cestah se še vedno srečujejo ljudje iz bližnjih vasi, ki beže vsi preplašeni s tistimi malenkostmi, ki so jih vzeli v naglici seboj. Kolikor je doslej znano, jc bilo vsled eksplozije ubitih kakih 100 oseb, ki so po večini vojaki. Razumljivo je, da je prebivalstvo obupano. Med vojno je toliko trpelo, po vojni si je komaj nekoliko popravilo svoje hiše, a sedaj, po vojni, mu grozi skoraj še večja nevarnost nego v vojni, ker povsod sc nahajajo velika skladišča zaplenjene avstrijske municije, in eksplozije si sledijo ena za drugo. Komaj pred nekoliko dnevi je uničila nekoliko družin eksplozija municije v Ločniku, sedaj je eksplodirala municija v Medeuzzi, in pričakovati je, da se zgodi jutri nesreča kje drugje. Tako bo šlo dalje, dokler sc vojaške oblasti ne bedo zge-nilc in spravile vojni materijal na varao, daleč od vasi, ali pa ga uničile, kar bi bilo še najbolj pametno.
Vzrok nesreče je isli. kakor pri vseh nesrečah, ki so se zgodile v naših krajih: absolutno po-mankanjc vsake previdnosti s strani vojaških o-blasli. Čeravno sc doslej ne ve gotovo, kako se je zgodila nesreča, ker o vojakih, ki so razkladali municijo, ni sledu — bržkone so izgubili življenje — sc vendar smatra,' da je padla kakemu vojaku iz rok kaka granata, ki se je razpočila in povzro-
čila eksplozijo v celem skladišču, kjer je bilo zloženih kakih 20.000 krintmlov nabojev, med katerimi je bilo vehko graaat s strupenimi plini....
Iz Vidma in drugih krajev so pohitali na pomoč vojaški oddelki in sanitetni oddelki. Smatra se, da je kakih 100 oseb mrtvih in ranjenih vsled eksplozije, toda mogoče je, da jih je še več... Sedaj bodo vojaške oblasti, seveda, ukrenile vse potrebno....	'
VOJNA V TURČUL
LONDON, 24. Vojna v TurČji se je že začela. Angleži čakajo v Carigradu, a Grki so že začeli boi proli Smirni. Poročilo grškega generalnega štaba z dne 23. t. m. pravi, da so smirnske čete začele t ofenzivo proti Mustafi Kemaiu in da se je sovraž- j nik umaknil že po prvih bojih. Grške čete so na- j predovale severno od mesia Aktisarja in 13. grška j divizije je zavzela Salihli in prehod pri jezeru Mer-! ner, ki leži nekoliko bolj proti severu. Kemaileve j čete so se umaknile iz Salitlija in Mernerja. Ena! konjeniška divizija je prispela v Koilon. Grške: čete — zaključuje poročilo — so zaplenile neko- j liko topov in ujele veliko vojakov.
To so prvi uspehi. Toda ali bodo tem uspehom j sledili tudi drugi? Angleško časopisje dvomi o tem! in se nikakor ne ogreva za to novo vojno, v ka- ! tero mora Anglija pošiljati svoje vojake za grakc koristi Četudi je ta poslednja pripomba morda malo pretirana, kc# Anglija ni še nikdar pošiljala svojih vojakov v vojno za tuje koristi, in jih gotovo tudi sedaj ne pošilja proti Turčiji samo zaradi lepih oči grškega ministrskega predsednika Veni-zelosa, je vendar pomembno stališče, ki je zavzemajo listi.
»Gospod Vcnizelos je velik državnik —• piše »Daily Tclegraph« — katerega sodba se upravičeno visoko ceni, in upajmo, da ima prav, ko gleda na položaj s tako optimističnimi očmi. Bilo bi zelo dobro, če bi mogle grške čete postati hitro kos Mustafa Kemalovim legijoaarjem, toda ne moremo pozabiti, da Turek ni slab vojak, če ima dobre poveljnike, in kakor nam piše naš carigraj-ski poročevalec, je Mustafa izvrsten general po svoji kulturi, strategijski izobraženosti in po politični duševnostL
Kakor bi to ne zadostovalo, je pisal kmalu potem »Evening Stadard^: »Grčija je res izpostavljena turški nevarnosti, kolikor v mali Aziji, toliko v Traciji in ona nc sme odstopiti od vojne proti Turkom, da ohrani, kar je dobila. Z druge strani so tudi angleške življenske koristi ogrožane s strani Turkov in tudi mi se moramo borili za zaščito teh koristi. Toda mi smatramo, da je zelo nevarno mešati angleške in grške koristi in tvegati skupaj nevarnosti. To bi pomenilo: če ubere-jo Grki pot v svojo pogubo, jo bomo ubrali tudi mi z nepreračunljivimi izgubami na ljudeh in denarju. Mi smatramo, da sc mora angleški narod, ki s skrbjo zasleduje dogodke, točno obvestiti o tem vprašanju. Angleški narod je proli temu, da pade tudi en sam angleški vojak v svrho rešitve grške ambicije ali v svrho dokazanja udejstljivosti teorij državnih ustvarjalcev. Če nas Turki napadejo, bomo vedeli ,kaj nam je narediti, toda ne smemo dati vojakov v svrho začetka nove vojne.«
Angleške skrbi zaradi morebitnih posledic te nove vojne se zde upravičene, ker, kakor javlja carigrajski poročevalec lista »Daily Chronicle«, je položaj angleških čet v Turčiji vse bolj kot ugoden. Angleške čete v Carigradu pridejo lahko vsak hip med dva ognja: iz Tracijc in Male Azije in si morajo priskrbeti ojačenja, ker jim grozi napad nacionalističnih čet, a tudi mestno prebivalstvo jim je zelo sovražno in sc morajo zagotoviti za vsak slučaj tudi na to stran. Mustafa Kemal, ki ima sedaj v rokah celo Anatolijo. izvzemši poluotok Ismid in Smirno, razpolaga s 50.0C0 vojakov in lahko vsak hip dobi močna ojačenja od vseh strani.
SPLOŠNA STAVKA V BELUNSKEM OKOLIŠU.
BENETKE, 24. Vsled pomanjkanja dela sc je začela v Bcllunu splošna stavka, ki se jc razširila na ves okoliš. Mesto je biio nekoliko časa brez vode, ker so stavkarji razstrelili vodovodno cev pri Fisterrah. Ognjegasci so jo nato zakrpali z lesom. Po raznih krajih so stavkarji vrgli nekoliko bomb. Po nekaterih mestih so bile razvešene rdeče zastave in prekinjene brzojavne in telefonske zveze. Mesto Bclluno in drugi kraji so zastraženi po močnih vojaških oddelkih.
Dcgcdki v Albaaiji.
RIM, 26. Listi javljajo, da so italijanski oddelki v noči cid 24.—25. napredovali severno od Bestrove in GcoFice, da vidijo, ali so Albanci zasedli Panaya. Italijanski cdclelki so baje prisilili Alba.ncc, da so izpraznili Panayo, nakar so se um-a-knšii pod živaiminv albanskim ognjem v svere prvotne pestojanke.
Kakor poroča »Epccai«, je javila tiraoska vlada, ki je prijazna Iialiji, italijanskemu po-veljr.vštvu, da namerava napredovati s svojimi četam« preti Draču. ItalrVarusk-lm vo>ka.-n v Draču se ne bo zgodilo nič in hoda lajiko ostali v mestu, da je branijo skupaj s tiranskimi četam-i proti bližnjim jugoslovenskim četam.
Manjši bori si med tem sled:;o vsako noč. Aibcnci streljajo z majhnim topom na. grad Kanino, ki jc že v plamenu. Vs-ako 'toliko Časa vdirajo skozi Malijai&ske črte in odnašajo, kar najdejo. Listi javljajo tudi, da se je neki ameriški oddelek Rdečega križa preselil z dovoljenjem italijanskega visokega komisarja v Fieri, Drašovico in Babico, da more pomagati ranjenim in boinini Albancem. Ker so ti kraji ped ognjem italijanskih tepov, je italijansko povel'ništvo odklonilo vsako odgovornost za vamesi oddelka ameriškega Rdečega križa.
Krvavi izgredi v PaoUti in Mamoli« LECCE, 25. V Paoliii v pokrajini Lecce je prišle, do krvavega spopada med orožniki in siavksjcčimi kmeti. Tekom spopada so bili ubiti trije kmetje dn ena ženska.
Tudi iz Mamole pri Reggio Calabria javljajo, da so se tsm vršili h*idi izgredii. Kmete so naskočili občinsko poslopje, na katerem so razobesili rdečo zastavo, in proglasili splošno stavko. Ker «-o orožniki aretirali nekoliko oseb, so kmetje priredili protestno demenstracijo. Pri tem je prišlo do krvavega spop2da z orožniki, pri čemer je bil en kmet ubit in veliko ranjenih.
Rusko poročilo z bojišča.
DUNAJ, 26. Pri Mosyru se je moral sovražnik po hudem boju umekniti. Zasedli smo Bor-supo. Pri Proskurovem smo zasedli Lipin. Na Krimu so začele rdeče čete ofenzivo in so iz-gnaie sovražnika iz mnogih postojank.
JOSIP STROCKEL
Trs«, vojd Via Netva - f. Marina.
Vel ka i z bera vsakovrstnega blaga za moško in ženskp. — Blago za suknje, žamet, barhant, s rile. etamin ter raznih predmetov za okras oblrk. Vse po anižan h koakuFon&uh cenah.
Me - okli i&m v tt
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Cesare Battisti (prej Stadion) št. 21
spreiemci Hranilne vloge od L 1 dalje.
Navadne vloge obresti^ po
4 'la*!«, vetje po dogovoru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega.
Daja posolila po najugodnejših pogojih na* vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzemši nedelj In i praznikov od 8 do 1.
FtMifn! Hieua Mmm
Trst, Corso Siav.
Razglednice v platim;. Specijaliteti: Slik* v barvah, fotoschlzzi. Gablnet, vlili, povečanja,
riproJukcije vsakevrste. Elektr. razsvetljava.
mMMM R9CCA, mi
ul. Barrisra vecchia Siv. 8
Ima veliko zalojfo mrtvaških predmetov. Venci ix porca!ano !n biserov, ve;ani z medeno Iko, iz arr.eiaih cvetlic e trakovi in napisi. Slike na p9rcs!anastHi ptoićah z a grobna spomenike itd. Najnilj« kon&iHeačo« ceni.
Zlstarnlcu m ranica
LORENC NA(OR
ul. Udilte 26 (prej Belvedere) Ima na izber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naročila in popravljanja sploh po ugodnih cenah.
SS EE Wza šircaja ia v&ujt ml\\ uzsru
rFMiT Seidel & Neumann in m »Slnger* Gast & Gasser
___. ,	. .... Tvidka ustanov'.jen U 1373
»»a^ca^S- FRfiHCESCO mm
popravljanja._Trst, ul. Campanile 1(J
Z0B0ZDRAVH1Š1U KABINET
ulica Chlozza Št. 5, 1. nadstr.
Sprejema od 9—13 In od 15—17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemslbodi sistema z nebom in brez neba po moderni tehniki
Dr. F. Tamburlinl MAMO MORO, tahnltml vod|a.
LjuDIjnnsKa kreditna feanJia j
Podružnica v Trstu«
Centrala v Ljubljani.
I	Podrulnica:
Celit. Borovk tona. Sarajevo. Split, Trsi, Mor Delniška glgwicaln rmm: K 50.800.089,
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče ! posle. — Sprejema vloga v lirah na hranilne knjižice proti 37,% nhrflf**u2nw na žiro-raćune proti 3"/3	,
Za na odpoved vezane vloge plača obre- ! sti po dogovoru. Izvršuje borzne sialoge ! I ^ in daje v najem varnostne celice.
I Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.]
UOI H1K8L1Č
Trst, ul. Udine 32 (prtj EllvsiUre) (na vogalu nI. Lodovico Arlostoi
Različna obuvala za gospode,
gospe in otroke.
Lastna delavnica, ter sc sprejemajo — naročila in poprave po meri. —•
TrŠalks fardke.
— -——* ■
IVAN BlDOVEC
Trst, ulica Genova 13. Trgovina jestvin in kolo. nijalnega blaga. Cene zmerne.
MEHANIČNA DELAVNICA
Odlikovana livarnlca Osvaldella. Via M*dia 26, izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
---—---
DAMSKA KROJAČNICA
; A. Mcrmolja, Trst, ul, Commerciulc A Izdeluje vsa-i kovrslne obleke po angleškem in franeoske.-a kroju, plesne obleke, obleke za poroko, blurc za gledališče itd. Cene zmerne. Postreiba ločna. 337
MAJOLIČNE PEČI IN ŠTEDILNIKI.
M. Zeppar, ul. S. GiovanVi 6 in 12. Nujboljsa izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmeir.c.
202
PAPU?
I Velika zaloga papirja za ovitke, papžrnalili vr«-čič lastne lovai-ne. Valčki raznih Uarv in vclikostL i Cene zmerne. Gastcne Dolinar. Trst, Via d«.i Gelsi 16, •
¥lno irD igaiaje
pristno, de^s^o fsi
Vino belo iu črno razM čnih stopinj. — Žganje J istrsko. — Za krčmarje in j;o*:ti>.ič3rje c r.e nizke, za cele vagone ic/. popusta
'S10VAČ-3MI CARPZfcETTa 2&$a il pisiN»Trsiu, al G. Vaail št. 14. »al. S?. Zč-33
G, P1H0, zluternicfl-uramicfl
Trsi, Corso Stas.
Kupu|3m srebrne Krone In
goldinarje po najvišjih c«naSi.
— TVEDKn —
Alaric® Lsistscšma?
v Trstu, VSa Sot.i 28 (bivša u!. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikilne, pnevmatični predmeti. Popravila. — DeJo solidno.
D". MAČEK LEOPOLD
ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vittorio Emanuele III. 24,».
sprejema od 9-12 1» od 1S-1I.
Brezbolestno izdiranje rob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški lu švicarski sistem.
H UMETNI ZOBJE f
t In brez Celiosti, zlate krone fn tudi obrobkl
VIUEHTUSCHE«^^
89 TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, n. i 3 Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. j
Del. glav.: K 33,000.000. Rezerve K 10,000JX)0 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana^ Maribor, Metfcovjć, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče ]*>slc. S preloma vloga
na hranilne knjiike ter Jih obrestuje po 3"aV a v bancoglro prorattu po 0"/,.
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po poaabno u-jodnili pogojih, ki se pogodijo od slu&jja do slučaja.
Daje v najem varoosUe predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cassa di RlspicmlOi uL S, Nl'clo
Telefon : Štev. 14S3, 1793, 2576
Blagajna posluje od 9 dk> 13
PELLEGRINO CINCELLI
Trst - ulica Malcanton llv. 9 - Trst
(HiSa ustanovljena leta 1828.)
KOŽE in USffJE za ženske in moške.
Bo* in Chcvreau*, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah	Postrežba točna.
Tropinovec m brSnj@vec zajamčen
pristni, VGrmOUth in drugi likerji.
Vino izborno istrsko belo in črno,
vse po konkurenčnih cenB& in franko z avtom na dom.
PrlporOčujoč se odlikovana destilacija
Žagar & PLESmčAR - Trjt - pisarno ulica Donizetfl štev. S
•ktport prost« taka.