- 146 - Novičar iz slovenskih krajev.*) Iz dolnega Stajera. Tretji den letošnjih šolskih praznikov, o katerih sim spet ljube Slovence pohodil (obiskal), mi je rodoljubo serce z naj slajši radostjo napajal, ga milo olehkotil, vnovič obudil in z veselo nado okrepil. S solno skušnjo pri sv. Janžu na gornem Ptujskim polji je bila namreč drugi teden t. m. tudi učeniška skupšina Slivničke tehantije združena, pri kteri sim bil nazoč gost. — Ako so povsodi skupšine takse; ako se povsodi tak modro in pridno obnašajo, je srečen uspeh gotov! Kdor še njih velike vrednosti in koristnosti prav ne spozna, naj le pride, da sam vidi. Imenitne reči v solnih zadevah so g. duhovniki in uče-niki med seboj prijazno in jasno pogovarjali, složno in zvekšine enoglasno sklenuli in v zapisnike postavili. Veselo je bilo poslušati ljubeznjiviga gospoda L... izglednega učenika od sv. Lovrenca, ki je lep in blag izgled svojim verlim sodrugom. — Vsakemu pra-šanju je bistro v jedro segal, pa tak ponižno, ljubo in bezsebično, daje na videz bolj mnenje svojih součenikov podpiral, kakor svoje razlagal ! Skoro lepše pak še je bilo gledati g. predsednika, našega predragega C—f—. Skupšine živa duša in glava se je zdel bolj pokoren in tih poslušavec kakor nje vseviden in previden ravnatelj! Spet *) Danes se nam je toliko dopisov nabralo, de smo bili prisiljeni, vsaciga nekoliko okrajšati, cesar nam častiti gosp. dopisniki v sili ne bojo za zlo vzeli, scer hi jih bili mogli za ta list vec na strun »'jati, za prihodnji list bi bili pa zakasnjeni. Posebno volitvine popise smo zato okrajšali, ker smo si namenili« ce bo moc, po dokončanih volitvah imenik v si h izvoljenih županijskih predstojnikov Novicam priložiti. Vred. — 147 — prebravši razpisano prašanje je malokaj in le tam kakso modro besedico rahlo pregovoril, kder je pravo misel ljubo poterdil, posamesne pobiral ali v kratek sklep zlaglal in po tajniku v zapisnik zapisati dal. — Povem vam, v taksi skupšini mora edinost in složnost cvesti, vesel sad roditi in k zaželjenemu napredku peljati! Ta skupšina je tudi ravno v tej seji prelepo hvalo sprejela za svoj rodoljubni trud, za svoje krepko in koristno obnašanje — namreč hvalno pismo od vi s. ministerstva, ki njene vpoložene zapisnike pregle-davši, nje čversto, modro in koristno ravnanje z milimi besedami lepo hvali. Red je v tej skupšini na koncu pogovorov domače pesmi prepevati. Prelepa vaja! nov navod k premili slogi! Radosti in upa za lepšo prihodnost polno serce se tukaj nadušeno k večnem Bogu zdigne in ga iskreno hvali, daje dal takse čase, da tak ljubeznjivo rodoljubne misli, čute in moči budi in živi. Nov močen duh se oživlja in veselo širi! Upati smemo, da bodo te skupšine tudi skoro pravi namen cerkvenega petja spoznale, ktero ni vpeljano, da bi učenik sam na godru prepeval, temoč zato, da bi si vse ljudstvo s pobožnim petjem pri službi božji serca vnemalo in ž njim Boga hvalilo in častilo, uče-niki pak ga z orglami le rahlo podpirali in lepo ravnali. Zadnjič še so visokov. g. tehant, te skupšine verli podpornik — kakti v mil spomin in slovo od nje, ker zdaj k drugoj — k Pljuskoj prestopijo, darilo obljubili za naj boljši „zdravo Mar i o" z napevom vred, zloženo do bližne skupšine, kteremu še sim drugo pridal. — Naj nam dobri Bog povsodi k takšim skupši-nam srečno pripomore, in skoro bode slovenska reč prelepo slovela in svojemu narodu pridobila, kar mu gre po božji pravici in cesarski besedi. Dobro delo je sklenul vesel obed pri gostoljubim župniku (_fajmoštru), kder se je spet marsiktera zdra-vica in „živio" v prijaznem in narodnem namenu na-pila. — Bog živi nevtru(ine blage domorodce! Z. Iz Šempetra na Štajarskim. Šmarska županija, ki je blizo nar veči pod Celjskim kantonskim pogla-varstvam (obseže čez 4000 duš) je imela 19. dan t. m. volitvo odbornikov in namestnikov. Volitve vodnik je bil kantonski komisar g. A. Smole, ki je tako modro se obnašal, de je vse kakor po niti v nar lepšim redu dokončano bilo. Ne žal besedice se ni slišalo, prisegli so spodobno, kakor imenitnost takšnjiga opravila terja. Tako je Šmarska fara zbrisala gerdo piko, ktero si je bila po nerodnim obnašanju pri smerti nekiga duhovnika pridobila; tako je postala k lepimu izgledu bližnjih županij, zakaj pri nas pri sv. Petru na Medvedovim selu so se pri volitvi zlo slabo, pri prisegi pa prav po divje obnašali. Samo en podžupan po imenu Grega Verk je prisegel. Ko je k oltarju stopil in prisegati začel, so zahruli nad njegovo ženo, de naj ga gre od oltarja potegnit. „Kak hitro bo prisegel, so kričali, ga bomo obesili.u Žalostno je, kaj taciga slišati! Kresijski poglavar je močno razžaljen odšel. — V Zi-biki tudi niso k nobenimu koncu prišli in takšna se je godila tudi po nekterih drugih krajih Breškiga kantona, de še celo voliti niso hteli, kakor na Planini. V Celjskim gre bolj po sreči — za tega voljo še enkrat slava Smarski županii, ker ni poslušala gerdiga klepetanja hudobnih podpihovavcov. Bog naj jo s svojo milo roko obvarje, pa tudi z uradniki slovenskiga duha osreči, zakaj v našrh krajih še sploh le po „tajč" ravnajo, in nikjer še ni duha ne sluha, de bi uradniki slovensko govoriti in pisati se vadili. De se gospodje slovenšine ne primejo, je pa tudi nekaj duhovšina sama kriva, ker v svoji voljnosti prejete oznanila in dopise poslo-venuje in tako hlapčuje. To bi scer nobene graje ne zaslužilo, ako bi se le kje zasvitela majhna trohica do- bre volje, de se bo saj v prihodnje slovenskimu ljudstvu po slovensko dopisovalo : pa — Bog ve kdaj! — Pri nas huda vročina polje tare. Turšica slabo kaže, ajda začenja komej cvesti, rani korun je droben ko lešnjiki, ga je malo in nekoliko gnjije, pozneji pa bo še mende slabeji, vina ne bomo skorej nič dobili. Cvetko. v Iz Koroškiga. Ze čez en meses imamo tudi pri nas svobodne žu-panije, in za 29 poprejšnjih katasterskih srenj čvetero žandarjev; ali groza mora človeka obiti, kadar sliši, kaj se pri nas zdaj godi. V dveh nočeh se je v zgor-njej rožnej dolini 9 tatvin zgodilo; kar pred ni bilo slišati. — 12. nedeljo po Binkuštih sta bila Zilski, in na veliko gospojnico Šentrupretski fajmošter — brat slavnega Dr. Prešerna — oba za cerkveno in siromašno denarnico okradena, in oba med tem, ko sta pred-poldansko božjo službo opravljala. K Prešernu je kratko pred, da je ura k božji službi bola, ženska k spovedi prišla, se je pri tej priložnosti v farovžu skrila in potem tatom odperla. — Zandarji so — hvala komur hvala gre — noč in dan na nogah, pa dozdaj še niso drujiga, kakor enigc vkradeniga konja osledili; pa tudi ni čuda, ker je krog za 4 žaudarje preobširn — v 14 urah se komaj njegova okrajna obhodi. Srenjski lov se bo pri nas v najem (štanf) dal, in skoro vse srenje so se vtem porazumele, da hočejo dohodke cerkvam dati.—Bukvoveza Pomik v Belaku ima že cele kupe Teržaških šolskih knjig, in mi komaj že čakamo začetka šolskega leta, da bi se sloven-šine prav lotili, ter tudi upanje imamo, da bojo voditelji naših šol učiteljem zapovedali, imenovanih knjig se saj tako dolgo posluševati, dokler drugih ne dobimo — saj tudi nam vstava omiko našega naroda zapove ! — B—t. Iz Noviga mesta. V nedeljo 18. t. m. smo rojstni god nasiga svitliga cesarja prav slovesno obhajali. Ze predvečer je bilo celo mesto razsvetljeno; muzika mestne straže je oznanovala imenitni praznik prihodnji-ga dneva, kteriga smo praznovali z ravno tako slavo, kakor s serčnirn veseljem. Po slovesni sv. maši so naši novo izvoljeni srenjski predstojniki v cerkvi prisegli. 19. dan t. m. je bila tukaj pri okrajni zborni sodii perva poplavna obravnava v hudodelstvinih zadevah. Neka mlada ženska, obdolžena hudodelstva tatvine, je bila dva mesca v težko ječo obsojena, in to po poti milosti, ker so posebne zlajšajoče okoljnosti gotovo poboljšanje obtoženke obljubovale. Leta obravnava — zastran hudodelstev perva ne samo tukaj, ampak v celim okrožju krajnske in koroške višj deželne sodije — je šla prav lepo, gladko od rok, in sploh v našim maternim jeziku. Vsim pričujočim, tudi ljudem kmečkiga stanu, je to očitno sodno ravnanje močno dopadlo, sosebno tudi zato, ker je bilo hitro do-veršeno; vse skup ni dosti čez eno uro terpelo. Iz Vipave 19. avgusta. Včeraj smo tukaj rojstni dan Njih Veličanstva našiga čara Franca Jožefa I. slovesno obhajali, od raniga jutra do pozne noči. Bog daj, da bi se ta veseli dan še mnogo mnogokrat ponovil! Od 1. prosenca t. 1. do današniga dne je skozi Vipavo 33,000 vojakov deloma iz Talijanskiga, deloma v Talijansko marširalo, in tako ni skoraj dneva, da bi vojaškiga prehoda ne imeli. — Letina tukaj prav lep6 kaže, posebno turšica in vinska terta obilni in izverstni sad obetate. Perve smokve (fige) so bile od pomladii-ga mraza pozeble, druzih bo dovelj. Tudi hrušk je dovelj; druziga sadja pa srednje mere. J. Iz Gorenskiga. V krajnski nadžupanfi so volitve skorej vse dokončane. V Velesovim nočejo voliti. Ze dvakrat so poskusili, pa nič opravili. V ne-kterih županijah so prav modre može zvolili. V Str a- - 148 — žiški županii so volivci, kar jih je prišlo, tako volili; kakor bi jim ta reč že popolnama domača bila. Dve stranki ste se naredile. Stranka poprejšnjima župana je bila dobro vajena in je drugo za volitevni boj manj pripravljeno popolnama premagala. — Nadžupanijski uradniki so svoje volitevne protokole vse na staro štulo djali, to je, po nemško naredili; častitljiva slovenska beseda župan jim mora biti tern v peti, ker jim je le ?.Purgermajster" kakor poprej ;?rihtara vedno na jeziku. Od enakopravnosti jezika se v naši nadžupanii še clo malo vidi.