Stev. 236,
*T1 IB«	mu
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— *a pol teta K 72*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10-	SSCE
anrarrasta
lopel nmazana afera.
Najgorečnejši jugoslovanski državljan tnora priznati, da naš ugled v tujini ni velik. In to je, kar vse poštene in iskrene državljane boli. S kritiko razmer, v katere smo zašli po zaslugi javnih organov naše države, hočejo pošteni ljudje doseči remen-duro ter ustvariti nove pogoje, da nas bodo fodje v tujem svetu bolj cenili. Ljudje pa, ki žive od teh nesrečnih razmer, kakoršne sami ustvarjajo, imenujejo to prizadevanje poštenih državljanov prevratno hujskanj«'*. In vendar je kritika nečednih razmer zunanjemu svetu le dokaz, da je še dovolj ^zdravega v organizmu naše države, kar'pomeni naravnost velik plus. Bodimo 81 namreč o tem na jasnem, <1;* zunanji svet ^°bro pozna razmere pri nas. Zato 8krbe s sijajno vnemo naši diplomatičnk
zastopniki.
. Dokazi! Še predno je obstojala jugoslovanska država, so diplomatski zastopni-a* tedanje srbske vlade bili v zunanjem svetu na čudnem glasu. Pašičev sorodnik •le med vojsko v diplomatskih kovcekih tihotapil iz Francije v Švico platin. To je prišlo na dan, kar gotovo ni dvignilo ugleda grbske diplomacije. — Ameriški predsed-je odvzel dovoljenje generalnemu konzulu naše države Saviču vsled njegovega Gasilnega obnašanja. Tudi ta afera nas ni Počastila med Amerikanci. Naša vlada pa Je nato tega moža, ki ga je zasledovala ameriška porota, imenovala za generalnega konzula na Dunaju. — In sedaj prihaja nov škandal naše diplomacije baš z Dunaja.
Znano je, da je naša vlada vsled silnega padanja naše valute hotela s posebno ftaredbo nadzorovati promet z devizami in jutami. Znano je tudi. da so na ljubljan-pošti vestni uradniki zaplenili večjo T^tozioo pošiljatev, v katerih so hotele raz r® banke iztihotapljati devize in valute. Iz .Ograda pa je došlo povelje, naj se zapleteno blago tihotapcem — vrne.
• Dne 17. t. m. so na dunajskem južnem kolodvoru zaplenili tri kovčege, ki so no-s,u na sebi pečate jugoslovanskega poslanstva in bili namenjeni, da jih vzame se-oj v Belgrad jugoslovanski poslaniški ku-rir> Dunajski policiji pa stvar ni dišala ter •!e zaslišala poprej oddelnega načelnika na-Sega poslaništva, čegavi so ti kovčegi, ki Rosijo pečat jugoslovanskega poslaništva, “lož je priznal, da kovčegi niso last poslaništva, ampak da jih je vzel seboj iz posebne osebne prijaznosti do prokurista neke jugoslovanske banke. Nato so dunajske oblasti našega diplomata izpustile, medtem »P so jugosi. prokurista obdržale pri sebi. » kovčegih, ki so jih odprli, so našli za 150 bilijon, valut in vrednost, papirjev. Ker Pa so kovčegi izredno težki (po 100, 70 in ^0 kg), sodijo, da je v njih skrito še kaj drugega kot papir. Ta zadeva je vzbudila Dunaju velikansko pozornost in ni dvo-^a, da se bo ves zunanji svet zopet naslajal nad čudovito maniro naših diplomatov, Prijatelji bodo zmajevali z glavami, naši Nasprotniki se bodo pa smejali, oboji pa °odo mnenja, da 1ako postopanje jugoslovanskih diplomatskih uradov ne more biti v čast državi, katero zastopajo.
Predno se bodo te in take razmere ^ogle izčistiti, bo treba zastopnikom ljudstva visoko zavihati rokave in iti kidat ta korupcijski gnoj, ki bo sicer zadušil nas vse in državo. Vsi pošteni ljudje na krov, da rešimo sebe in državo!
  ——
ANGLIJA NOČE TRGOVATI Z RUSIJO. v Pariz, 18. oktobra, r Dailv Mails poro-ca iz Kodanja: Sedaj v Moskvi mudeče se angleško trgovinsko odposlanstvo se vrne v kratkem. Odposlanstvo je ugotovilo, da mogoče s sovjetsko Rusijo obnoviti pravilne trgovske odnošaje.
POBOJI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI.
Rim, 17. oktobra. V Poggio-Tempesti Toska in je prišlo ponoči do boja med fa-S)sti in komunisti. Tajnik fašistov 1’acini in °n komunist sta ubita. Štirje fašisti so ranjeni.
UMORJEN POLJSKI DELEGAT V MOSKVI.
Varšavo, !7. oktobra. Ponoči od sobo-°na nedeljo je bil Mievi z, član poljske j paf.riacijske komisije, u • torjen v svojem stanovanju v Moskvi. P- ijsko poslaništvo .It zahtevala preiskavo Ujinstvenega do-
UOdkf) 'n	k	.	.	vefiv.
Hala olada se cdrebia Biroln.
Iziava italijanskega lunanjess ministra.
Reka, 19. okt. (Izv,) Iz Rima poročajo, da je italijanski zunanji minister Della Tor-retta izjavil, da nima povoda sestati se s Pašičem, ker je vprašanje luke Baroš že definitivno rešeno, kajti belgrajska vlada se je te luke definitivno odrekla. Sedanjo italijansko vlado niti malo ne vežejo koncesije, ki jih je svoj čas dal conte Sforza. Radi formalne ureditve tega vprašanja bo
predsednik reške vlade Richardo Zanella v kratkem odpotoval v Rim, pozneje pa v Belgrad. Kakor se govori, je padla odločitev glede luke Baroša že ob priliki, ko se je mudil Zanella v Belgradu in se je takrat belgrajska vlada izjavila zato, da Baroš pripade Reki, češ, da za Jugoslavijo itak nima pomena in bi bil le povod neprestanim zapletljajem in konfliktom.
nroff mali mimil.
Bslgrad, 19. okt. (Izv,) Iz Rima javljajo, da se vrši 24. t. m. v Portorose konferenca nasledstvenih držav. Na konferenci 'bodo sodelovali tudi zastopniki antante.
Italijanska vlada bo poskusila, da stvori v Italiji torišče za rešavanje vprašanj, ki se tičejo srednje Evrope, da tako oslabi moč male antante.
!lw padec nale Krone.
Nasproti katastrofi.
Zagreb, 19. okt. (Izv.) Današnja pred-borza notira sledeče kurze:	Budimpešta
40—40.5; Berlin 164—166; Italija 10.80— 11; London 1075; dolarji 278; Pariz 20.30; Praga 295—297; Dunaj 9.50.
Dunaj, 19. oktobra. (Izv.) Na današnji predborzi notira Zagreb 10.30, kar bi odgovarjalo naši pariteti 9.70. Tuje divize so so se nekoliko dvignile.
Curih, 19. oktobra, (Izv.) Naša krona je ponovno padla in sicer od 1.91 na 1.81, med
tem ko je nemška marka zrastla od 2.93 na 3.15, Italija od 20.55 na 21, Praga od 5.60 na 5. 65, dolarji od 5.25 na 5.41, Brzojavka o devizi Dunaj je najbrže pokvarjena. Glasom brzojavke bi se Dunaj namreč dvignil od 0.29 na 0,37, kar pa je zelo malo ver-Hetno. Upanje, ki smo ga včeraj gojili, da se bo naša krona dvignila, je splavalo po vodi in z mirnim licem gremo nasproti — katastrofi.
Iflii rafiiltaici in demanti.
ProfRčev vpliv v Srbiji.
Belgrad, 19. oktobra. (Izv.) Po sestanku Ljube Davidoviča in Ljube Jovanoviča se ni vršil niti en sestanek več, dasiravno so demokrati to trikrat zahtevali. Zanimivo je, da Ljuba Jovanovič ni hotel dati nikake izjave in je jasno, da on nima one polnomoči, kakor demokratski zastopnik Ljuba Davidovič. Ta negotovost dela demokratom velike skrbi, ker bo Pašič takoj, ko se vrne s kraljem, podal svojo de-misijo in bo kralj stopil v stik z vsemi parlamentarnimi grupami in je v tem slučaju dana možnost, da koalicija definitivno razpade.
Belgrad. 19. oktobra. (Izv.) Ko je začel Stojan Protič svojo akcijo, so vsi bel-grajski listi pisali, da je taka akcija v
leji na »sfsllste-mažars&i nseji.
Dunaj, 19. okt. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt«, sc na nekaterih krajih ponavlja streljanje in prekoračenje meje po madžarskih tolpah. Pri Schieferju je bil med banditi in avstrijskimi orožniki, ojačenimi 7. državnimi brambovci, boj, v katerem je en domobranec dobil strel v roko. Tudi pri Blumau se je streljalo.
Srbiji popolnoma brezuspešna. Zadnje dni pa zadobiva ravno v Srbiji g. Protič na pristaših in iz vseh krajev prihajajo poročila, da so pristaši radikalne stranke odločno proti vsaki nadaljni zvezi z demokrati. Okrožni odbori radikalne stranke pošiljajo slične izjave strankinemu vodstvu in zahtevajo, da se čimpreje prekine zveza z demokrati. Zanimiv je dogodek, ki se je te dni zgodil v Požarevcu. Radikalna poslanca Vukičevič, bivši predsednik narodne skupščine in Jovanovič, minister saobračaja n. r. sta od okrožnega odbora zahtevala, da se izjavi, da li je za revizijo ustave ali ne. Odbor ni hotel dati nobene izjave, ter se lahko smatra, da stoji na stališču revizije.
Htentat na Spansfee minisirs.
Madrid, 18. oktobra. Iz Viga se poroča: Iz Lizbone se javlja, da je koncem banketa, ki ga je dal župan prirediti vladi na čast, eksplodirala bomba v trenutku, ko so šli ministri iz dvorane. Bomba je lahko ranila več ministrov. Policija je aretirala nekatere revolucijonarce, ki so bili pobegnili v bližnje Kavarne.
Francoski parSavnent.
Pariz, 18. oktobra. Danes v torek bo francoski parlament nadaljeval svoje delo. Parlament bo razpravljal o raznih interpelacijah, ki se tičejo zunanje in notranje politike in katerih bo predloženo okrog 40. Razpravljanje o teh interpelacijah bo trajalo gotovo nekaj dni in bo končano morda šele 28. t. m. Ker odide Briand 29. t. m. k \vaidiingtonski konferenci, menijo nekateri, da se bo ob tej priliki na zadnji seji, katere se še udeleži Briand, glasovalo o zaupnici Briandovemu kabinetu. Toda Briandovi nasprotniki, pristaši nacionalističnega bloka, niso več čvrsta skupina in zelo verjetno je, da se jim manever zoper Briandov kabinet, ki ga nameravajo izvršiti na zadnji seji, ne bo posrečil. Tudi če bi si za hip pridobili vlado v svoje roke, bi se ne mogli obdržati na vladi, ker bi nikakor ne mogli dobiti potrebne večine zase.
Pariz, 18. okt. V parlamentu je Mar-gain izrazil svoje obžalovanje zaradi postopanja in politike ruske vlade in je zahteval, da naj vlada podpira stališče, ki ga je obrazložil Nansen na skupščini zveze narodov. Leo Daudet (rovalist) je v daljših izvajanjih kritiziral ukinjenje gospodarskih sankcij in politiko zbližanja k Nemčiji,
Pariz, 18. oktobra. Parlament se je zopet sestal. Zbornica je na predlog ministrskega predsednika Brianda sklenila, naj se takoj prične debata o interpelacijah, ki se tičejo splošne zunanje politike. Debata se bo prejkone nadaljevala v več sejah. Margain se je bavil z zadnjimi pogajanji in obžaloval, da nova gornje-šlezij-ska meja dopušča Nemčiji znaten industrijski vpliv. Odobraval je namero ministrskega predsednika, ki pojde h konferenci v Washington, kjer se bo razpravljalo o omejitvah vojnih priprav. Socialisft Moutet je izvajal, da je za Francijo in za ves svet važno, pomagati Rusiji. Poudarjal je tež-koče, nastale po mednarodnem komiteju.
—	Ministrski predsednik Briand je izjavil, da je umevno, da si komite zagotovi, da se pomoč ne odtegne pravemu namenu in da išče garancij. »Mi ne pozabimo,« je dejal ministrski predsednik, : da je padlo na tisoče Rusov za skupno stvar k
SMRT BIVŠEGA BAVARSKEGA KRALJA.
Sarvar, 18. oktobra. Smrt razkralja bavarskega, ki se je že nekaj dni zavedal samo malo minut, je nastopila po krvavitvah želodca. Pomaziljeno truplo ostane še nekaj dni v Sar var ju in bo potem pre-oeliano v Monakovo.
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3® VIN
Se esi cziied!
KUPOVANJE VOLIVCEV NA DRŽAVNE STROŠKE.
Na kako nesramen način zlorabljajo demokrati agrarno reformo v svoje strankarske svrhe, priča naslednje poročilo vojvodinskega »Dunava«. List piše: »Že dve leti ima Vojvodina vsako jesen in vsako poletje nenavadne goste. Velike skupina Ličanov, Banovcev, Hercegovcev, Bosan« cev, Zagorcev itd. prihajajo v Novi Sad, Subi ico, Vršac in Bečkerek, kjer jim agrarne oblasti dele zemljo. Ljubo bi natri bilo, alco bi ti naši bratje prišli zato, da se tu naselijo in ojačijo srbski živelj med nami. Toda oni prihajajo samo, da sprejmejo zemljo v začasni zakup, a ne da bi zakup tudi plačali. To dolžnost prepuščajo enostavno naši prezadolženi državi, oni pa samo najdejo ljudi (pri tem ne vprašajo, dali je kdo Srb, Nemec ali Madjar), ki vza-i mejo od njih zemljo v podnajem in jim pla« čajo 25—30 tisoč kron najemnine; drugi svojo zemljo enostavno prodado Idvojicic 1rojici ali tudi četvorici, se nagoste, prejmejo denar in odidejo, odkoder so prišli.' To je demokratska agrarna reforma. Tajništva demokratske siranke v Zagrebu ift drugih mestih pošiljajo te ljudi semkaj, da jim Vojvodina plača davek za to, ker s© glasovali za Pribičeviče, Križmane in druge demokrate. A naši ljudje v Vojvodini zato ne morejo dobiti dovolj zemlje za lastno obdelovanje. Križman je lani samo ,v £>anatu razdelil demokratskim volivcem is Hrvatske 61 tisoč oral zemlje. Tako so demokrati nagradili nad 7000 svojih volivcev. Kdo kontrolira, če imajo ti ljudje sploh pravico do zemlje? Doklej bo še naša država podpirala lenobo? In doklej bo Vojvodina plačevala demokratske volivce iz Hrvatske in ostalih krajev?«
Doklej, dodajemo mi, bo trajalo v naši državi to svinjsko gospodarstvo propadi« policajdemokratske klike?	;•
StaHilanski zastopniki na razorožitveni konferenci
Rim, 18. okt. Ministrski svet je imenoval člane komisije za konferenco v Was-hingtonu. Po tem dokončanem sklepu bo
v	komisiji senator Albertini, senator Ro-lando Ricci in washinglonski poslanik. Nadalje je določil ministrski svet, da se bo tudi minster za zunanje posle Della Torre-tta udeležil konference, ako se je udeleže zunanji ministri drugih držav.	,	,
PRED ZASEDANJEM PARLAMENTA.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o sklicanju skupščine in je bilo sklenjeno, da s® smatra to zasedanje kot izredno in kot nadaljevanje. Vprašanje konzorcija »Omnium, Serbe« se ni rešilo in se počaka, da se vrne minister financ dr. Kumanudi. Podpisanih je bilo več ukazov notranjega ministrstva,
MEDNARODNI DELOVNI URAD. \
Ženeva, 18. oktobra. Zasedanje upravnega sveta mednarodnega delovnega urada se otvori tukaj v sredo.
NEMŠKE VOJNE LADJE ZA JUGO- .
SLAVIJO.
Belgrad, 19. oktobra. (Izv.) Kakor poročajo, bode v Kotarsko Inko v kratkem prispelo 6 vojnih ladij, ki nam jih kot vojno odškodnino izroči Nemčija.
MIROVNA POGODBA MED AMERIKO IN NEMČIJO RATIFICIRANA.
WashiDgton, 18. okt. Senat je ratificiral mirovno pogodbo z Nemčijo s pridržkom, da se bodo Zedinjene države dale; zastopati v reparacijski komisiji, v drugih mednarodnih komisijah pa ne brez dovoljenja senata. Senat je ratificiral tudi mirovni pogodbi z Avstrijo in Madžarsko.
ŠPANSKA OFENZIVA V MAROKU.
Luudou, oktobra. Pri zopetni osvojitvi Zoluana so Španci našli pohabljena trupla 400 španskih vojakov:
AVSTRIJA NEZADOVOLJNA.
Dunaj, 18. okt. Odsek za zunanje zadeve je po kratkih izvajanjih zveznega kance-larja dr. Schobra sprejel nastopni predlog: Postopanje ententnih sil pri ratifikaciji trianonske mirovne pogodbe dokazuje, da oči-vidno nočejo izvršiti važne teritorijalne do«
V Ljubljani, sreda, 19.
CENE PO POŠTI:
za četrt leia li 36'— za en mesec K 12*—
Uredništvo In upratništvo * Kopitarjevi ulici štes. G — TtJefor uredništva Štev. 50 —* Teiefor upravništvs štev. 323 <=
locbe st. germainske državne pogodbe, in sicer ravno one, ki so ugodne za Avstrijo. Z ozirom na to, da se je položaj vsled tega izpremenil, se zvezna vlada pooblašča, naj nadaljuje v Benetkah pričeta pogajanja in naj jih s pridržkom ustavne odobrntve zaključi. Pri tem pa mora odločno varovati interese Avstrije in burskega prebivalstva.
politični dogodki
Shod ljudske stranke na Vicu se Je vršil sinoči ob 7. uri zvečer v Društvenem domu. Zborovanje, ki je došlo nanj nad 250 somišljenikov, je otvoril p. T. Tavčar, vodil pa ga je šolski vodja Štrukelj. Govorila sta najprvo poslanec Sušnik in urednik Kremžar, nakar je v pol-drugoumem govoru razvijal programatič-ne misli dr. Korošec, ki so mu zborovalci prirejali velike ovacije. Zbor je sprejel več resolucij, v katerih zahteva od vlade, naj se takoj omogoči redno poslovanje občinskega odbora; protestira proti nameravanemu razkristjanjenju šole ter izreka zahvalo in zaupanje poslancem SLS, Jugoslovanskemu klubu in posebno dr. Korošcu. Shod je trajal skoro 3. ure, a so udeležniki. vstrajali do konca polnoštevilno in z vnemo. Misel Ljudske stranke raste in zmaguje.
-H Italijanska dvojna igra v Albaniji. Italijani so na mednarodni konferenci v Parizu obtoževali našo državo, da ona neti upore in nemire v Italiji. Mednarodna konferenca je nato imenovala posebno komisijo, ki naj bi na licu mesta preiskala stvari. Sedaj se pa Italija zvija in protivi temu, da bi komisija odšla v Albanijo, ker bi tamkaj našla ogromne množine vojnega materiala in turških častnikov, ki jih je tjekaj poslala Italija za napade na Jugoslavijo in Grčijo. To so odkrito povedali v Parizu delegati miriditske republike. Taki so zavezniki iz rapallske pogodbe!
J-J- Nova vlada na Češkoslovaškem in njen program. Na otvoritveni seji češkoslovaškega parlamenta za jesensko zasedanje se je predstavila nova češkoslovaška vlada. Ministrski predsednik dr. Beneš je podal pogramni načrt nove vlade, ki je v glavnem sledeči: Državno finančno ravnotežje se uredi z inozemskim posojilom, no-
vi	davki se ne nalože. Poskrbi se za invalide in izvede agrarna reforma. Podkar-patska Rusija dobi obširno avtonomijo z zakonodajno močjo. V zunanji politiki bo vlada skušala doseči reorganizacijo Srednje Evrope s pomočjo male entente, ki je močan činitelj miru. Razmerje z velikimi zavezniki je prijateljsko, z Nemčijo in Avstrijo urejeno in ugodno. Upanje je^ da se sedaj izboljšajo tudi odnošaji z Madžarsko. S Poljsko se vrše pogajanja. Monarhistična nevarnost obstoja, a je ni precenjevati. — Češkoslovaška republika je na zunaj in znotraj popolnoma zavarovana in konsolidirana.
-f-j Politika vojvodinskih Nemcev. Su-botiški >Deutsches Volksblatt« piše, da vojvodinsko nemško prebivalstvo ni inte-resirano na vprašanju o centralistični ali federalistični ureditvi Jugoslavije. Njim je vseeno, da-li je na vladi Pasic ali Protič, da le njim da pravice, ki jim gredo.
Bivši bavarski kralj umrl. Na svojem gradu na Madžarskem je 18. t. m. umrl bavarski razkralj Ludovik.
S*I •••.*=?■• r-rag^i ~ ••■^■"1==
Skopuh.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J.
.	(Dalje.)
Tekom tedna ni Cecilija nikdar zapustila samostanskega dvorca, celo na pragu je ni bilo videti. V nedeljah pa je šla k maši v spremstvu starega strica in Tisa.
Že tri nedelje se je postavil Bart ob poti, po kateri je vedel, da bo prišla Cecilija. Često, kadar ga je deklica zapazila in kolikor časa je bila v njegovi bližini, je povesila oči in šla mimo njega, ne da bi upoštevala njegovega pozdrava. Če se pa je delala Cecilija, kot da jo on sploh nič ne zanima, mu je pa stari Jan pošiljal ostre žarke srepih pogledov in mu nemo očital strašne stvari. Tis se je ozrl na mladeniča vedno s skrajno zaničljivostjo in postrani, medtem ko je prijel Cecilijo zaupno za roko, se obračal k njej z namembnim dobrikanjem in se sploh obnašal tako, kot da obstoja med obema neko razmerje, ki opravičuje to izredno prijateljstvo in zaupnost.
Nemogočo pa je povedati kako bolestno je prevzelo mladeniča ob vsakem takem srečanju. Že če je videl bledo Cecilijino obličje, ki je bilo izprano od solz, je zadostovalo, da jo trpel najgroznejše muke; toda zaničljiv posmeh hudobnega Tisa je še kriiteje .trgal njegovo razdivjano srce.
Trikrat jo je torej čakal na poti v cerkev in tudi 11 ikrat jo pot tudi zapustil in se skril v tišino smrečevega gozdička, da bi nikdo ne videl solz, ki so neprestano močile njegovo lice.
Ker mu je tako čakanje povzročevalo le trpkost in ga še bolj razburjalo, je od sedaj te poizkuse opustil. Le še vdova zidarja Jana je bila edina, ki ie od časa do šaša
-f Nemško časopisje proti Italiji. Nemško časopisje kar najostreje napada italijansko vlado, kateri očita, da je postopala pri posredovanju med Avstrijo in Madžarsko pristransko.
+ Združitev reptsblik Srednje Amerike. Srednje-ameriške republike Honduras, Quatemala in San Salvador so se združile pod naslovom: Srednjeameriška federacija.
SDnevni dogodki
— Fantom Kamniške dekanije! V nedeljo ,dne 23. t. m, vsi, ki ste potrjeni k vojakom, v Kamnik! Dekanijski odbor SKSZ priredi ta dan za vas poseben tečaj z zanimivimi poučnimi predavanji govornikov - bivših vojakov. Tečaj je celodneven. Spored bomo še objavili.
— Strahovit zločin laških financarjev. Iz Prvačine poročajo o novem vnebovpi-jočem zločinu laških državnih organov nad našim človekom: Minolo soboto se je peljal posestnik Franc Budal iz Prvačine na obisk k svojim sorodnikom v Dorn-berg. Na potu proti domu sta obstopila njegov voz dva laška financarja. Budal je mislil, da gre za aretacijo in je dospevši z vozom do svoje hiše prosil, da bi smel svojim otrokom izročiti sladkarije, ki jim jih je prinesel od sorodnikov. Financarja sta namesto odgovora napela puški in ustrelila na Budala. Ta se je smrtnozadet takoj zvrnil. Nato sta financarja Budala za noge potegnila z voza in ga po tleh vlekla v pol kilometra oddaljeno finančno kasarno. Tu so ljudje slišali prihajati iz kasarne obupne klice Budalove: Zverinski laški financarji so umirajočega Budala še pretepali in mučili. Kasneje so Budala prenesli v goriško bolnišnico, kjer je takoj umrl. Budal je bil vrl mož in odločen Slovenec in si nihče ne more misliti, da bi bil kaj zakrivil. Zapustil je vdovo in tri otročiče, katerih najstarejši je pet let star. Budalu je domače prebivalstvo priredilo veličasten pogreb. Barbarska Italija ima na vesti eno žrtev več, za katero bo dajala račun!
— Od italijanskih financarjev obstreljen. Lorene Debelak, posestnik iz Koprivnika v Bohinju bi moral dne 1. novembra odriniti k vojakom. V ta namen in pa ker so začeli mejo med Jugoslavijo in Italijo strožje zapirati, je šel čez demarkacijsko črto komaj 300 korakov od meje daleč k sestri v Laniše, da se od nje poslovi. Nazaj grede, dobrih 4 do 5 korakov pred lastno hišo, počijo streli, ki so jih oddali financarji, stoječi ob meji. En strel je zadel Debelaka v trebuh. Financarji so ga pustili ležati na licu mesta in se niso več zmenili zanj. Pozno ponoči so ga našli ljudje nezavestnega, opozorili so orožniško stanico v Savodnjah. Orožništvo ga je za prvo silo obvezalo, nato pa odvedlo, da se ga prepelje v bolnišnico. Poškodba je smrtnone-varna.
— Junaški dečko, 12 letni Ilija in 10 letni Žarko Miljak iz Mostara sta se nedavno kopala v Neretvi. Žarko, ki zna izvrstno plavati, je zaplaval na globoko in vabil za seboj tudi svojega brata Ilija. Ls-ta ni znal plavati, vendar je sledil bratu. Tedaj ga zgrabi silni tok vode in pokoplje. Ko je Žarko to opazil, je nemudoma hitel na pomoč svojemu bratu. Po daljšem iskanju je otipal v vodi in ga z nadčloveško
vsaj nekoliko osolnčila njegovo opustošeno dušo. Prav dobro je vedela kaj in zakaj mladenič na tihem trpi, toda pri tem je tudi umela dotakniti se najodličnejših strun njegove notranjosti in zbuditi na njih rahel spev upanja. Brez ovinkov mu je izgovorila besedo »ljubezen« in ga prisilila, da se ji je izpovedal. To ji je dalo povod in tudi pravico, da ga je z neprikritimi besedami tolažila, in je neprestano govorila z njim o Ceciliji, vzbujajoč mu upanje, da ga tudi deklica enako močno ljubi.
Uboga žena se je, odkar ni bilo več Cecilije z vso pridnostjo posvetila delu. Od jutra do večera je bila z otroci vred na nogah. Če se je prikazal Bart na polju, je že stopila k njemu in ga malo potolažila, nakar ga je spet pustila z namenom, da ga čez eno uro ponovno obišče.
In če je moral iti mladenič mimo samostanskega dvorca, je našel v bližini ubogo Kaet, ki je sedela s svojimi otroci na trati, kot da opazuje skopuhovo bivališče. In če je prišel v vas, najsi v suhem vremenu ali v dežju, jo je že našel zaposleno pri delu. In če je v nedeljo postal na poti, da bi videl mimoidočo Cecilijo, je opazil kako je vdova drzno stopila pred deklico in jo zaprosila »vbogajme«, čeprav, sta jo starec in Tis neprijazno odpravila.
Gotovo je ubogo vdovo gnalo k razvitju teh prekomernih naporov, čustvo hvaležnosti do Barta in Cecilije; mogoče pa jo je k tej delavnosti bodrilo sovraštvo, ki ga je nehote čutila do zakrknjenega Tisa.
In v resnici: kjerkoli in kadarkoli je srečala Cecilijinega lazuna in sovražnika mladega Barta, ga je pogledala tako ostro in skrivnostno v oči, mu je zapretila tako drzno in ea izzivala, da ee ie čutil Tis pred
močjo spravil do brega, kjer so mu priskočili na pomoč drugi liudje, ki so ves prizor opazovali. Tako je junaški 10 letni dečko z nevarnostjo lastnega življenja rešil svojega 12 letnega brata.
— Ponesrečeni železničar, Ko je pre-mogar Josip Matevžič na Jesenicah premetaval na tenderju premog, je napačno stopil in dobil radi prehitrega sunka z lopato kilo, katero je moral zdraviti v lju-Ijanski bolnišnici.
— Pomanjkanje mleka v Zagrebu, V Zagrebu je nastalo tako pomanjkanje mleka, da ga hodijo ljudje čakat že ob 3. uri zjutraj. Upajmo, da nas bo ljubljanska mestna mlekarna obvarovala pred tako mlečno stisko.
— Konzorcij za Hško-dalmaimsko železnico, Primorsko gradbeno društvo v Splitu je dobilo koncesijo za dovršitev li-ško-dlamatinske železnice. V društvu je več inženerjev in nekaj domačih denarnih zavodov,
— Ogenj v Hrastniku. V^nedeljo zvečer se je vžgalo pri rudniku skladišče si-rovin. Gasilno društvo je imelo ravno vajo. Ko so bili gasilci ravno gotovi, so imeli priliko gasiti zares. Samo njim in občinstvu se je zahvaliti, da ni ogenj vsega uničil. Pozneje so prišla sosednja gasilna društva na pomoč. Posrečilo se je ogenj v 4 urah pogasiti. Z ognjem je bil ogrožen delavski zaslužek.
£jubljanski dogodki.
Ij Igra v korist vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Dramatični odsek poverjeništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani L. Anzengruberjevo narodno igro »Krivo-prisežnik«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Severjevi trafiki v Šelenburgovi ulici in Koželjevi trafiki na Sv. Petra cesti št. 95. — Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Z ozirom na to, da je čisti dobiček namenjen izključno v dobrodelne svrhe v prid vojnim invalidom, vdovam in sirotam, apeliramo na občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži predstave ter s tem pripomore do tem zadovoljivejšega uspeha. Predplačila v ta namen se hvaležno sprejemajo.
lj Nemorala na trgu. Na ljubljanskem trgu slavi prekupčevalstvo prave orgije. Razpleteno je na vse strani in med seboj v tihem dogovoru. Kar pride na trg, se mora prodajati po cenah, ki jih ono določi; dobička željan je vsak in si tudi kmetski prodajalec ne da dvakrat reči, naj prodaja 2—5 K dražje nego je sam nameraval. Prekupčevalci se na ta način izognejo konkurenci, preveliki dobičcik enih in drugih pa mora plačati sestradani konsument.
—	Kako dela prekupčevalstvo, samo en zgled: Neka invalidna oseba se ie po zgledu mnogih drugih lotila prekupčevalstva. Imela je pa — kot začetnik — pošteno srce in je blago prodajala 2 K pri kg ceneje nego ostali prekupčevalci. Takoj so le-ti planili po njej in jo obdelavah zaradi konkurence. No, dotična oseba je ostala pri svoji ceni, pa je po njenem lastnem zatrdilu v enem samem dnevu oz. dopoldnevu »zaslužila« znatno več, nego zasluži dober delavec ali uradnik s svojim de-
njo čisto razoroženega in se ga je začel lotevati strah in se ga začelo polaščati prepričanje, da ta uboga ženica, ki jo je tolikrat pahnil čez prag, sumi o. njegovih namenih glede stric Janove dedščine.
Čemu se je boji — tega .ni pravzaprav vedel; toda ravno zato je nehote vztrepetal ob misli nanjo.
Poleg tega mu ni ostalo neznano, (la mora vdova tudi nekaj dobiti od Janovega premoženja; to je bil pa pravzaprav glavni vzrok, da jo je tako črtil in mrzil.
Ta strah in skrb, posebno pa še očivi-dno in nenavadno rastoče pešanje starega 'strica, ga je vedno bolj sililo, da je skušal Cecilijo na vsak način in z vsemi danimi sredstvi pridobiti zase. Zdaj se ji je prilizoval, obljubljajoč ji vse najboljše in najlepše; zdaj je bil spet napram njej osoren., robat in divji, skušajoč nedolžno deklico z grožnjami, celo s smrtjo prisiliti, da se mu uda in ga poroči.
Toda vsa njegova, še tako dobro premišljena podla sredstva so bila brezuspešna. Cecilija je ostala nespremenljiva in trdovratna pri svojem prvem sklepu in se vdajala molku.
Nekega zgodnjega jutra je sedela sama
v sobi pri ognjišču. V naročju je imela kos blaga, ki ga je pripravila za šivanje. Toda dela se ni dotaknila; njene roke so ji trudno počivale na kolenih in od časa do časa jo glasno spregovorila kako svojo misel. Najčešče so se ponavljala imena mladega Barta in strica Jana. Toda njen obraz je ostal miren in nepremičen kot izraz sohe.
Nenadoma je udaril na njeno uho ropot moških korakov. Hipno je oblila njeno lice mrtvaška bledost in tako plašno se je
lom. Koliko zaslužijo potem drugi prekupčevalci? Ni čuda, da že nihče ne mara več delati, ampak se vse drenja v kupčijo. Ali res ni sredstva, da bi se tem tržnim pijavkam prišlo do živega?
lj Nadjenčkova mati pred sodiščem* Dne 9. julija letos je našel v Nunski ulici narednik Joško Rožanec novorojenčkaf katerega je nesel na policijo. Okrajni policijski nadzornik g, Habe je s svojimi organi zelo naglo aretiral najdenčkova mater Ivanko Bernik iz Sv. Andreja pri Škofji Loki, katera je najdenčka b.oječ se očeta m sestre povila pod kozolcem in ga nesla v Ljubljano, kjer ga je izpoležila v Nunski ulici. Deželno sodišče je najdenčkovi ma-teri prisodilo 14 dni ječe,
lj Dolg govor policijskemu stražniku. Pol. stražnik Franc Humar je 9. avgusta aretiral delavca Franca Surka, ker je v baraki pri mestni klavnici grozil Ivani Roj-škovi. Ko je stražnik Humar peljal Šurka na policijo, je ta g. Humarju govoril sledeč originalni govor: »Pr,.,, pes policijski, Ti boš mene aretiral, si preneumen. Baraba policijska, olike se pojdi učit. Umazanec, Ti dobro veš, kam se gre v zapor, a kaj boš ti vedel, Bog ve, odkod si privandral v Ljubljano.« Nato se je oddahnil in rekel Humar u, da bo še tudi on zaprt in da bo ta sistem izginil. Grozil mu je s pestmi in mu žugal, da bo z njim na kratko naredili ko bosta skupaj prišla. Na deželnem.sodišču so prisodili Šurku 24 ur zapora, lj Goljufija. Vladimir Vozlaček, trgovski sotrudnik v Ljubljani, je meseca julija letos nalagal g. Ivana Košenino, da mu bo dobavil 15.000 kg sena, G. Košenina j® plačal Vozlačku na račun 5000 K, toda g-Košenina ni dobil sena in tudi Vozlačka ni več videl, vsled česar je goljufijo naznanil policiji, katera je izsledila goljufa v osebi Vozlačka in ga izročila sodišču. Vozlačku je zborno sodišče ljubljanske deželn* sodnije prisodilo 2 meseca ječe,
lj Sodelavca okradel je mehanik Ivan Hudo1 vernik. Vzel je namreč v delavnici mehaniku Iv. Jurkoviču iz suknjiča, ki je visel v delavnici, 42 kron. Tatu je zasačil pri dejanju vajenec France Lepošič.
JCaša društva.
d Odbor SKSZ za jutri sklicane seje vsled važnih zadržkov nima. Pač pa se vrše seja v četrtek, dne 27. oktobra t. i
Podpredsednik.
d Dramatski tečaj Ljudskega odra.
Mesto petka, ko je predavatelj zadržanj se bodo vršila odslej predavanja v sre: do. Prvi sestanek po tem redu je danes ob 20. uri. Pozivam vse, ki žele sodelovati na našem odru, da se sestanka zanesljivo udeleže. — Upravnik.
Socialni vestnik.
o Ruski otroci na Češko. Ceškoslovašk9 je izjavila, da je pripravljena prevzeti 400 ruskih otrok z ozemlja, kjer je lakota. Oti'0' ci naj se pripeljejo samo do poljske meje, od tam dalje bo vse preskrbela češkoslova7 ška vlada.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
zdrznila, kot da trepeta pred grozno prikaznijo.
In v resnici: skozi vrata je stopil Tis.
Cecilija je še globlje sklonila glavo, da bi skrila svoj obraz; sicer pa je ostala ne* premična.
Na obrazu zločinskega Tisa je bil razlit tako satanski, tako strupeni smeh, da je bil dekličin strah docela upravičen.
Ne da bi izpregovoril kako besedo, ss ji približal, kot da hoče s kleščami kaj pobrskati po ognjišču. Pri tem pa je ubogi deklici tako močno stopil na nogo, da je revica po vsem telesu vztrepetala. A od sebe ni dala niti glasu, niti vzdiha; tudi tedaj ne, ko je nalašč nastavil svoj komolec k njeni glavi in jo divje sunil v obraz. Nasprotno: stisnila se je skupaj in se .napravila majhno kot oni, ki pričakuje udarcev in se jim brez upora vda.
Ko jo je Tis neka j časa tako peklensko mučil, a ni dobil nikakega odziva, se je zadrl nad njo:
>No, ali ne sedi tu kot kos lesa? Umakni sek
In pri teh besedah jo je tako divje potresel za ramo, da je trknila z glavo ob ognjišče.
Toda vsedla se je ravnotako mirno irt brezbrižno kot preje, vendar pa se sedaj ni mogla več ubraniti najbolj pekočih solz. Grozotni rabelj se je za par korakov odmaknil od nje, prekrižal roke in jo pogle' dal 3 škrtajočim smehom:
>Včeraj sem ti dejal, da je današnji dan poslednji. Premisli! če zaide solnce, ne da privoliš v zakon, te bo doletelo najgroz-neiše kar si sploh misliti moreš.«
(Dalje.)