GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Celjska knfe:
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna Št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, lirvlfsk^^jj^nlov f* j/Dctbor za promicanje učiteljskih interesa za Istru” Pazin. — Izdaja „Zveza jugoslovenskili učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. -\\List je za članefMafAtfeljiiio brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edi^st v TrstU0**^ tole
^rrTT-r-C 'beto k -
Štev. 8.
V Trstu, dne 16. junija 1920.
Za šolstvo v Istri.
Predsedstvo »Zveze jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu" je vložilo na gen. civ. komisarja E. Mosconija sledeči:
PROSVED
Odbora za promicanje učiteljskih interesa za Istru u Pazinu.
Vašoj preuzvišenosti!
U ime svih jugoslavenskih učitelja Istre potpi-sani odbor prosveduje u opče protiv svih internacija, šikanacija i zloraba vlasti prema jugosla-vensldm učiteljima Istre, te zatvaranju hrvatskih škola i pretvaranju talijanske protuzakonite škole.
Napose iznaša ove činjenice:
A) da su neki jugosl. učitelji bezrazložno internirani;
B) da je priličan broj učitelja b?z službe, jer otpušteni ili u dispozic ji;
C) da se neke učitelje sa malom penzijom i bezrazložno umirovljuje;
D) da se plače odmeruju ili arbitrarno ili po-grešno i na štetu jugosl. učitelja;
E) da su oblasti uvele samo tal jansko uredo-vanje, što je protiv zakona i prakse.
F) U koliko smo informirani, učinile se na ovim skolama Istre ove zloporabe i nezakonitosti:
Kotar: Pazin.
I. Hrvatska škola u Pazinu je pre imah 8 razreda — sada ih ima 6. Upravitelj te škole je Tn-lijan. Nije kvalifikovan za tu školu i nije došao do tog mesta redovitim putem. Za ovakve eksperimente nema uopče zakona.
II. 1) Hrvatska je škola u Cerovlju potalijančena
2)	„	„	Gologorici
3)	„	„	Novacima	„
4)	„	„	Veloj Učki
5)	,.	„	Boljunu	„
6)	„	„	Borutu
7)	„	„	Pazu
8)	„	„	bušnjevici
9)	„	„	Vranji
10)	„	„	Bresti
U)	„	„	Drenju
J2)	„	„	Brdu
13)	f9	f9	Coru	,,
Napornem:
a) neke su hrvatske škole zatvorene, a neke imadu manje učitelja.
b) »Družbine" su škole zatvorene.
Kotar: P u I a.
15)	99	99	Lišnjanu	JI
16)	99	99	Pomeru	99
37)	JI	99	Premanturi	99
18)	j >	99	Alturi	99
19)	>>	99	Montidu	99
20)	99	99	Loboriki	99
21)	99	99	Štinjanu	99
22)	99	99	Pero ju	99
23)	99	99	Kavranu	jf
24)	99	99	Marčani	99
25)	99	99	Krnici	99
26)	99	99	Barbanu	99
	99	99	Raklju	>9
28)	99	99	Šajini	>9
29)	99	99	Kanfanaru	99
30)	99	99	Rovinj, selu	99
31)	99	9)	Baratu	99
32)	99	99	Sošidima	99
33) p Nap o m e n a:		99	Smoljanima	99
Kotar: Krk.
Neke su hrvatske škole zatvorene. 14 hrvatskih učitelja pobeglo u Jugosiaviju. »Družbina1 škola u Krku zatvorena.
Kotar: Lošinj.
Od 10 hrvatskih škola 5 ih je zatvoreno. (Čunski, Susak, Unije, Nerezine i Orloc).
Kotar: V o I o s k o.
Sve su »Družbine" škole zatvorene. Neki su učitelji još u internaciji. 11 učitelja je pobeglo u Jugosiaviju.
Kolar: K o p a r.
40)	Hrvatska škola u Ročkom polju potalijančena.
Neke su naše ško'e zatvorene (Draguč, Hum, Brgudec, Lanišče i Dane). »Družbine" škole su zatvorene.
T r a ž i m o:
a) da nam se otvore sve škole, koje smo imali pre talijanske okupacije;
b) da se ustanove i otvore i tamo hrvatske pučke Škole gde je od potrebe. Neke su več i siste-mizovane;
c) da se »Družbi“ dozvoli, da ponovno vrši svoj rad oko naobrazbe i prosvete našega naroda, da može otvoriti svoje škole;
d) da se bivšim interniranim učiteljima, a tih je lepi broj, dade podpuna zadovoljština u moral-nom i materijalnom pogledu;
e) da se sve definitivne učitelje, koji su bili protu-zakonito premešteni ili im se je dogodila bilo kakova protuzakonitost, uspostavi na njihova prvašnja mesta, te da se unapred sa svim učiteljima stupa po opstoječim školskim zakonima;
f) da se ne namčsta nekvalifikovane osobe na učiteljska mesta;
g) da se pobeglim učiteljima dozvoli povratak i da se ih namesti na njihova učitejska mesta;
h) da se otvore sve škole i zavodi, koji su za-tvoreni za vreme okupacije;
i) da se otvore naše gimnazije u Pazinu i Vo-losko-Opatiji; da se otvori hrvatsko žensko učiteljište u Pazinu; j) da jugoslavenske škole nadziru jugoslavenski nadzornici, kako je i pre okupacije bilo; k) da jugoslavenske škole upravljaju jugoslavenski učitelji:	'
1) da poučavaju talijanski jezik, na jugoslavenskim školama gdje je več uveden kao predmet, naši učitelji, koji su za to več osposobljeni; m) da hrvatske i slovenske školske knjige urede i eventualno sastave sposobni jugoslavenski učitelji iz okupiranih pokrajina.
Ovoliko smo bili dužni predočiti V. E. radi naše staleške organizacije.
Nadarmo se, da če do buduče školske godine biti sve naše piitužbe i želje uvažene i da če moči jugoslavensko učiteljstvo nesmetano vršiti svoju kulturnu misiju medju našim narodom.
Bilježimo se za osobitim poštovanjem.
U Pazinu, dne 23. maja 1920.
Odbor
za promicanje učiteljskih interesa za Istru.
a) neke su škole zatvorene.
b) „Družbine“ su škole zatvorene.
Kotar: Poreč.
34) Hrvatska je škola u Foškulinu potalijančena
35)	„	„	Fontanama	„
36)	,,	„	sv. Lovreč Paz.
3")	„	„	Kašteliru
38)	„	Topolovcu
39)	„	Baderni
Za hrvatske šole.
Krški šolski okraj: Radič Mihael. Šolski okraj Volosko: Rajčič August, Mučalo Anton, Baf Franc. Prebil Karel in Jakac Jakob.
Koprski šolski okraj: Sepič Vincenc in Sirotič Josip.
P a z i n s k i šolski okraj: Medvedič Ivan, Opašič Anton, Sufič Ester, Zlatič Marko, Jericijo Marija, prof. Zgrablič Maitin, Lukež Karel, Sti-hovič Leopold.
Predelane ali pa nanovo spisane knjige je treba predložiti Osrednjemu uradu za nove pokrajine (Rim) po posredovanju gen. civ. kemisarijata v Trstu najkasneje do konca meseca julija t. I. — Sestavljene morajo biti na podlagi začasnega učnega načrta, ki ga je izdala za naše pokrajine oblast sama dne 9. maja t. 1. N. 311/3904.
*
* *
Tudi pri šolskih knjigah je tedaj obveljal isti „motto“, ki nam ga je oblast postavila za obravnavanje podrobnega učnega načrta: „S polno paro naprej!" Naj nam verjamejo gospodje pri šolski oblasti, da dobre knjige ni mogoče spisati v enem ali dveh mesecih; kaj še, da bi jo mogli dane?, ko nam manjkajo vsi potrebni viri, ki jih bo treba šele iskati po raznih knjižnicah tu in izven premirne črte. Pa bi nam bila vsaj sama dala dober vzgled in naj bi ne bila lezla na delo s polževskim korakom, ki ne premeri niti v sedmih letih sedem palcev visoke krtine. Če je rabila sama za izbiro 30 imen in izdanje 1 akta dobre štiri mesece, potem si smemo tudi mi določiti najmanj tolikšen, čas, da bo naše delo tudi premišljeno in dobro. Čitank, ki bi jih pa že po enem letu morali zopet ovreči, pa ne prenesejo mršavi žepi naših otrok. Prosimo torej!
JI
99
Šolske knjiše.
V teh dneh je prejela „Zveza“ od civ. komi-sarijata v Trstu odlok glede bodočega odbora za sestavo slovenskih in hrvatskih šolskih knjig. Iz imenika, ki ga je bila svoj čas predstavila šolski oblasti, je ta izbrala sledeče učitelje In učiteljice, ki naj se jim poveri vse delo.
Za slovenske šole.
Logaški šolski okraj: Tratnik Fran, Zupančič Frančiška in Leskovec Leopo'da.
Postojnski šolski okraj: Kenič Andrej, Horvat Adolf in Šraj Janko.
Tolminski šolski okraj: LočniškarFranc.
Tržaški šolski okraj: Kraševic Ivan, Samec Janko, Kleinmayr Ferdinand, Dolenc Marija in Daneu Ivan.
Koprski šolski okraj: Leonardis Gregor in Čendem Angela.
Goriški šolski okraj: Bajt Franc.
Al. Hreščak :
»Komunizem učiteljstva".
To je naslov neke uredniške notice -»Goriške Strahe« oidj 3. t. m., v kateri se z upom in strahom pretres uje vprašanje, ali1 je učiteljstvo že prestopilo v .komunistični tabor ali ne. »Goriška Straža« nas ponovno poziva, da pridemo »ven z besediO'«. Kajti ona, hoče vedeti, pri čem je,
Povdarjam predvsem, da nimam niti najmanjšega povoda dvomiti o iskrenosti čustvovajnja »Goriške Straže«, ko zasleduje korake slov. učiteljstva v zasedenih okrajih, kajti učiteljstvo, skupno z duhovščino, poimenja danes za naše ljudstvo lahko srečo ali nesrečo, blagoslov ali prokletstvo. Od naše dobre ali slabe volje je odvisen preporod alii degeneracija slov. ljudstva, to se pravi: življenje ali smrt. Uscldlepolno vprašanje »Biti aili' ne biti?« visi kot Damoklejev meč nad našimi1 glavami1. Jugoslovansko učiteljstvo zsedenega ozemlja si je sleherni trenutek v svesti, dia gre zdaj za vse; ne zaradi Pariza, Londona in Palilanze, marveč vsled podirajoče se kulturne zgradbe zadnjih stoletij, ki grozi pokopati pod svojimi' razvalinami — ne državljana, ampak — človeka. Vse revoluciijonarne dobe so izlivale z vodo vred tudi otroka iz kopeli. Ko se zibljejo temelji človeške družbe, ko se človeštvo otresa tesnih anahronističnih okov, so le .redki, ki ločijo absolutne od relativnih resnic, pač pa mrgoli1 demagogov, ki si domišljajo, da bodo ustvarjali večne resnice iz svo,-je nečimernosti. Učiteljstvo, ki stoji vsak dan — ne preidi političnimi1 strankami — ampak pred dušami svojih gojencev ,ki jih misli oblikovati, bo stalo vedno na! straži, da obvaruje absolutnost teh duš pred relativističnimi jiurlšarji. Razločevati pa mora bistvo od oblike, večnost od minljivosti, da ne bo v imenu resnice pomagalo tirati človeštva v suženjstvo, da' ne bo v brambi preživelih družabnih oblik cokljia ob kolesju normalnega1 kulturnega razvoja.
A ta pravilen družboslovni vpogled; je le bolj negativna naloga učitelja; pozitivna njegova naloga je straža ob vratih človeške duše. »Človeštvo mora na pot, da poišče svojega 'duhovnega preroditelja. A vse je odivisno od volje; krepka volja pa gotovo; najde,« tako, sem formuliral v 2. št. »Učitelj. Lista« bistvo moderne vzgoje.
Da pa ostane na jasnem glede cilja lin sredstev svojega dela, dia ta cilj in sredstva posploši v vsej ■deželi, da pribori sebi trdne .gmotne podlage, da da poudarek svojemu prepričanju povsod tam, kjer im-,poni,ra le moč, — t. j. pri možeh molči — mora učiteljstvo v organizacijo; kajti ironija zgodovine. je, da korakajo vsi dainiašiniju še-predisitavitelji individualizma br.eechzkno prek o trupel posameznikov ta-ko, da jim la.stno delo postavlja na laž njihovo prepričanje .To so tcir,e,j naloge učiteljske organizacije, ne liberalne in ne komunistične organizacije. Borba za naš krulil ni niti liberalna!, nilti komunistična1, je naša — učiteljska borba. Res je pa, .da srno se morali boiritii za kruh včasih z liberalci, včaisih s klerikalci' — Bog jim odpusti tudi tal greh, kakor jim ga odpuščamo mi. »Goriška Straža«, k:i zastopa oboje, naj jim pa pove, da v naiših srcih ni sovraštva:.
Učiteljstvo je združeno po posameznih političnih okrajih v okrajna društva, ki sio se strnila letos o Svečnici v Zvezo vseh učiteljskih društev v zasedenem ozemlju. Vse razprave prvega Zvezinega zborovanja iso bile objavljene v »Uč. iListiu«. Vse najaktualnejše zadeve učiteljstva se nadalje obravnavajo v »Uč. Listu«. 'Nujno je torej potrebno, da ima vsakdo natančen vpogled' v to delo:, če hoče pravično ocenjevati učiteljsko ,organizacij,ot Že dejstvo samo na sebi, da so združeni v »Zvezi« vsi učitelji brez ozira na politično pripadnost, ne dovoljuje, da bi »Zveza« zasledovala 'druge smotre razum zgoraj navedenih. Drugih organizacij pa, ki' bi diferencirale učiteljstvo po političnih težnjah, v naši deželi ni. Ko se bo to zgodilo, bo »Gor. Straža« lahko natančno informirala' slovansko javnost, kajti dotične politične učiteljske skupine se gotovo ne bodo skrivale.
Če torej »Gor. Straža« dobi še kako Vprašanje o tem, ali je učiteljstvo1 že prestopilo' v komunistični tabor, naj pouči dotične radovedneže tako-le:
»Naše učiteljstvo ne more celotno prestopiti v ■nobeno politično stranko: 1. ker ni politično, ampak strokovno organizirano, in 2. tudi če bi bilo politično organizirano, bi ta organizacija ne bila ■samo komunistična.
Kar imenujete, spoštovani vprašalec, komunizem učiteljstva, ni nikak komunizem, ampak le ergani-začno vprašanje učiteljstva v boju za njegove gmotne in moralne cilje:. Delavska zbornica, v 'katero je učiteljstvo prisiljeno vstopiti, ni komunizem in ne komunistična stranka, akor.avno je res, da tvorijo danes komunisti večino njenih članov, ampak je strokovna zveza vseh tistih stanov, ki mislijo, da si z medsebojno podporo pribdre življenja vrednejšo eksistenco. Delavska zbornica ne predpisuje svojim članom .nihalke religije, nikak ega 'Svetovnega nazirainja, nikaikega političnega prepričanja; pač pa zahteva cd njih medsebojno solidarnost in zvestobo. Nudi pa zato vsakemu članu podporo tisoče v sotrpinov v boju za njegovo pravico1. Vsi zapostavljam so lahko njenii člani, izključeni .so le zapostavljala.
Naše učiteljstvo nima' izbire; druge opore nima, na katere! bi se naslonilo. Ce prinaša s seboj v »Delavsko zbornico« možat namen, pomagati sotrpinom, je lahko zagotovljeno, da nam sočlani v potrebi ne ■odrečejo pomoči. Našemu učiteljstvu v potrebi pomagati, se pravi, ohranjati) mu1 moči, ki jih tako krvavo potrebuje, dh bo moglo biti svojemu narodu res pravi' učitelj in vzgojitelj, ne pa lutka v rokah menjajočih se političnih strank. Če hočemo svojemu narodu dobro, želimo mu značajnih učiteljev, in če misli naše učiteljstvo, da bo v trdni zaslombi pri Delavski zbornici« dvignilo svojo oravstvenost, želimo! mu le, da bil ne bili niti oni, niti mi varani v svojih upih. Naši učitelji, ki stoje danes pred vprašanjem vstopa v »Delavsko zbornico« so ostali moško na svojih mestih v težkih narodovih dneh in jih nisio' zapustili kakor miši potapljajočo se ladjo. Zato nimamo nilti najmanjšega povoda, dvomiti o tem, dal bi utegnili storiti kaj takega*, česar ibi ne mogli opravičevati niti pred' svojo vestjo, niti pred zgodio vin ot«
Ha! šolski problem v itoiilansKI lušl
Le redkokeduj se zgodi', da se loti tujec obravnavanja naših kulturnih potreb z vso ono objektivnostjo mišljenja in presoje v a n ja, ki je potrebna ob problemih, kateri bi morali stati' pravzaprav 'izven vsakega političnega boja, ker pomenijo človeštvu vsakdanji kruh, ki ga prekvašuje in preobrazuje v njegovem čustvovanju in mišljenju, v njegovi duševnosti. In eden izmed najvažnejših problemov je vsakemiu narodu gotovo — šola. Doslej smo bili vajeni, dia' je zrl vsakdo na to našo naj,višjo življenjsko potrebo z očesom zavisti, da je presojal ta naš postulat iz vidika lastne koristi ali mefcoristi. Kakor da bi hotela potrditi veljiavnost tega pravila, pa je prišla bela vrana in storila — nasprotno!
V tedniku »L’Uni'ta«, ki ga izdaja v Rimu poslanec G. Salve mini, je napisal tržaški) profesor dr. Aldo Oberidolrfer članek o šolstvu Trsta, v katerem se je dotaknil, obravnavajoč v podrobnostih 'bodoči njegov razvoj, tudi vprašanja našega, slovenskega šol-
skega problema. Članek je izšel sicer že pred enim letom, a je vendar toliko zanimiv in še danes aktualen, da ga hočemo posneti v širokih obrisih.
Ko je pisatelj v koncizni in lapidarni besedi orisal stanje tržaškega šolstva še izza avstrijskih časov in je ugotovil njegovo visoko razvojno stopnjo, primerjajoč ga' s šolstvom ostale kraljevine, pride z ozirom na njegov notranji ustroj do edino: pravilnega zaključka, d'a naj izvrši na njem italijanska uprava le tiste reforme, ki so neobhodno potrebne vsled iz-premembe političnega režima; varuje naj 'se pai odpraviti vse dpbroi, ki je v njem, 'ker bi bilo' tako' postopanje v škodo ljudstva. O učnih načrtih piše do-slovno: Odkritosrčno rečeno ti načrti, čeravno so avstrijski, vendar visoko1 presegajo' naše in uspehi, ki smo jih z njimi dosegali, so bili boljši' icd onih v .naših šolah (v kraljevini), tako da si želim, naj bi naše naučno ministrstvo izvršilo z vso previdnostjo morebitne izpremembe na šolstvu odrešenega ozemlja. Želeti' bi bilo celo, da bi ministrstvo skušalo dvigniti šolstvoi v kraljevini na stopnjo — gotovo mnogo višjo — tržaškega. —
Po podrobnem navajanju vseh mnogovrstnih šolskih zavodiov našega .mesta, predlagal, naj se opustita kot nepotrebni nemška tehnika (Realschule) in gimnazija ter se dotakne ziopet reforme učnih načrtov, kjer navajaj potrebo, dia se takoj izprememijo načrti za zgodovino, zemljepisj.e in verouk. Težavnejša se mu zdi preureditev meščanskih šol, ki' nekako odgovarjajo nadaljevalni' šoli (Scuola Comple-mentare) v Italiji, a to le zaradi dejstva, da na slednjih poučujejo profesorji s srednješolsko izobrazbo, ■medtem ko poučujejo na prvih ljudsko šolski učitelji s posebnim, strokovnim izpitom.
V zameno za popolno opustitev nemških srednjih šol pa zahteva uvedbo nemščine kot obveznega predmeta1 na vseh ital. srednjih šolah in sicer ne ■samo iz kulturnih, ampak tudlil iz praktičnih vzrokov. Nemščina naj' bi bila nekaka posredovalka v trgovskih odnošajih Trsta z ostalim zaledjem, t. j. s Čehi, Jugoslovani, z Ogri in Rumuni. Neznatni manjšini tržaških Nemcev bi' bilo treba dovoliti najmanj 1 ljudsko šolo, a to pa zaradi pravičnosti. Do tu se pisatelj peča s svojerodnim in ostalim (nemškim) šolstvom.
Potem prehajai na naše, slovensko šolstvo in ker je ta odstavek važen, ga hočemo podati v prevodlu:
i»Zelo kočljiva in težavna je zadeva slovenskih šol v Trstu. Znano ije, da je tržaško mesto — upravljano po liberalcih-naci(onatoih — odrekalo vedno Slovencem ne samo pravico do srednje šole v Trstu, ampak tudi najponižnejši elementarni pouk; samo v okolici so se dovoljevale ljudske šole.
Ni potrebno, da bi sodili danes to .politiko, ki' je puščala tisoče otrok brez ljiUdskošclskega in .srednješolskega pouka, ali da bolje rečemo:	ki jih je
prepuščala propagandi sv. Cirila in 'Metoda (in drugih enakih 'svetnikov), kjer jih gotovo niso učili ljubezni do bližnjega! *)
Stranka, ki je gospodovala v mestu v zadnjem petdesetletju, se je opravičevala za to svoje počenjanje z razlogi, ki so lahko obveljali v dobi splošnega (nacijonalnega)* boja ob^Jadranu. Toda odrekati danes Slovencem in Hrvatom na italijanskih ■tleh one šole, do katerih imajo neoporekljivo pravico’, bi bila ne samo zmota, ampak tudi krivda.
Danes mora dati italijanska' država Slovenom — kolikor jih že bo, — ki bcido zajeti v nove državne meje, gotovost, da ne boidio v nikakršnem oziru oškodovani v narodnem značaju in da bodo dobili od nove vlade — vsled medsebojnih garancij o ravnanju z Italijani bodoče jugoslovenske države — vsa potrebna sredstva, dia .se ubranijici vsakršnemu poizkusu raznaredenja. Od 'teh je najvažnejša šola. Te ne bo mogoče odrekati tudi Slovencem mešanih krajev a niti enim jezikovnim otokcim, ki .so raztreseni v laških pokrajinah.
Tedaj Trst, kjer so Slovenci manjšina, vse prej nego upoštevanja nevredna, bo moral imeti slovenske šole, tudi če boldo te zadele ob staro 'sovraštvo iin starinske predsodke italijanskega ljudstva. Da bi vzdrževal te Šole, vsaj ljudske, mestni magistrat, se mi ne zdi možno, dokler vladajo v nj.em liberalci; toda ko enkrat izpran ene volitve lice mestnemu zastopstvuj in bodo izginili1 vsi naicijiolnjulistični nagibi, ne bo težko najti' rešitve tudi v’ tej reči.
A dokler je tako, je sveta dlolžnost italijanske države, da da svojim novim, neitaliijanskim državljanom možnost Ijjudskošolskega in srednješolskega pouka v Trstu s tem, dia otvori tu kar najhitreje ljudske šole in vsaj eno srednjo šolo s slovenskim 'Učnim jezikom.	>
Nepotrebnci se mi zdi še pristavljati, da bo treba na teh šolah učiti že od prvih let naprej tudi jezik Italije, njeno zgodovino in literaturo, da bo treba resno pokazati otrokom in mladeničem, kaj je nova država, katere državljani bodo, in sicer z največjim spoštovanjem do države, od katere so jih odtrgali politični vzroki a h kateri jih bodo vezala čustva.«
Trditev, da bi postopanje na CM šolah odgovarjalo pišče-vemu mnenju, zavračamo z opazko, da je naš učitelj samo učitelj in ga ni primerjati — z italijanskim! Ured.
To so misli prof. Ob er d orf e rja, ki je socialist in je skušal s .svojim člankom pokazati Italiji pot, ki bi jo imela ubrati pri .reševanju našega šolskega vprašanja1. Enoletna praksa nam je pokazala, da nimajo italijanske šolske .oblasti niti) toliko smisla z.a kulturne potrebe našega ljudstva, kolikor bi ga ne smele imeti niti pri najprimilitivneijšem rodu srednje Afrike. Za Italijo in za 'tržaški magistrat Slovencev ni v Trstu. Od te strani nam niiso še -diali pravice. Še več: Zavod, ki srno si ga odprli dn ga' vzdržujemo z žulji svojiihl rok, je izpostavljen dan za dnem šikanam ■ravnoiiistih oblasti, ki) bi naim ga morale pravzaprav vzdrževati.
I	i organizacije.
Poziv na učiteljski sastanak u Matuljima, Dne 1.
jula' o. g. u 2 sata pcipcdne oibdržavat če se u pučkoj škofi u Matuljima .sastanak učitelj (ic) a vcloskoga kotara uz sledeči dnevni red: 1. Črtanje zapisnika,
2.	Piriiopčenjia, 3. Ljiud!s|ki' život i pesma, Rasprarvlja kol. g. Vekoslav Ličan. 4. Rasprava o doznačemm novim berivkna. 5. Slučaj nos ti.
Opialsika k IV. t. 'Nova su beriva dozmačena, ali mnogi nisu dobili tačno, štio ih ide — toliko ima tih pogrešafcat Svatko neka donese sebom sledeče pcdlatike: Dan nias.tupa 1. službe, trajanje službe na javnim puškim Skalama, mesec i godina ispita osposobljenjla, obilteljske podatke (ka.kve je poslalo na više vlasti početkom febrara o. g.), tačan izno: dobod.aka dne 1. 5. 1919. ii to napose: Plate, kvin-kvenija, funkcijskoiga, lokalnoga, skupairinskoga do-plaitka., nadalje, kcliko mu je deznačema novih beriva: Plate, skupar.iinskoga, funkcijjskoga, lokalnega, dopunidibenolg fdiiff. compl.) doplatka. — Kotar-ski odbor.
Skupština Krčkog učit. društva. Dne 22. V. o. g.
obdiržavalo je Krčko učit. društvo svciju 25. glavnu. god. sikupštinu v Puntu.
Skupština bila je sazvana za dne 1. maja i redo-vito prijavljena, 15 dlana pirije, polit, oblasti. Medju-tiin, ova je abdržavanje skupštine 1. maja dan priljie brzojavno z.abranila, motivirajoč to time, da joj nije stigla’ nit’ molba, nit’ prijava za obdržaVanjje skupštine.
Skupština bila je Enojno posječena: 32 člana i gost P. Matanič.
Predsjedn.ik, kol, Uravič, toplo1 je pozdravio skup-štinare ii oicrtao glavne momente u životu društva e d posl jedo je gl. skupštine, obdržavane u Ko.rnTču 22. XII. pr. gad'.
Tajnica’ - blagafnica, kol. Pavačič, očrtala je diruš-tveni rad u spomenutoim razdoblju i prikazala stanje društvene blagajne.
Na j.ednodušnu želju odlučio se dosadanji' društveni odbor da upravlja društvom i dalje, dol iduče glavne skupštine.
■Kol. Katunar i kolegica Kraic raspr.avili su temu: Uti/ecaj rata na školu i moralno - etičET razvitak ■mladeži.
I jedlan d druga- učinili su to tememljito i pjesni-čkim zanosom, te nam prirediše jedan sat pravo.g duševno,g užitka.
Iza debate prihvaitile se primjerene rezolucije.
Njihove rasprave dokazom su, da usprkos ordi-nir.anog egoizma i grubog mtaterijalizma, dlanas svoda na 'dn.evnom redu; usprkos činjenlce, da se da-nais etičko- moralne vrijednosti slabo cijene te da su ideali današnje pretežne večine društva... žep i želudac, učitelj, reete pravi učitelj, ostaje uza jve to idealista.
Dopuštamo, da ta činjenica diop.rinaša, da je učiteljstvu u materijalnom pogledu zlo, jer idealisti re-dovilto nisu elementi pcidiesmii za svagdan.jiu društve-nu berbu, ali stoji nesumnjivo, da je to faktor, koji Visoko diže našu mciralnu vrijednost.
Kol. Kat arini č ireferirao je o lex Berenini, ko,ja nam odlredjuje nova beriva. Daznali smo, što bismo sve morali primiti, morali velju, jer do danas ostaje sve kod pustih obečanja, na vrbi svriirala.
'Odaslalo se doltiični telegram na gen. civ. komi-saira u Trsitu, tražeč likvidaciju poboljšica, svečano obečanih još za 1. februara.
Kol. Radič referiirao je o je d in st venom jugoslov. učit. društvu za čitavu Istru i stališkoj organizaciji.
Slkupštinari su dokazali,, dia znadu što ijie staleška i narodna s Vi jest: s vi se upir.aše nad članove spomc-nutoiga' društva i uplatiše članarinu, tko ze jedan, tko za d’va mjeseca;, ,pa i oni naši mladii kolege koj: u službi od prlošlog novembra, još i danas oče-kuijlu dOznačenje plače.
S obzirom na naš još nejasni', mutni politiički i dpčii položajj!, skupština je zaključila, dia naše društvo za sada ne likvidira. Medjutiro, pala odliika kakva mu drago, jedno' je stalno: naša maituška Učka ne če nas dijeliiti, več če biti 'simbol, koji če nas spajalti s bračom u čvrsti i u najgoreim slučaju kulturno - duševni voz.
Zem. odboru u Poreču ibdio j'e odaslan brzojav, ko-jim se oidlučno traži, dia šestoricSi kolega, u službi od prošlog novembra još, budu več j e dnom doznačena beriva. Žalosna j!e činjenica, -da učitelj svloju krvavu
zasluženu plaiču mora čakati 7 mjeseca, -a .me-djutim gl-addviaiti i tevagaivalti ae poniže-n-jim-a.
Protf takvlm- žalolsn-im pc-j-avama i -ovirn, putom dižemio sv-c-j proltest.
Kot. šk. naidzio-rnik T-ribu-ss-on., koji je u ov.om plf-tanju, pirdzn-ajemo istini za Vcijju, uči-nio svcju diuž-nost, isbc-dio- je spo-men-utlm kolegama -dla nekako proku-bure, pred-ujam od 500 L svakom od .. . odbora kot. aprovizacije!
Ne čem-o, d:a- komentiramo »brigu« goS-pO-de u Trstu i Poreču za1 učiteljstvo1. Čin.jen-ice same i odveč jasno govore. Zaključilo se: 1. zat-raži-ti cd kompetentne vlasti dozn-aku dbtacijle kot. učit. knjižnici, naravno i aretratnu, jer učiteljstvo redoviltoi dopri-n-aša u to ime odi svoje plače zakonom pred vid je ni iznos; 2. izvrš-i-v-a-nije zakonskih u-stan-clva o poba-dju--njju škode; 3. nek Školsike pnos-t-cirij-e služe samo u svrhiu pouka, kao taikodjer nie-k-a druge stvari interne naravi.
Iz® skupštine bilo je -skupni cibj-ed, koji' je prtošao u najbc-ljem raspoloženju.
Na -prij-e-dilog našeg pine-ck(1edini:ik,a dali smo svaki po par lira za obiitelj -kolege Štiglica. ,
Naša je skupština svakeko jedna od najuspjelijih, a p-cigo-tovo z-a to, št-o je p-cstigl-a, da -sm-ci s-vi u jed-ncm kolu ,s bračc-m preko Učke.	—d1—
Zborovanje »Tolminskega učiteljskega društva.« Zborovanje -»Tc-lm. učili, drbštvai« v Tolminu dne 24. majal je brlel precej- -dobro -obiskano. Po pozdravnem nagovoru predis-e-dnilka Ra-kovščeka je ifcti-1 gov-o-r -o učiteljskem na-raščaijlu. P-re-dlsedniik -jie p-ovdlair-jal, kako vzvišena:, pa tudi teš-k-a naloga1 je pove-itjein-ai učiteljstvu. Le ziaidiolstnio -izobraženo učiteljstvo! -jo umore premagovati v celoti-. -Zato obsoja, -ker -se nastavljajo na učiteljiišču profe-s-oirji, ikii ne poznajo našega jez-ka-, -taik-o da -učenci -po-g-ostokrat naipačno razumevajo- učno -sn-ov, ki- s-e jim pod-aj-a. Nait-ci -d-a prebrat! spomenico, v kateri so obrazložene s-e-danje razmere na učiteljišču :i-n naše zahteve, ki -jih stavimo d-o te šole, Spireje-te -s-o bile t-e rescHu-cij-e:
L Razpišejo naj se učna miest-a- na učiteljišču.
2. Ravnatelj pedlago-gijai minira biti odličen pedagog in siin na-šega na-ro-da.
3. Nas-tavi-j-o naj s-e taki profesorji;, -ki s-o zato vspos-obljeni i-n imajo -potrebne izpite iz učnega jezika:.
4. Učiteljišče na-j se preseli -s pribo-dnjiim šolskim letom iz Tolmina v Gorico, kjer je zgrajeno v ta namen, mobeirnid urejeno-, šolsko po-sl-dpje.
5. Država najj razpiše za dij-a-ke običajine ustanove.
Na-t-o se je govorilo -o- pristopu Zveze k Delavski
Zbornici, Izzvala se je živahna- debata, v katero so po-s-ez-a-li posebno tovariši. Rakovšček, Kašča, Ger-želj, L-očn-iška-r in Filip Podgornik. P-redsednik pros-i zborovalce, n-aj -se ne spuščajo v nadaijno debato, k-e-r je nujno poltrebn-o, da se -tako-j izja-v-ijo za aji protL pristopu. P-ri glasovanju -je bil za pristop en ž*as večine.
Sledilo je predavanje tovariša Drekonje -o čita-n-k'1- - začetn-iioi, -Predavanje fe- -bilo skrbno sestavljeno in se -objavi- v našem- glasilu.
Med slučaj-nos-tm-i- je- -bil govoir o nekdanjem deželnem- učit. društvu i-n o zastalih pavšalih za 1. 1917- 1918. Sprejeti s-t-al bi-Ll -tu-di' zahtevi, da naj se čim-prej skličeta -s-e-ja ckr. šols-keiga -sveta- -in uradna učiteljska konferenca.
Namesto nagrobnih spomenikov pokc-jnima tova-r;šema Fr. Peternelu in Cv. Fagan-elu se je nabralo 235 L za stradajočo -deco Ant. Štiglica v Istri.
Goriško okrajno učiteljsko društvo je imelo svoje zborovanje dne 6. t. m. Zhral-o se nas je 74 tova-ri-*ev in tovairišie.
Tovariš - predsednik Križman prebere okrožnico okrajnega- šolskega sveta, v Gorici z dne 11. ma-rca L 1. št. 232/1. -Neusmiljeno jo je -mrcvaril in pobijal, ter dokazal, d-a ni Jdri-vida silnih ne-redc-v v šolah' našega’ okraja »brezbrižno učiteljstvo«, temveč -abl-asij-nij-e, ki ne skrb-e zadostno za vzpostavitev naših šol in ne ravnaj-o po predpisih šolskega in učnega -reda, -ki je še vedno v veljavi. Po daljši vroči debati so se soglasno sprejeli -predlo-gii -tovariša -M-ožine:
1. vzpostavi n-aj -se zopet zakoniti okrajni šolski sve-t z učiteljskimi- in ljudskimi- zastopniki;
2. za neopravičene šolske zamude, naj se st-ariši brezobzirn-o' kaznujejo.
Okrožnica pravi:	»Da se zopet povrneta red i-n
disciplina v šolo, -okraj,niii šolski -svet poziva brez-, brižno učiteljstvo, naj izvršuje svojo dolžnost; za-ukazuje i. t. -d., vabi, naij se učiteljstvo odpove vsem pošlem, k:i se ne zlagajo s šolo in častjo učitelja- -vzgojitelja, -kar bo šoli in učiteljskemu ugledu le v korist; opozarjia, da se bodo napra-m brezbrižnemu učiteljstvu uporabljala odslej vsa razpoložljiva sredstva do skrajnega: poučevati — ali zapustiti službo.«
Predsednik Križman pa -je v imenu učiteljske stanovske organizacije pozival, (za-ukazoval ni) vabil •n opozairjia-l š-olsike oblasiti, -d-a mioira učiteljstvo preživljati z -boirnimiit dloh-odk-i sebe in svoje, da mora Pošiljlaiti svoje -lastne otroke -n-a sr-ed-nje šole izven *-ej Julijske Benečije, ker n-im-amo -tu skoraj ni-kaki-h srednjih šol, dai se morajo o-bdastveno vzpostaviti še
m-no-ge š-ole, da- s-e morajo- namestiti -po- vseh šolah kvalificirani- učitelji,'-da s-e mio-rajo -zgraditi porušena šolska p-oslopiia, spis-aiti; pnimiefrne učne -knjige, obnoviti legalne šolske -pbla-stniij-e -i. t. -d., f. -t. -d., kar sc tiuidi sme -imen-ovati »brezbrižnost«, -ki s-e je prijela sedanjih šolskih -oblasti.
-Debata je- dokazala--, da je ta okrožnica neutemeljena i-n -da- na- neopravičen načii\ via-l-i vso krivdo za -se-dlalnjo šolsko -i-n učiteljsko milzerijo, katero je -pov-z-fcičila sv-et-olvna vojna na1 nedolžno1 učiteljstva, ki -je, vstvarjalo čudež-e, -da j,e m-o-glo v -t-ej ž-alc-str-ii -do-bi -ch-ran-iti pri življenju sebe in svoje družine v -silnem begain-ju, -stradanju i-n zatiranju izv-en -domovinskih mej. Kot clbjektiiven-ip-oiročevalec pa smem" tu-di. po-ve-dati nekaj,, -čes-ar ni piotviedlal nj-kdo. Okrožnica- im-a tu-di svojo s-olnčno -stran. Vzdramila je mnoge k in-tenzivnei/šamu delu. -Bilo ji j-e geslo: »De-j-a-nje mi ljubi lin--boj s-e pokesal!« Dejainje pa je ge-slo t-udi našemu stanu, ker ho,čemio živeti1, delati -in nočemo- um-retti, lenuharit-i!
Tovariš Urbančič pravi: »Vsl-ed! mnogih c-krožnic okrajnega šcls-kega -sveta je -pribita neisnica, da se je učiteljstvo u-rad-noi -opro-stilo vsake soudeležbe pri verskih -vajiah na ljudskih šc-l-ah -in želi, dal bi se v lem oziru .sklenilo enotno postopanje na vseh šolah z o-ziro-m. na 'procesije križevega tedna, spovedne dneve, šolske molitve i. t. d. -Fdir-muliiratii moramo sklepe', iki- n-atančn-o1 preoizUij|ejo naše- Stališče, Kar sklenemo:, ,moramo uveljaviti -tudi pri- oblasti in moramo kot diisc-ipli-niran stan z vso natančnostjo skrbeti za udej-stv-itev teh sklepov na1 vseh- naših šolah.«
Po daljši- debati s-e je soglasno sklenilo:
-1. učiteljstvo se -procesij križevega te-dn-a ne udeležuje, keir mcira vsled ur-aidnoh -okrožnic v šolo;
2. spovedne dn-ev-e in razne -običajne molitve -opravlja vsak učitelj t-akoi, ikakclr se mu z-d-i najprimernejše, -dlai ne žali verskega čuit-a, šolske mladine in našega ljudstva,;
3. radi verskih v-a-j ne sme trpeti šolski pouk, ke-r tako ukazujejo sed-anji uradni predpisi.
-Predsednik Križman -ctv-ori -debato o p-ris-tc-pu učiteljstva Ik »Delavski z-bo-rniici« i-n povd-arj-a1, -da bo sklepalo -o definitivnem pristopu še-le počitniško zfc-or-o-vanje »Zveze: jugcslcvenskih jučitclj-skih društev v Trs-tu«. Dal je ibes-eido tovarišu Urbančiču, -ki se je udeležil v ta- namen seje centralnega vodstva naše »Zveze« v Tirs-tu.
-V -smislu namočil odibc-rove -seje učiteljske »Zveze« je Urbančič v daljšem govoru- priporočal 'prisito-p celokupnega učiteljstva k Delavski zbornici. Obžaluje, da še nima njenih- pravil in navodil, katera- prireja sedlaj tov-ariš Kl-e-;-n-mayr. P-ov-da-rjal -je v svojem govoru, dla spoštuje Delavska zbornica, vsako narodno, politično -in versko naz-iiramj-e, čes-air pa mnogi tovariši, ni-so mogli ali -pa morda1 nisio -hoteli- -razumeti poidi vtisom, recimo,, -sedanjih razburkanih življenjskih razmer. Za -svoj-ol -osebo j-e govoirni-k pire-p-ričan, da- -bode Delavska zbornica najboljša1 -Opora pri -boju našega stanu z-a razšimjevan-j-e ljudskega in luisita-na-vljanjle srednjega šolstva. Za-vedno -učiteljstvo je vedno st-remilo' za -u-dejstvi-t-ev piroletairskih zahtev in resnično dejstvo je, da je zaveden demokratičen -delavec vedno podpirali šolstvo i-n najbolj razumeval Učiteljske boje za boljše g.m-ctno in socialno stanje.
Tovariš Pajk se je v daljšem govciru iizjavil proti vstopu v Delavsko zb-oirni-co -in je g-o-vciril o ljubezni d-o do-mo-vine, -o rcldicljlubiju in o n-ekdanj-ih učiteljskih vz-erih ter -opozarjal na k-omun-izem -in na posledice sodobnega revduc-ij-cnarn-ega gibanja-.
Izkušena učiteljska -bclrca tovariša Možina, in Mnmolja sta ap-retno zavrnila vsa-k -dvo-m o rodoljub-ju nad -tovariši, kil smo za pristop k Delavski zbornici i-n sta z živimi .besedami podpirala Urbančičev predlog ter grajala vsako nasprotnikovo izvajanje. P-o daljši debati stavi p-redsedni-k Križman Urbančičev predlog za pristop na glasovanje. Dvignilo se je 28 rok, a ko je uvedel proti gla-s-cvanje, se j-e dvignilo 12 rok, kar naj d-o-kazuj-e, da je pretežna večina učiteljstva za pristop k Delavski zbo-mici. Na prihodnjem zbo-rovanju bode prav gcitov-o 95% goriškega učiteljstva glasovalo za načelo- razrednega boja.
Selške sesti.
Veselo znamenje. -Z-m-ise-l z-a organizacijo se v -naših vrstah širi. Čl-an-i p-Csiam-ezn-ih -društev -s-e množijo in s tem pridobiva tudi naša »Zveza« na notranji -in zunanji moči. Ta poj-a-v -opažamo posebno pri organizaci-j-ah v Istri. Tamo-šn-j-e hrvatsko -učiteljsko društvo, ki je štelo -ob ustanovitvi »Zveze« .n-e-k-aj čez 70 članov, je v teh me-secih skoraj podvojilo njih število. V zadnjih dneh- pa1 s-o- se priglasili1 -tudi naši tovariši iz -otok,a Krka-. S tem -smo pnidobili 30 n-ovih duševnih delavcev, ki jih naj-pirisrčneje po-zdra-vljam-o v naši siredi. V veliko za-doš-čen-je na-m je, d-a je našla naša misel to-l-iko razumevanja med našim- -s-t-an-om in trdno uplam-o, -da -se -b-o tuidii vsakdo oklenil dela, k-i nas čaka v stanu in -i-zven njega, s -tisto Ijiub-eznijo -in vzt-rajn-o-s-tjo, -ki j-e po-treb-n-a, da -nam bodo zagotovljeni- -tisti uspehi, -ki si jih vsi želimo, Pozdravljeni -tedaj še enkrat.
Slučaj Radič. -Zg-od.il se ,je zopet slučaj, ki nam kaže, da s-o naše šolske -oblasti1 p-ri -izvrševanju svojih funkcij p-c-dlegle popolnoma vplivom blaznega- šovinizma -pocestnih -n-ad-jonalist-i-čn-ih hujskačev.
V Lovra®! službuj® že -dolgo vrsto -let def-in. nadučitelj Adolf Radič. Predi tedni- pa -ga je -ok-r. šol. svet nenadoma prestavil v Klan-o im s-i-cer -iz službenih ozi-rov, k-ak-or p-rav.i- tc-zadevni -c-dlc-k, a tamošnjega učitelja, mladega tovariša Mc-d.nu-š-ama -pa postavil na nlj-eigovo mesto v Lov rano. Prem-e-stilev se je izv-ršM^^t na temelju § 18 p-ckiraj-inskega zs-kic-na cd 9. X. 190i Z. Z. L. š-tev. 35, n-c -da: bi -bila oblast upeljala proti tov. Radiču nikakršne disciplinarne preiskave; da, še v-eo: c-d-lck ne in-a-vaja vzrokov -premeščenj-a, ampak le suh-opE-rno z-aukaizuje. Ker je preme-stite-v tik preid koncem šolskega leta že iz pe-da-gc-ških ozirov neutemeljena -in kar -zahtevajo ravno služben-i oziri, ki j-i-h oblast navaja, da -c-stanet-a- -o-ba tovariša- v-saj -do konca leta na -sv-c-jih starih služben-ih- mestih, sio istariši: šolskih o-t-rok in-tervenirali v tem zm-islu na ■ckratjn.i šolski sve-t v Vc-l-c-ske-m - Opatiji -in ka-sn-ej-e tudi teleigrafično n.ai d-eželni c-dtioir v -P-o-reču. A vse zaman! O-krajn-i šolski -svet, noče preklicati- -o-d-lo-ka, dokler se me izreče v zadevi- -dleželn-i -o-dbo-r. Ta je zopet n-c-če rešiti, d-ckle-r ne prej-me mnenja1 prvega.
In take- s-ta se mo-nada tovariša pcik-ori-ti uikazu i-n se pedbt-i v pr-ognan-stvo, n-e -da bi- -se zaved-ala- n-i-t-i1 najmanjše kr;ivde. Ven-da-r se j-e pni teh intervencijah izvedelo z-a vzrok p-remcs-ti-tve. Tovariša' Radiča dolže hujskanja proti Italiji1, seveda -brez nobenih dokazov, -ker bi ga drugače gotovo ne odposlali na »letovišče« v Klan-o, a-mpak til ga z-apel-jali -ka-r naravnost — v T-r-st.
T-a b-ru-taien čin1 -oblasti -je izzval' -med učiteljstvom celega- okraja -največje -cigcirče-nje, k-er, če se ta praksa uveljavi- za-n-aprej, -b-o jugc-slovensko učitelj--stvo 'izpcs-tavljien-o krivični maščevalnosti slehernega šovinista. Upravičeno tedaj zahteva z v-s-o- odločnostjo, da se krivica pepravi -in -dekret .prekli-če še pred zaključkom šolskega! leta, -da1 -se moreta oba tovariša vr-n-iti -tako-j n-a -svoji -stari -službeni mesti.
T.u-dli »Zveza« je po sv-djem predse,dni-ku -intervenirali n-a -Gen. ci-v. -komisa-rij-a-tu v T-r-stu, -a tu je prejela1, edgo-v-c-r, -d-a -se -obl-ast n-e metre še izraziti -o tem prem-eščenju, d-o-kler ne doti -od krajevnih oblasti vseh potrebnih po-jasiniil. Tova-rišu - predsedniku pa -se je vendar -c-bljuhilo, da se st\-ar reši v najkrajšem ■času in da dlo-bi- takrat moreibitniol -ugodna, rešitev.
»Znanstveno - založniški zavod v Trstu« je v teh dneh razposlal vsem šolskim vodstvom na -Ogled V. Bandelj-a: »Zgodovino Italij-e«, ki je po izjavah za ložništva samega že od-oibrenai -od vseh -ctlalsti kot učna knjiga za ljudske šole. V pcispre-mnem- pi-smu- p-r-avi založništvo še sledeče: »S -sodelovanjem slavne »Ju-goslov-enske učitelj-sik-e zveze v Trstu« bodo za1 šol. let-o 1920- 21. sestafvl-jen-e in -dc-tiskane -tudi druge potrebne nove šolske -knjige itd.«
Ugotavljamo, -d-a ta -trditev n-e odgovarja resnici in, v kolikor -smo infor-mira-nii, -tirdim-o, -da s-e ita zadeva ni obravnavala1 nikoli- v sejah vodstva: »Zveze«, ki tedaj -ne more imeti, vsaj zasedaj, nobenih stikov z gor:!omenji*ii-m založništvom.
Želje in razgovori- posameznih -oseb -pa- gotovo ne upravičujejo gcriomenjlenega odstavka v pismu založniškega zavedla.
In potem? Končni -izpiti na -ljudskih šc-l-a-h so odpravljeni. V-s-aij, za -one učence, ki- ne .mislijo v -sre*«-nješcll-ske zavode. Ostali' -pa se morajo podvreči -iz-piitom pred posebnimi komisijami, ki bodo ustanovljene na -nekaterih1 šol-ah. T.udlil med našimi učenci je mnogo takih, ki -se1 -bodo -priglasili k tem Izkušnjam. Kr m pa potem z -njim-i;? V katero s-rednjo- šc-lo? Teh v Trstu nimamo, ker so na-m- jih za-prli. Oblast poreče: V italijanske! -Mi pa pravimo: Naš človek -ima pravico, -da se i-zobraz-i tja gori dioi z-adnie -stopnje v svojem j-ezi-ku. Srednješolski zavod v Idriji je -b-iil ustanovljen za bivšo Kranjska in mi se -ga ne moren«) pc-služevati iz m-nogo-katerih vzrokov. Opozarjamo šolok-o -oblast na besede, ki- jih je zapisal pred enim -letom pro-f. dr. A. Oberdorfer: »Sveta dolžnost italijanske države je, da da svojim novim, neitalijan-skim državljanom možnost ljudskošolskega in sred-nješclkega pouka v Trstu s tem, da otvori tu kar najhitreje ljudske šole in vsaj eno srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom.« — Kdor je kulturen na jeziku, n-aj b-o kulturen tu-di v de jan ji-h! Sloven-ski učitelji -sm-o tuidti očetje in kam naj gre-m-o let-o-s s svojo -deco?
Zveza učiteljskih sindakatov za Primorje. Dne
3.	t. m. so -se -zbrali v Trstu za-s-topn-ikii -socialističnih učitelpskih m-družen-j :iz naših pokrajin, da si -osnujej-o m-a-tico, ki na-ji bi urejevala z-a bo-dočnost v-se njih delovanje. V -to sv-rho j-e bil izvoljen na tem sestanku pripra-v-lja-le-n icldb-or, -da izvrši vse predpriprave za ustanovno -skupščino.
Pri -drugi to-čk-i d-nevneig-a reda je poročal delegat Z-orzenon iz Kopra- o podrobnem u-čne-m- načrtu za -ljudske in meščanske šole, ki ga j-e šolska oblast predložila v pretres učiteljskim: organizacijam, nakar j-e -bila- sprejeta resolucija, ki- načrt zavrača iz sledečih razlog-ov: 1. Novi učni načrt ne odgovarja
Stran IV.
učiteljski list
potrebam in zahtevam 'današnjih Ani in meri na ohranitev starega šolskega reda. 2. Rok, ki je bil stavljen učiteljskim konferencam za pregledanje predloženega načrta, je prekratek. (12. junija t. 1.) Sindlakat si p.ridtžuje pravico, da predloži: . sam oblasti učni načrt, kil ga smatra za primernejšega in popolnejšega, ter nalaga svojim somišljenikom, da se v učiteljskih konferencah drže poti, ki jo je zavzela V tej zaidevii njihova strokovna organizacija1. — ''Kolikor nami je znano, ni hal našim učiteljskim organizacijam še predložen novi, učni načrt. Mislimo pa, dai je ravnanje oblasti tudi ob tej priliki vsega obsojanja vredno, kajti načrta, ki naj bi veljal daljšo dlobo za naše šole, ni. mogoče ustvariti kar čez noč. Še manj' pa bo mogoče zbrano anov vsestransko pregledati' m pretehtati v roku, ki ga oblast predpisuje. Spomnimo se samo na žalostni rezultat, ki ga je žel siestavljalec šolskih čitank prof. De Mi-chelli, ker se je držal tudi ©pasnega gesla: S polno pano naprej! Res je šlo — naprej,, pa je v njegovo nesrečo končalo — v jarku.
Nepotrebna skrb. Če že ne kažejo naše šolske oblasti prav nikajkršnega zanimam j,a za naše najnujnejše kulturne potrebe, pa imajo nekateri krogi tržaškega prebivalstva! naravnost pretirane skrbi za našo okoličtamsiko dleco. Na srcu jim je piolsebno najmlajša, šoli še nedozorela deca. Kakor nam poročajo, so pred tedni ustanovili v Trebčah, čisti slovenski vasi otroški vrtec, čigar naloga menda bo: oplemenitev slovenskega otroka s kulturnimi dobrinami italijanske duše! Ustvaritelj te plemenite ustanove je »Oidbor tržaških gospa« (Gomitato dleile Signore) ki mi našel nikjer ugodnejšega polja za svoje namene kakor ravno v okoliičanski vasi. Mi pa vemo, da je v .našemi mestu obiloi otrok, ki so bolj potrebni nego naši telesne in duševne oskrbe. Saj se že delj časa tržaška javnost razburja zaradi zanemarjenosti) in pohujšanja mestne dece. Tiu bi ibiilio najhvaležnejše polje za delovanje najrazličnejših »filantrop,s kih« družb. Skrb za našega otroka naj prepustijo le nam; varovali ga bomo skrbno vsakega telesnega, duševnega in tuidi drugačnega — pohujšanja!
Slovensko gledališče v Trstu in mi. Na drugem mestu objavljamo poziv Dramatičnega društva; mi sami pripominjamo še boi: Vprašanje nadaljnjega obstoja slovenskega gledališča ni morda samo skrb Trsta in njegove najbližje okolice, ampak stvar je važna za vse ostalo zasedeno ozemlje. Če si hočemo ustvariti neko središče, io)d| katerega naj izžiariva kulturno delo po vsej naši deželi', tedaj bodi, tudi naša skrb, da skušamo udejstviti1 najprej' vse potrebne predpogoje za to. Meid kulturno delo' pa spada v najvišji meri tudi gledališka umetnost. Doslej je naše gledališče živelo vse preveč od milosti ali nemilosti! obiskujoče publike, na katero se je moralo tudi ozirati pri sestavi svojega repertoarja. Priznati' moramo, da je opravljalo svojo' kulturno misijo z vestnostjo in uspehom, kil je bil edino, mogoč v teh razmerah. Dandanes pa je treba vsestranskega poglobiljenja in bi bil vsak kompromis v škodo našemu bodočemu duševnemu življenju. Naše gledališče se moria rešiti vseh denarnih nepriliik, ki bi mogle ovirati njegov razvoj'. Zato polagamo na srce vsakemu slovenskemu učitelju, da s primerno agitacijo obrazloži našemu ljudstvu ves dobiček, ki ga more imeti vsak narod odi dobrega, edino na umetniški poidlagi slonečega gledališča, ki bi bilo obenem vsakemu tujerodcu najlepši dokaiz naše visoko razvite duševnosti.
Za družino A. Štiglica. V 6. štev. našega lista smo bili objavili poziv za pomoč bedni družini našega istrskega tovariša:, ki živi še danes v pregnanstvu. Kakor nam poročajo iz Tolmina, se je na zborovanju tamošnjega učiteljskega društva nabral v ta namen znesek 235 Lir, ki je bil odposlan na vodstvo ljudske šole v Poljan,ali, p. Ičiči v Istri. Opozarjamo še ostale tovariše in tovarišice na takratni naš poziv in prosimo, da slede i oni lepemu vzgledu tol minskega učiteljstva.
Popravek, V članku „Kaos u jugoslavenskim škoIama“ v zadnji številki našega lista je izpadla vrsta, kar občutno moti zmistl stavka, ki bi se moral glasiti tako: Osim toga nameravaju izhajati iz satnice nekoje predmete, da tako dobiju mesta i vremena za talijanski jezik. Po toj osnovi imalo bi se dakle upotrebiti jednu trečinu učev-nog vremena i. t. d.
V članku „Naše plače“ sta se pomešali dve vrsti, ki si morata slediti tako: Sto hočemo mi učitelji? Da nam urede plaču tako, da možemo pristojno živeti. Ne bude li toga, mi čemo uporno to tra-žiti itd.
Književnost In umetnost.
Oklic slov. Dramatičnega društva v Trstu (sedeZ Narodni) dem, Piazza Oberdan 2). Ker se približuje gledlaiiška sezona, ki bi imela začeti isvcije delo meseca septembra, poživlja .odbor dramatičnega društva vse jugoslovansko prebivalstvo zasedenega |
ozemlja., da podpre naše gledališče z denarnimi sredstvi že pred otvoritvi jo sezone v večja meri nego doslej. To; zahteva ogromno, naraščanje režijskih stroškov in novo vpeljani davek na predstave. Potrebne so, lizdlaitne podpore, da zamoremo gledališče vzdržati in dvigniti novim potrebam primerna.
■Slovensko gledališče v Trstu je poklicano, in raizmere naravnost zahtevajo, da postane centrala za dramatične odre na deželi, katere bi zalagalo, s knjigami, kostumi in eventualno z igralci. Dramatična društvo namerava letos uprizarjati ne samo slovenske, temveč tudi hrvatsike igre. Te naloge bo mogoče izvrševati le tedaj, ako se bo gledališča oklenilo vse naše prebivalstvo,
V prvi vrsti) apeliramo na naše denarne zavode, da pripomorejo naši na j'vzvišene j ši kulturni instituciji, nadalje se obračamo do ostalih podjetij in društev, trgovcev, obrtnikov, uradnikov, naših vrlih delavcev in kmetovalcev, sploh vseh naših ljudi, ki goje ljubezen do zdrave umetnosti. Pomagati svojemu' gledališču je dolžnost in čast kulturnega naroda. Neizbrisna sramota bo zla naš troimeni narod, alko dopusti, da ta kulturni hram propade.
Poživljamo tudi slavnoi občinstvo, ,da kar v največjem številu pristopi v kolo društvenih članov. Letna članarina znaša saimo 12 Lir. Odbor bo pošiljal okoli, dia olajša plačevanje v mestu Trstu, 'Svojega nabiralca in vljudno prosti, da slavnoi občinstvo storil svojo svete .dolžnost.
Enkratne podpore, baker tudi članarina, v kolikor se ne bo pobrala po omenjenem nabiralcu, naj se blagovoli' poslati na sledeče naslove: G. J,os. Bratož, blagajnik Dramatičnega društva, Trst, ul. Ce-sare Battisti 21 I. (Trgovska obrtna zadruga); Uredništvo lista »Edinost«, Trst, ul. S. Francesico d'Assisi št. 20 I.; Uredništvo lista »Delo«, Trst, Via Zudiecche 3 1. — Odbor Dramatičnega društva v Trstu. (Finančni odsek.)
Vinko Bandelj: Zgodovina Italije, Založil in izdal »Znanstveno-založniški, zavod« v Trstu. Trieste (!) 1920. Cena? — Prejeli smo v oceno to knjigo, ki je namenjena, kakor smo brali v raznih italijanskih časopisih, našim ljudskim, meščanskim in srednjim šolam. Ker je obravnavanje zgodovine važen faktor pri šolskem pouku,, se bcičemo pečati s pričujočim delom v eni prihodnjih številk našega lista.
»Družba v. Mohorja v Prevaljah« izda za 1. 1921. naslednje knjige:	1. Dr. Jeglič: »Na noge v sveti
boj!« (Druga knjiga: »V boj za krščanske resnice in čednosti!«) — 2. Dr. Zore:	»Življenje svetnikov«.
Drugi del (drugi zvezek.) — 3. Dr. Vedenik: »Kako si ohranimo ljubo zdravje?« (3. snopič.) — 4. »Slovenske večernice«, 74 zvezek. — 5. Koledar »Družbo sv. Mohorja« za leto 1921. — Udnina znaša 10 jgsl. kron, za kar dobi vsak ud teh pet knjig. Ker nas loči »kitajski zid«, je naročitev prepuščena posameznikom.
Rožne vesti.
Zborovanje »Zavezine« delegacije se vrši letos v prvi polovici meseca septembra v Celju. Na ta dan bo »Zaveza« položila račun o svojem 33 letnem delovanju in se bo razdružila, ker ustvarja učiteljstvo Jugoslavije enotno stanovsko organizacijo s sedežem v Beogradu (UJU.)
»Narodna Prosveta« od dne 11. p. m. poroča: M.i-nistarstvo prosvete odločilo je, da se prekine sa skračenim školovanjem po učiteljskim školama. Ovo je poslednja generacija, koja če po torne skra-čenem roku učiti. Od idiuče 1920. g. škotovanje če biti redovno na četiri godina. U isto vreme sprema se projekat, da se školovanje u učiteljskim školama povisi na pet godina.
Kulturno posojilo. Ministrstvo za prosveto je .prejelo od Anglije in Švice dve ponudbi za veliko kulturno posojilo, ki naj se porabi za povzeli go vseh kulturnih zgradb in ustanov v državi SHS.
Ministrstvo za trgovino in obrt je dalo na razpolago 7 milijonov dinarjev za povzdigo in izboljšanje obrtno-rokodelskih šol v Jugoslaviji.
Cenzura filmov. Kriminalistika je spoznala, da imajo kinematografi slab vpliv na duševni razvoj otroka. Zato je povsod uvedena cenzura filmov. Tako komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov, hodo ustanovili' tudi v Belgradu. Sestavljena bo iz dveh učiteljev in enega policijskega uradnika.
V Bajni Bašti v Srbiji je umrla Angležinja Haber-feld, ki je vse svoje moči posvečala skrbi v vojni osirotele srbske dece. Vse svoje premoženje je zapustila domu, ki ga je ustanovila za vojne otroke.
Treznostni dan v kraljevini SHS. Naučnol ministrstvo je odredilo, da se dne 8. maja t. 1, na vseh srednjih, strokovnih in meščanskih šolah kraljevine SHS predava o alkoholu; zdravstveno ministrstvo pa je izdalo nalog, da naj po možnosti povsod predavajo zdravniki. lako so se tudi na slovenskih srednjih, strokovnih in meščanskih šolah vršila taka predavanja, ki so jih po prizadevanju zdravstvenega | odseka skoraj povsod imeli zdravniki. Predavanja
so med mladino povsod vzbudila veliko zanimanje in prineso gotovo dober sad.
Lektor za srbohrvaški jezik v Pragi. Čehoslovaški poslanik Kalina je posredoval pri jugoslovenski vladi, da bi se na belgrajskem vseučilišču določil profesor, ki bi prevzel na vseučilišču v Pragi mesto lektorja za srbohrvaški jezik.
Šola Ta očete. Neki francoski list priporoča ustanovite .’ šol za očete, kjer bi se mladi ljudje učili vsega, kar potrebujejo za vestno izpolnjevanje bodočih očetovskih dolžnosti.
Kmetijsko srednjo šolo v Kialjevcu in Šabcu je ustanovilo poljedeljsko ministrstvo. To bosta v Srbiji prvi šoli te vrste.
Veliko pomanjkanje učiteljstva v stani Srbiji se kaže v tem, dia je tam še 518 praznih učiteljskih mest. V boljšem položaju je šolstvo v okrajih Beograd, Valjevo, Kragujevac in Smeredovo.
Kino v šoli. V Parizu nameravajo uvesti v šole kinematografe in sicer tako, da bo vsak teden eno dopoldne predavanje poučnih filmov. Ta predlog je stavil monsieur Riotol, ki si obeta od kina neprecenljiv uspeh. Uprizarjali se bodo filmi iz narave, živalstva, zemljepisa, iz zajemljivega vsakdanjega življenja vsega sveta, dalje filmi iz raznih obrtnih zavodov in delavnic ter končno tudi razni zabavni filmi, od teh pa le taki, ki bodo plemenito vplivali na duševnost učencev.
Dr, Fr. W. Foerster je med nemškimi pedagogi danes najpopularnejša oseba; znan pa je po svojih spisih tudi slovenskemu učiteljstvu, in mislimo, da ne bo odveč, če zabeležimo na tem mestu nekatere podatke iiz njegovega življenja. Rojen je bil dne 2. junija I. 1869. v Berolinu kot sin tajnega vladnega svetnika prof. dr. Foersterja. L. 1889. je prebil zrelostni izpit na gimnaziji Friderika Viljema v Berolinu, potem pa je študiral filozofijo in nacionalno ekonomijo v Freiburgu in v Berolinu. Po dovršenih študijah je otvoril na vseučilišču v Ziirichu tečaje za etiko, urejene za razne slušateljske letnike. Iz Zuricha je odšel zaradi socialnih in pedagoških študij na Angleško in potem v Ameriko. Vrnivši se v Ziirich je predaval sociologijo, filozofijo, praktično filozofsko etiko, kasneje tudi moralno pedagogiko, L. 1913. je bil Foerster pozvan kot profesor pedagogike na dunajsko vseučilišče, 'kjer pa je ostal en semester; nato je odšel v Munchen, kjer je danes vseučiliški profesor.	P,
Muzej za starše in vzgojitelje. V Amsterdamu na Nizozemskem so priredili poseben muzej, posvečen vzgoji mladine. Muzej je razdeljen v dvanast skupin, katerih obseg je naslednji: 1. Telesni razvoj in oskrba otroka. 2. in 3. Oblačilo in hrana. 4. Okolica otrokova, posebno njegovo bivališče. 5, Proučevanje otroka in njegov dušni razvoj. 6. Skrbstvo za abnormalne otroke. 7. Pomoč pri nezgodah v družini, v šoli in na prostem. 8. Igre, glasba, ročna dela. 9. Mladinopisje, 10. Vzgoja otrok v Indiji .11. Z g od o i vina. 12. Knjižnica. — Uspehi muzeja so zadostni. Najzanimivejša in najbogatejša je točka 5., o preučevanju duševnih zmožnosti otroka, ker se naslanja osoibito na neposredno sodelovanje občinstva, v prvi vrsti staršev in vzgojiteljev. Gradivo v tej skupini je zelo mnogovrstno in poučno. Mnogi spisi, risbe, ročna dela, celo umotvori (kakor v kiparstvu, slikarstvu, glasbi itd.) kažejo na bogato polje otrokove duše. Zelo mikavni so izrazi duševnih zmožnosti otrok med nekulturnimi narodi Indije. — Muzej je prirejen kot potovalni muzej, ki potuje od mesta do mesta in budi med najširšimi sloji prebivalstva zanimanje za vzgojo mladine.	Z.	D,
5001etnica kralja Jurija Podiebrada. Dne 23. aprila t. 1. je preteklo 500 let, odkar se je rodil veliki češki kralj Jurij Podiebrad (f 1471). V spomin tega jubileja sta »Zgodovinsko društvo« in društvo »Hus« priredila shode v Pragi, Profesor Urbanek je imel slavnostni govor, v katerem je poudarjal zasluge tega češkega kralja, ki je prvi proglasil načelo narodne češke države.
Proslava obletnice smrti največjega ukrajinskega pesnika; Tarasa Ševčenka se je izvršila pred kratkim po vsej Ukrajini.
Na Dunaju se je vršilo zborovanja ljudsko- in me-ščan.skošoiskega učiteljstva, na katerem so razpravljali o potrebi otvoritve' visokih šol za učitelje. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, da se mora učiteljska izobrazba načelno zaključiti z univerzo; dotlej pa naj država .učiteljem, ki so že v službi, omogoči obiskovanje visokih šob
Iz upravništva.
Danzadnem nam pribijajo reklamacije zaradi lista. Mi ga redno pošiljamo vsem onim, ki so vpisani v imenikih posameznih učiteljskih društev. Tl se izpopolnjujejo sproti, kakor nam tajniki sporočajo nove člane. Večkrat pa reklamirajo list tudi učitelji, ki niso vpisani v njih. Tem seveda ne moremo ustreči, dokler ne uravnajo zadeve z lastnim učiteljskim društvom. Vsako izpremembo v naslovih, ali kar že koli, je tedaj javiti po posredovanju lastnega društva in sicer na naslov .upravništva, ne pa na uredništvo, kakor sc je dogajalo doslej Le na ta način bomo ohranili red v našem poslovanju.