T Ho IX Po." t mna plačana v gotovini. V Ljubljani, v nedeljo 27. rpvemLrn 1

.ot t, Praga-Du naj 24.79? Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299J Na pra$u nove dobe Vsi čutimo, da je doba, ki jo živimo, prehodnega značaja. Iz vsega, kar sodobni človek dela in ustvarja, zeva podtalna zavest, da gre za provi-zorij in ne kako tra.no obliko Postali smo nezaup-ni celo do izraza »moderen«, ker vemo, da bo to, kar nam je danes bistveno, podvrženo jutri novim spremembam in novim oblikam. Nikjer ne vidimo ustaljenosti, kakor v posamezn h dobah v zgodovini, ki pomenjajo završitev gotovega gibanja in zato neko mirovanje. Čutimo, da se je naš čas sprostil vseh trdnih oblik in z neugnano vilalnostjo krmari novim ciljem nasproti, ki lahko pomenijo vse dobro ali vse slabo. Kaj ima priti? Tako vprašujejo državniki, ki vidijo, da stare oblike vladavin nič več ne zado-volje narodov. O novem življenjskem tipu razmišljajo sociologi in filozofi, ki love v 6voja tenkočutna jadra tok časa in ga analizirajo na preizkušenih vedah. V zadregi za bodočnost svojih otrok so starši, ki ljubijo mladi rod, a ga ne morejo več razumeti. Seveda ima danes mladina marsikak prob'em, ki ga predniki niso poz ali, n. pr. kako najti prostora pod solncem. Ljudi je vedno več. Tehnika s svojo industrijo in prometnimi sredstvi jih je skupaj nagromadila, ljudje pričenjajo dobivati zavest, da jih je mnotfo. mnogo enakih in sorodnih po življenjskem položaju in duševnem stremTenju. Iz te zavesti prihaja v ljudi polagoma socialni občutek mase. Ne gre le za maso delavskega ljudstva. Je to obči občutek ljudi, ki se radi zunanjih gospodarskih in političnih ali pa notranje psiholoških razlogov čutijo eno. Kar je značilno za naš čas in kar bo postalo odločilno zs bodočnost, je dejstvo, da so se te človeške mase priče'e zavedati same sebe in svoje moči. Ljudake mase so že od nekdaj čutile v sebi moč, le niso vanje verovale. Francoska revolucija je proglasila načelo svobode, enakosti in bratstva _ a je odstranila le privilegije rojstva. »Fnakost in bratstvo« ie dejanrko nista nikdar uveljavila. Masa se je za takšen ideal sicer navduševala, vendar tudi pod demokratično zakonodajo v svojo »enakost« ni imela dosti več vere kakor pod starim režimom. Mesto krvne aristokracije je stopila denarna, razvila se je plutokrac ja, ki je vladala prav tako oblastno, le da navadno manj kulturno in manj obzirno ko plemstvo. Zato narod ni verjel v svojo suverenost, čeprav je zan|o vedel. Zunan.a oblika življenja se namreč ni bistveno spremenila. Gradove in dvorce pregnanih piemičev so posedli plutokrati, ki so nadaljevali življen,e in navade svojih modrokrvnih prednikov. Med tem pa so ideje o politični enakosti dozorevale in pričele poganjati korenine tudi v socialna tla. Ne le, da so že domala vsi narodi dozoreli in se zavedli «voje moške dobe, ko zal.te-vajo samoojiočilev kot izraz suverene narodne volje, ter odklanjajo vsako robovanje drugm narodom, ampak tudi socinlnc ljudske plasti so se pričele metati med seboj in zahtevati izenačen e. PoJitični enakosti bo z nujno notranjo silo sledilo tudi socialno izenačen e. Ta idejni plaz so sprožili baš tisti, ki so učili enakost vseh ljudi. Ne vemo, zakai sc sedaj pritožil cjo razni liberalci in prosvitljeni demokrati. So mar v svojem času bili kakor otroci, ki so hoteli stvar ne pa tudi vseh n enih posledic? Dcsetlelja so ob raznih prilikah apelirali na »narod«, na povprečnega državjana. na človeka iz mase in mu predoievali njegovo politično suverenost. To je trajalo tako dolgo, da se je ilovek iz množice zavedal samega sebe, zavedal radi kra evnih in socialnih dimenzij, ki jih je masa, h kateri spada, zavzela. Sedaj hoče imeli dostop do vseh tistih življenjskih možnosti in užitkov, ki so bile v preteklih časih prihranjene le izbrancem. Danes ima dalavec isto potrebo po kopalnici kakor tovarnar. Časopisi in radio so ljudem izenačili življenjsko vsebino. Z malim trudom in malenkostnimi stro-ški more vs.v do slediti dogodkom po ee'em zemeljskem planetu. Film in ilustracija sta tudi preproste;;.! človeka uvedla v življenie in navade ljudstev, o katerih naši predniki niso niče.sar vedeli. Istočasno moreš citati časopis in pos'ušati radio koncr.rt " par:r;ki operi. To se pravi, da so padle časovne in krajnvne meje, daljave so se zbližale in v človečki zavrsli vzbudile nov, izredno tiv dojem cbčastverostl. Pustimo ob strani vprašanje, ali ie v teh razmerah življenje ljuči ludi boljše in srečnejše. Dejstvo je, da «o tehnične pridobitve sodobnemu povprečnemu Joveku iz mase silno razširile ob'orje, s ga obenem oborožile za upor proti eliti, ki ga je dosedaj »t»dils. Masa odklanja voiiteljstvo krvne, na kapitalistični osnovi in se np morejo vživeti v družabni red v Rusiji«. Poravnava pa se vrfl polom posebne mešane komisije, sestavljene iz članov obeh držav, ki spor reki brez priklica. Tej poravnalni pogodbi bodo sledile sednj ie druge pogodbe, med njimi najvažnejša trgovinska pogodba, za katero so se pogajanjn Ze začela. Zbližan je med Poljsko in med Rusijo je v polnem teku In povzroča v obeh driavnh veeohčo zadovoljno«!. Poljska aktivna«! pa lis povzročila nezadovoljno«! na H r u ■; i strani. Prav dramatično ne aliil, da se je Poljska vrela z velikim ognjeni na po! »odelo-vnnja s Ru«ij« v Mcm fasn. ko *• se vne niti, ki »o bile s velikim trudom ustvarjene med Ro Politična kriza v N mčiji Kdo bo nemški kancler? Sc!i'eicher .'n Nvuralh odhaaiatn Berlin, 20. nov. Ig. Drž vni predsednik Hindenburg je dopoidue fjircjel v skupni avdj enci von Papena in generala Schleicherja. 'I o k.iže, v kateri smeri hdče Hinde nburg rešiti krizo. Seveda sc je žc računalo .s tem. da bo Hindenburg takoj zojiet poveril Papenu sestavo nove vlade. Obenem pa se je razpravljalo tudi o možnosti, dn bi prewela me-lo kanrlorja gcm-ial Schleicher nli pa zunanji minister Ncurath. Toča ravno v sedanjih politieiio-vinemir-jenih časih bi bilo neprimerno, sp jiti meslo driai nega kanclerja z mestom voditelja nemške hrambe. Dalj« pre tla. nje sedaj tudi te ui«. da Ncurath ne bi rad videl, da bi se njegova rat.aljra mednarodna poirrjauja otežkočila s tem, da hi pole« v-e -a svn-jrza dela pri-vzcl še mesto državneea kanclerja. Odločitev se pričr.kuje do ponedeljka ali torka. V tem času pa bodo razpravljali o tem. ali je mogoče odstraniti najostreje od|>or s lem. da bi se delovno in nolranje ministrstvo z sedli z drugimi osebami. Tak najostrejsi odpor se je pojavil s slr.mi zastopnikov industrije in delavstva. Dalje se računa s tem, da bosta izstopila kmetijski minister dr. Braun in gospodarski minister Warmbo)d. Ostane pa seveda glavno vprašanje, ali so bo posrečilo odpraviti ne-naklorije osi cenlrumn nasproti osebi von Prjieiia. Nova vlada bo imela nalogo, v kriiičnih zimskih mesecih prebroditi politične in gospod-,rslte težkoče. cembra, dne 7. decembra bodo izvolili predsedni-štvo, nalo pa bodo pnrlnmeut odgodili do meseca januarja, dele tedaj bo zopet državni zbor razpuščen, lako dn se bodo nove volitve vršile šele koncem meseca marca. munijo in med «ovjeli. z brutalno peslo rom«ur-keg» zutiHitj. sa niini.tr. Tilule>.ra, zn dolgo časa prelr-gune. Romunija iu Puljska »t« pa zaveznici ia »ia svojo zve/no in vijs-ku pogodbo sklenili ravno U -traku jirrd liudjo. Zveza med Roniuui in Poljaki mora kedaj pa«ti, ker je brezpomembna in Romunija bo -la cule »o dru-ain lultil utehe Zu !o izgubljeno ljubezen. Tilulescu je prijale'j Angleftev iu »Imsieu govornik za uvedbe »ii^lcU?« kapitala f Romunijo, s.Vaj, ko »e je Iti atunijs lakoreksč očistila v* b doti.ov t Rii-ijo m zanikala tsako ives« i Rusi. b«. aigleški kspi'al. ki ie ravno v ru-Uem primeru vedno liil puriUn>ki, h ei dvoma nesel pol v Romunijo in angleški politični vpliv v«i«p v romunsko zn anje miiii-!r«tro. To ho prva potleilii« razkroja pnli .'.on niun«!.o aljaase. Sliki, ki jim «*dnje ča«e Romnnija Uče v It .1 ariii se tame dokai u lo triliirv, kajti Bulearija, c varnosti. Nezgodni prispevek bo tedaj od 1. januarja 1933 znašal za vsakih 100 Din zavarovat, ' n.it,-de tolikokrat po 7 par, kolikor je odstotka/ nevarnosti. SUZOR mora po lej naredbi mlnisjra /• socialno politiko in narodno zdravje popravil 'tč-j ko drugo S 197 statutov o SUZORu. Ta uar?..be J stopi v veljava 1. januarja i4*"" Slovenci po vsem svetu duhovna celota - ena Kako delajmo za izseljence Danes obhajamo izseljensko nedeljo. Danes naj bi so vsi spominjali bratov in sester, ki so odšli iz rodne hiše v tuji svet. Danes naj bi se v«i zavedali prevažnega izseljenskega vprašauja ia p.t velike naloge, ki jo ima vršiti Družba sv. Rafaela za varstvo naših slovenskih izseljencev (DSR). Vseh slovenskih izseljencev je do 380.000, vseh jugoslovanskih nad en milijon. Najbolj krepki in zdravi ljudje so desetletja odhajali v tujino. Večina teh se ne bo vrnila nikdar več. Po večini služijo kot beli sužnji tujim kapitalistom. Premnogi žive žalostno življenje, umirajo daleč od svojcev v veliki revščini in pomanjkanju. Priznati so mora, da aaša država obrača veliko pozornost izseljenskemu vprašanju, ki pa je tako obširno, v vse panoge javnega življeuja posegajoče, ju tudi tako pereče, da država sama ne bo nikdar kos to vprašanje re-5iti. Treba je, da se zanj zainteresirajo vse oblasti: cerkvena, državna, banovinska, občinske In šolske in da složno sodelujejo pri tem delu. Toda vse oblasti ne bodo mogle uspešno vršiti te naloge, ako se ne zainteresira ves narod, vsak posameznik. Vsak odrasli človek bi moral sodelovati z Družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev. DSR zasluži, da jo podpiramo vsi Slovenci in da pri nji sodelujemo, kajti ona je pra>a in edina slovenska iiseljenska organizacija, ki dela resno in aspeano za reševanje izseljenskega vprašanja. Izseljensko vprašanje je versko-moralno, narodno in gospodarsko vprašanje. Kot verni katoličani trdimo in verujemo, da je človeška duša neskončne vrednosti in da je cilj človekov ua zemlji, da zveliča svojo neumrljivo dušo. Krščanska vera in morala sta potrebni našim izaeljenrem, da jim lajšata življenje in večno osrečujeta Toda vera in morala pri naših izseljencih propadata. Mnogi izseljenci v Severni in Južni Ameriki, v Iranelji in tudi drugod se polagoma vračaj« v poganstvo in hreiboštvo. Velika večina naših ljudi na tujem ne izvršuje več svojih verskih dolžnosti, ne hodijo ob nedeljah k sv. maši, ne prejemajo sv. zakramentov; precej jih je, ki se niso več dali cerkveno poročiti, temveč samo civilno in so starši, ki ne dajo več krstiti svojih otrok. So pa tudi taki, ki so prestopili v drugo vero. Ako se zavedamo brezkončne vrednosti naše duše, tedaj je nala prva in največja dolžnost, da tem našim rojakom v tujini preskrbimo gorečih in pobožnih duhovnikov. Z ovcami morajo iti v tujino tudi pastirji, sicer se bodo ovce razkropile in zgubile. DSR Je naša organizacija, ki vodi duJno pa-stirstvn naših lneljenrev in jim preskrbuje domače duhovnike. Ali je ne bomo podpirali? Slovenci mnogo žrtvujemo za peganski misijon; v vsaki župniji je vpeljana Družba za širjenje vere in razen te deluje med nami več drugih misijonskih organizacij. Toda pozabiti ne smemo, da so nam mnogo bližji naši bratje v tujini; bolj ko afriški in indijski pogani morajo nam biti pri srcu slovenski pogani v Ameriki in drugod, s katerimi smo zvezani po krvi in jeziku. Nobenega nnšega rojaka, ki je zgubil vero in moralo, no obsojamo, ker vemo, da so otroci razmer, v katerih žive. So-krivi smo predvsem mi t domovini, ker jim nismo pravočasno in dovolj dušnih pastirjev pestali, di bi jim ohranili vero in moralo. V »Slovencu« od zadnje srede pravi Jožef Premrov s svojegi pozvanja med Slovenci v Nemčiji, da je pred 30 i»ti zapisal pokojni dr. Krek: »Rože moji Za Afriko, pravijo, se jih nnpravlja izmed nas več v misijone. Za naše lastne ljudi pa je trebi, dn tuiec prosi. V tem oziru se mora predrugačiti. Rog dnj vsem zamorcem milost spreobrnjenia, a prej nego zanie, imo pa dolžni pomag-iti svojim rojakom. To zahteva red krSčm«ke ljubezni.« Uvažujmo besede velikega Kreka! Ne dajmo Debata o voinih dolgovih s' .n.,'.^u• dokler ni skrb za izseljence prav tako razširjena, kakor je misijonska organizacija V vsako župnijo DSR! DSR deluje tudi na to, da naši izseljenci ohra-I ni jo čimdalj časa svoj jezik in svojo narodnost. I Izseljensko vprašanje je tudi vprašanje za ohranitev našega jezika in naše kulture pri izseljencih. To se podi na ta način, da imajo naši ljudje v tujini svoje duhovnike, svoje cerkve, šole, društvene domove, raznovrstne prosvetne organizacije ter da stalno goje kulturne in gospodarske stike z materjo domovino. DSR že sedaj deluje na to, da dobe naši izseljenci slovenske šole s slovenskimi učitelji, oz. učiteljicami. Vzorne so naše izseljenske šole, katere vodijo slovenske šolske sestro v splošno zadovolj-nost staršev. DSR dela na to, da se osnujejo med našimi te seljenci razna kulturna društva. Ako Imate svojce v tujini, naročite zanje knjige Družbe sv. Mohorja, dobre slovenske liste, pošiljate jim lahko stare liste, ki ste jih sami že prečitali. Svet je postal majhen, knjige jim lahko pošljete na posodo, da jih prečitajo in potem vrnejo. DSR je ustanovila v Ljubljani izseljenski muzej pod imenom »Izseljenski arhiv«. V tem muzeju namerava zbrati vse, kar je zanimivo iz življenja in delovanja naših izseljencev. Tu hoče zbrati vse tiskovine, knjige, ki jih izdajajo naši ljudje v tujini, slike njih prireditev, cerkva šol, društvenih domov, raznih podjetij, v katerih so zaposleni naši ljudje, dalje raznih predmetov, ki se jih izs.-ljenci poslužujejo. Kako zanimivo bi bilo videti razna stanovanja iz raznih dežel, v katerih prebivajo nšai izseljenci: v pragozdovih Argentine, v plantažah Brazilije. Hiše v Buenos Airesu ali v Olevelandu ali v mrzli Canadi itd. Muzej zbira ludi pisma naših Izseljencev. Zgodovinarji, sociologi in razni drugi učenjaki bodo v tein muzeju črpali snov za svoje znanstvene razprave pa tudi preprosti ljudje bodo v njem našli mnogo zanimivosti. DSR pa tudi goji gospodarske stike med domovino in izseljenci. Rešila je že na milijone dinarjev našim izseljencem in njih svojcem, zlasti raznih po-sinrtnin pri zavarovalnicah. Namen ima, da zasnuje po vsem svetu, kjer so naši izseljenci razne gospodarsko institucije, predvsem podporna društva, ki v Ameriki tako blagodejno delujejo. Ustanovila je izseljenski gospodarski sosvet, ki ima namen vsestransko skrbeli za gospodarske slike med izseljenci In domovino. Kno najvažnejših vprašanj v bodočnosti ba kako in kje kolonizirali vrnivše se in kje jim dati zaslužka in kruha. Onromnn nalogi! Marsikateremu je DSR že pomagala iz zadrege Podpira imo jo! DSR hoče združili vso Slovence po vsem svetu v eno duhovno celoto. Izs-lienei. org-nizirajte se in pišite j o po'rebna navodili DSR v Llubljanl. Ako potrebujete knjig obrnite se na družbo. Potrjujete kake listine za poroko nli zn kaj drugega pa je ne morete dobili, pišite DSR. da bo ona vam oskrbela. Pristopite vsi kot člmi k DSR. Dobivali boste brezplačno njeno gl-silo »Izseljenski Vest-nik«. Poročajte vse važnejše novice iz vnše kolonijo »Izseljenskemu Vestniku«, da bo zanimiv. N sak Slovenec se la' ko udejstvuje pri DSR prav vsak pomaga pri trm velikem versk' m nacionalnem. gospodarskem in knrltitivnom deiu. na ta ali oni način. Kdor je premožnejši, naj jo pedpra gmotno v denarju, spominjajo se nai jo •<•,!! v oporokah in ob raznih drugih prilikah. DSR rnda sprejme ludi nepremičnine Revni, ki n'm jo p-av nič. naj jo podpirajo z molilviio. da bo B " dal svoj b'agos!ov. ker brez tega ni nobeno človeško delo zaslužno in us^eino. Nnslnv za ni.«mi In v*e dru-re pošiPalve ie: Družba sv. Rafaela v LJubljani, Delavska zbornica. —n. Ste di[1 I Dobra žarnica Je poeenl. Žarnica slabe kakovosti, Je poceni samo pri nakupu, pri po> rabi toka, pa se n]ena eena doka] poviša. Vsled tega kupujte samo svetlobno jako, ekonomično TUNGSRAM ŽARNICO Razdelimo si svet Italijanski načrti za podonavsko in balkansko lederacijo Evropa vloži novo prošnlo London. 26. nov. Kakor hitro je prispela vest iz Amerike o zavrnitvi prošnje za moratorij, se Je v City pojavil velik pesimizem glede funta. Dejstvo je, da je funt včeraj padel na najnižjo točko v času zadnjih 12 let. V Londonu kljub temu niso odgovorni krogi zgubili glave in iščejo praktično j>ot, kf bi jim pomagala iz zagate. Akn bi morala Velika Britanija plačati Ameriki obrok, ki zapade 15. de-rembrm t. j. nič manj kakor 96 milijonov dolarjev, ki lahko nastala sa funt prava katastrofa. Zato predlagajo finančni strokovnjaki vladi naslednjo rešitev: Zlato, ki bi bilo potrebno za plačilo tega ogromnega zneska, naj bi se ne prepeljalo v Amerik«, pač pa naj bi ostalo v zalogah Angleške banke. Ta bi za ogromni znesek akreditirala Združene države. Seveda bi to bila samo začasna rešitev iz trenutne stiske. V tem času bi se začela med Anglijo in Ameriko pogajanja o rešitvi celotnega problema. V Londona namreč imajo še vedno trohico tipanja, da bo Amerika vendar spoznala, da mora iti na roko Evropi glede medzavezniških dolgov. To upanje Je vzbudila Hooverjeva pripomba, da ne najde v gospodarskem in finančnem položaju Evrope nikakega novega momenta, ki bi opravičil prošnjo evropskih držav za odgoditev plačil. Na podlagi te pripombe sklepajo, da bi morala Amerika v primeru, da se evropskim državam posreči dokazati silno denarno stisko, popustiti od sedanjega odklonilnega stališča. Zato namerava vlada že v ponedeljek odposlali v Washington novo noto, v kateri bo na podlagi podrobnih številk dokazala, da se Anglija nahaja v takšnem finančnem položaju, da ji v tem trenutku res nI mogoče plačati zapadlega obroka in da hi fndi nadaljnje plačevanje nadaljnjih obrokov povsem kompromitiralo angleško gospodarstvo. Ta namen vlade sta že Izdala ministrski predsednik MacDonald v svojem govoru v Belfortu in minister Chamberlain ▼ svojih Izjavah v Birming-hamu. Se tekom današnjega dne se vrne iz Ženeve zunanji minister John Simon in v ponedeljek se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o položaju. Ženeva, 26. nov. Sredi prihodnjega tedna ali najkasneje zadnje dni v tednu prispe v Ženevo sam angleški ministrski predsednik MacDonald, ki namerava prisostvovati razorožitveni konferenci. Toda namen njegovega potovanja je prav zn prav drugi. V Ženevi bo že našel francoskega ministrskega predsednika Herriotn, kakor tudi reprezentativne predstavnike velesil, t. j. Italije, Nemčijo in Združenih držav. MacDonald se bo sestal i vsemi temi in narel bo zopet vprašanje medzavezniških rini tov. niv5| zavezniki se hodo posvetovali o novem koraku, ki naj ga napravijo v W«shingtonu za dovolitev moratorija. Franrija in Anrrliia sta ie stopili r (ej zadevi v stik in iz zanesljivega vira poročaj«, da sc namerava Francija pridružiti Angliji in poslati novo noto v Washingfon. Francija bi morala 15. decembra plačati Ameriki okoli 500 milijonov frankov in ta denar ni v proračunu Herriot bo moral zahtevati od parlamenta posebno pooblastilo za nov kredit Njegov boj pred parlamentom ne bo lahek, ker bo ta le s težavo pristal na nove kredite. Vsebina novih prošenj Pirlz, 26- nov. Ig. Ameriški odgovor Franciji ima bistvene razlike mod odgovorom, ki je bil poslan Angliji. To je v Parizu povzročilo slabo voljo, ker se s tem jasno kaže, dn sme Anglija računati na večje razumevanje v Ameriki kakor Francija. V odgovoru, namenjenem zn Anglijo, manjka pasus. ki pravi: »... f|a bi se mogla najti novn sredstva, da bi se omogočile ameriškemu narodu kake kompenzacije izven pravih plačil v gotovini.« Dalje manjka drug stavek, ki naglaSa, da Amerika v mirovni jiogodlii ni dobila nobenih teritorijnlnih nli gospodarskih kompenzacij nli drugih vojnih odškodnin. V Parizu vidijo večjo ostrost odgovora tudi v tem, da je Amerika odklonila franciji vsako odgoditev plačil, ki zapadejo 15. decembra- Ilerriot je sklical za danes posebno konfcrcnco za razpravo o ameriškem odgovoru, katere se bodo udeležili finančni in proračunski minister in raz.ni drugi finančni in gospodarski strokovnjaki. Razen tega bo danes ministrski svet v Elizeju, v ponedeljek in torek seje kabineta, v sredo pa zopet ministrski svet Francoski odgovor torej nc bo podan pred sredo prihodnjega tedna MacDonald upa London, 20. nov. tg. MacDonald je imel govor v Redfordu, v katerem so je optimistično izjavil, da bo Amerika vendarle pristala na odgoditev plačila vojnih dolgov. Podal jo zgodovinski opis vprašanja vojnih dolgov. Med vojno sta si Amerika in Anglija skupno delili financiranje zaveznikov. Anglija že več let zastopa mnenje, da je Ireba te dolgove črtali iz gospodarskih razlogov. Ameriko pa so vodili politični pomislekL Za naročnike naše nedeljske izdaj« hočemo ponoviti največjo senzacijo preteklega tedna, namreč odkritja bivšega glavnega urednika angleškega »Times«, ki so bila objavljena v zadnji številki »Sunday Times«. »Slovenec« je o tem poročal med prvimi listi v Jugoslaviji ter Je jiosvetil istemu vprašanju tudi več načelnih razmo-trivanj — zopet med prvimi v naši državi. Izvajanja NVickham Steeda so sledeča: nEvropshi kongres" NVickham Sleci, brez dvoma med največjimi sodobnimi političnimi časnikarji, je dobil v roke tajne podatke o vprašanjih, ki so se razglabljala na tako imenovanem kongresu »Volte« v Rimu, ki si jo nadejal zveneče Ime »evropskega kongresa«, in na kalerein so sodelovale med drugim sledeče po-j Ulično osebn sli: francoski senator Berenguer, znani levičarski politik in sedaj strasten agitator za zbližanje med Francijo in Italijo; madjarski ministrski predse Inik Julij de C.OmbOs, velik zagovornik zveze med Italijo, Madjarsko in Avstrijo; | dr. Schacht, bivši guverner nemške državne banke in velik občudovalelj italijanskega fašizma; dr. Ro-senberg, »zunanji minister« Hitlerjevega nacionalno« ccialističnrga pokreta in izrazit italofil; ler C.8h-. ring, predsednik nemškega parlamenta In prav taKo goreč oboževatelj Italije. Donavska lederaciia44 Na tom kongresu, ki je bil organiziran od italijanske znanstvene akademijo ter užival pokroviteljstvu Mussolinija, se je po tajnih informacijah Virkham Steeda razpravljalo o dalckosežnem načrtu sodelovanja med Italijo in Nemčijo v ozemlja srednje Evrope. Akcija bi se naj povzela takoj, posebno ker je sedaj Rusija še precej zavzeta na daljnem vzhoda t Mandžuriji in bi ne mogla resno posegati vmes v Evropi. Glavne točke programa tega evropskega kongresa so sledeče: v srednji Evropi bi se stvorila posebna federativna država, v katero bi vstopili poleg Madjarske tudi deli romunske Transilvanije, romunske Bukovine, nadalje po razbitju Jugoslavije tudi Hrvatska, Dalmacija, Bosna in Hercegovina in deli Slovenije. Konfederacija bi sc imenovala »podonavska konfederacija« in bi stala poil vodstvom Madjarske. Podonavska konfederacija bi na!o sklenila posebne ra-rinske zveze z Italijo, Avstrijo in Nemčijo, tako da bi vse imenovane države tvorile carinsko enoto. Trst in Reka bi ostala še pod Kalijo, toda Avstrija in Nemčija bi dobili v obeh lukah posebne ugodnosti. „Balkanska federacija44 Stara, zmanjšana kraljevina Romunija, stara kraljevina Srbija, kraljevina Bolgarija, Albanija in Orčija pa bi zopet stverile med seboj n«va, balkansko federacijo, ki bi stala pod italijanskim pokroviteljstvom. Nemčija bi se za vedno odrekla vsaki misli na združitev z Avstrijo ali na zavojevanje južnega — nemškega — Tirola. Ona bi se nadalje obvezala, da svoje gospodarske ekspanzije ne bi skušala razširiti čez južne Alpe, oziroma na vzhodu čez Karpate. Nemčija bi obljubila Italiji popolnoma svobodno roko v Adriji in v Sredozemlju. Vse prizadele države bi se obvezale, da n« bodo poskušale vrniti katero izmed propadli'i dinastij. To so v glavnem najznačilnejše točke programa, s katerim se je tajno bavil »evropski kongres« v Rimu in ki naj razdrobi Romunijo in Jugoslavijo, poveča Madjarsko, prepusti hegemonijo v Podo navju Madjarski, na Balkanu pa Italiji. Nemčija bi v Podonavju vladala gospodarsko. Cez nove razvaline Svetovni tisk se je mnogo bavil s temi razkritji in jih je zavrnil kot fantastične, ker bi nt> rimski načrt mogel uresničiti samo z novo vojno, ki pa bi, po našem mnenju, rodila vse drugačne politične in socialne konstelacije, kol pa ti jih predstavljajo udeleženci »evropskega kongresa«. S tem v zvezi pa se mora priznati, da so potovanja madjarskega predsednika vlade v Rim, bivanje avstrijskega kanclerja v Budimpešti, obisk G3mb8sa na Dunaju in v Berlinu, nadalje nerazumljiva kampanja francoskega levičarskega tiska za zbližanje z Italijo, stalni sestanki Hitlerjevih štabnih voditeljev z italijanskimi državniki, dali povoda domnevanju, da WJckham Steedova odkritja niso kar tako iz zraka potegnjena. V Evropi živijo in delajo torej ljudje, ki hladnokrvno pripravljajo nove krvave morije. Štirinajst let po zakljuffku zadnje svetovne katastrofe, ko desetine milijonov ljudi nima zaslužka, ker nima dela, ko vse kliče po etrnjenju vseh Človeških sil v solidarnem prenašanju gospodarskih neprilik in po skupnem boju za gospodarski obstanek, bohotno dvigajo glave denarni in politični krvosesi in mrzlo delajo račune o dobičkih novega kataklizma. Čudno je tudi to, da so Se med ljudskimi masami našli pristašev, ki jim ploskajo. »Evropski kongres« v Rimu, četudi nekoliko fantastičen, naj bo poziv človeštvu, da pozorno pazi na podzemeljsko delovanje teh črvov, ki jih rodi in redi materialistični pohlep po denarju 'n nacionalni šovinizem. Italija odgovarja Steedu Rim, 26. nov. tg. V očividno inspirirani noti danes s skrajno odločnostjo zavrača »Giornale d' Ital ia« Steedova odkritja v »Sunday Timesu« o dogovorih med Mussolinijem in Gflmbosom. List pravi, da je Sleed zblaznel in postal agent provo-ciranja. Italijanska politika dela s popolnoma drugačnimi in čistejšimi eilji. Naravnost smešno je, govoriti o Madjarski, češ da se nahaja na čelu evropske revolucije. Edini namen Stcedovih izvajanj Nič več v Argentino Buenos Aires, 26. nov. AA. 1. januarja 1033 bo Argentina prepovedala priseljevanje, da prepreči nadaljnje naraščanje nezaposlenosti. Odlok o tem bo prav v kratkem podpisan. Norosti „Action Frangaise44 Pariz, 26. nov. tg. Udarne čete francoske akcije so včeraj motile napovedani shod katoliških študentov v latinskem kvartirju, na katerem bi imel govoriti papeški nuncij Ma-gione. »Kraljeva garda« jc psovala nuncija s trditvijo, češ, da je v vojni vohunil za Nemčijo. Prišlo jc do hudih pretepov ter jc policija aretirala 12 rojalističnih pristašev, ki so zahtevali ,da se nuncij izženc v Berlin. Pravniški kongres Belgrad, 20. nov. 1. Dne 10. in 1.1. septembra 1033 bo v Bratislavi prvi pravniški kongres pravnikov iz vseh slovanskih držav. Na kongresu bodo pretresali 15 znanstvenih vprašanj mednarodnega značaja, ki jih že štiri leta pripravlja poseben odbor, v katerega je bilo delegiranih 67 iuris'>v. Ti referati se bodo dali meseca aprila 1933 natisniti ter bodo razposlani interesiranim krogom. l'riprav-ljani odbor za ta kongres računa, da bo nn '{on^s prišlo okrog 70.000 slovanskih pravnikov. Dunajska vremenska napoved: Milo, izpremen-ljivo vreme bo trajalo dalje, ponekod sc bo začasno zjasnilo. - je, sumničiti italijansko in madjarsko zunanje polV. tiko. to se pravi kaliti mednarodne odnošaje in ogražati mir. Končno izraža članek začudenje, da je mogel take fantazije objaviti tudi »Tempsc. Dokler se francoski list tako resnega značaja spnšča v razširjevanje takšnega zastrupljanja vodnjakov, ima Italija dosli vzroka dvomiti o odkritosrčnosti vseh francoskih zatrjevanj prijateljstva, ki jih baje merijo na spravo z Italijo. Seja vlade Belgrad, 26. nov. AA. Danes od 11.30 do 13.30 se jo vršila seja ministrskega sveta pod predsed-ništvom predsednika vlade dr. Milana Srskiča, Parlamentarne vesti Belgrad, 26. nov. 1. Iz poslanskega kluba JRKD JO izstopil poslanec Dragutin Perko ter prijavil svoj vstop v Jugoslovanski narodni klub. Drobne vesti Belgrad 26. nov. 1. V Belgrad jc prisil ogiptski poslanik za Romunijo in Jugoslavijo Ali Omar boj iu bo tu ostal približno pol meseca. V teku današnjega dneva jc poselil zunanje ministrstvo. Belgrad, 26. nov. L Pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu so vpokojeni- administrativni uradnik Karel Komat, vozovni preglednik Alojzij štolfa, strojevodja Rudolf Hajn-nh, oficial I rane Degen, strojevodja Janez f.o-gar, strojevodja Blaž Činkole, strojevodja An-ton K upnik 111 strojevodja Ivan Bidovec. Zagreb, 26. nov. ž. Organi finančne kontrole v Aagrcbu so prišli na sled velikemu uvozu falzifl-eiranih kolekov iz Avstrije. Finančni organi vodijo vsestransko preiskavo, da pridejo na sled falzifi-katorjora. l/ondon, 20. nov. AA. Zn generalnega guvernerja svobodne irske države je kot naslednik MacNeila imenovan Denal Buckley. Novi guverner je star 55 let, je lastnik velike trgovine v Mayuo-othu, kjer prebiva žo uoigo. Iz sužnja -pijonir in apostol! Nekdaj so bili icseljenci pijonirji. Njihov nemirni duh jih je dvigni! ko jato ptic, želja po bojih in zmagah jih je gnala prod od doma, nekam ven v veliki svet, kjer so v nedotaknjeni divji naravi Utrgali is naročja vsakdanje iivljenjske potrebščine. Njim so sledili drugi, tretji, sledila je oiviliza-cija. Pragozdovi so se civilizirali, močvirja so se kultivirala, vmes so se zarile človeške ceste in ob njih nanizali novi domovi. Izseljenec-pijonir je prodiral po vseh kontinentih. Svoje usode ni objokoval. ker si jo je sam želel, ker je imel pred seboj brezmejnost življenjskih možnos i, ker je v vsakdanjem trdem boju in zmagovanju našel nadomestilo za udobnosti doma, katerega je zapustil. Sledovi teh prvih izseljencev še davno ne bodo izbrisani, čeravno se tam, kjer so se prvi znojili, šopiri te zmehkužena civilizacija. Danes je izseljenec izgnanec. Kultura je iznašla toliko novih potreb, da jih skromna domača hiša ne more več zmagati. Tam. kjer so živeli prej trije, je prostora saino še za enega. Ni še dolgo, kar je Jurčič pisal o desetem bratu, ki je moral od hiše. Nehote je veliki ljudski pisatelj odkril tragično socialno resnico o omejenih življenjskih možnostih naših domov. Toda kaj bi sapisal on danes, ko bi videl, du nič več ni odveč le deseti, ampak že drugi in tretji brat. Pregnan od doma, ki mu ne more ve« uresničiti potreb moderne civilizacije, gre naš brat, gre naša sestra, ven na ceste, ki tako ljubeznivo vežejo človeška selišfa. Zairaniajo se ob tovarniška obzidja, uaskakujejo rudniške rove, drenjajo se po ulicah mest, in ko nikjer ne najdejo kritja za svoje potrebe, se jim razširi srce in zasanjajo o daljnih krajih, kjer so zmagovali pijonirji, kojih zarumenela pisma še ležijo v s arih koledarjih Mohorjeve družbe na policah tam doma, kamor ne morejo več nazaj. Kapitalistično gospodarstvo jc iz sveta ustvarilo ono samo enoto — brez srca seveda. Kakor posode, ki so ined seboj s cevmi povezane. Ce v eno vliješ, se razdeli po vseh enako, Se iz ene zajmeš, priteče iz drugih ven in se izenači. Ce je v eni deželi preveč ljudi, se pretakajo v druge, kjer jih je premalo. Ce v eni rabijo delavcev, privrejo od drugod. Ta trdi fizični zakon o delovnem izravnavunju jo zajel vse desete brate, ki so tavali po križpotih krušnega boja, vzel jim je voljo do samoodloftitve, vzel ponos, ki ga daje svoboda, potep al talente in jih začel porazdeljevati po širokem svetu, brezobzirno in brez usmiljenja, ne briga'oč se za zakone narave niti /,a potrebe duš. Tako je nastal moderni izseljenec — suženj, orodje v maši-neriji kapitala, eno samo vretence v velikem stroju kapitalističnega pridobivanja. Ni čuda. da se je končno Cerkev i vso avtoriteto, ki ji daje nadnaravni njen poklic in tisočletne tradicije njenega dela za človečans vo. Ijuheznipolno nagnila nad petim stanom našega družabnega reda, nad iisel.ienrem-suinjem, da ga zaščiti, da mu vrne nazaj ponos kristjana in svetinje materne vzgoje. Da iz izseljenra-suinja napravi izseljenca-pijoairja in apostola! Slovenski spominček v Franciji Bratje *z Hotandije pozdravljajo domovino Vedno ne9ovana Iz župnije Aumctz g. Kastelica. Na rudniku Maucieulles v Aumetzu so priredili praznik narodnih noš, Na sliki vidimo slovensko skupino. Naša kri v š'rnem svetu Ljubljana, 26. novembra. Dobrih 60 let .je tega, odkar so se pričeli naši slovenski ljudje v množicah izseljevati z domač h tal in iskati kruha drugje, organizirano slovensko izseljevanje traja torej od kakšnih 70 let |irejš-njega stoletja pa do pred kratkim, Šele svetovna kriza in svetovna brezposelnost je kolikor toliko ukin la nepretrgini tok naših ljudi iz domovine v tujino. Že pred leti je bil ta tok znatno utesnjen z omejitvijo dodeljevanja v Zedinjene države. Vendar pa so se naši ljudje obrnili v Južno Ameriko in druge strani sveta. Šele luni in letos je izseljevanje skoraj ponehalo. Bilanca, koliko slovenskih ljudi je sedaj v tujih zemljah, je za teh 60 let ogromna. Moramo računati, da je sedaj v tujini približno 335 000 Slovencev. Po posameznih državah moremo računati, da je v Zedinjenih državah 250 000 Slovencev, v Argentiniji 20.000, v drugih državah Južne Amerike 5800, v Kanadi 6000, v Avstraliji 200, v Nemčiji 30.000, v Franciji 16.000, v Belgiji 3000, v Holandiji 3000, v Avstriji 1000 (seveda brez koroških Slovencev). Še več drugih držav je in pokrajin, kjer so se tudi Slovenci naselili, n. pr. v Egiptu, toda splošno moramo zaokrožiti število na tujem živečih Slovencev na približno 350.000. Posamezni deli domovine niso enako žrtvovali svojih ljudi za izseljevanje. Največ se jih je izselilo iz Kočevskega okraja, in sicer (po podatkih občinskih uradov) 17.328, iz novomeškega 8372, iz krškega 6919. iz okraja Murske Sobote 5968, iz logaškega okraja 4788, iz litijskega 4747, iz kamniškega 3930, iz kranjskega 3908, iz dolnje-lendavskega 3094, iz okraja Šmarje pri Jelšah 2684, iz celjskega okraja 2405, iz dravograjskega 2079, iz brežiški ga 1727, iz gornjegrajskega 1652, iz Maribora levi breg 1347, iz Maribora desni breg 1276, iz konjiškega 1118, iz laškega okraja 8t2, iz slovenjgraškega 304. Točni podatki manjkajo še za mesti Ljubljana in Maribor, za ljubljanski okraj, za črnomaljski okraj in pa seveda za slovensko Primorje in za slovenski del Koroške. Najbolj razviden del izseljencev je pač v Zedinjenih državah, kjer jih je največ. Največja slovenska naselbina je nedvomno v Clevelandu, kjer živi za Ljubljano tudi največ Slovencev v enem mestu. V Clevelandu, ki šteje milijon prebivalcev, je približno 60.000 Slovencev. V tem mestu so tri slovenske župnije in dve slovenski šoli, v katerih ima prva 1520 učencev, druga pa 670. Popolnoma slovenskih župnij je v Ameriki 26, med temi so važne v večjih naseibinah, kakor v Jolietu, v Milvvaukee, v Chicago, v New Yorku in drugih mestih. Mešanih župnij pa je v Zedinjenih državah 12. Ameriški Slovenci imajo 10 podjjornih socialnih ustanov, od katerih je ena največjih in najbogatejših Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota v Jolietu, ki ima 34.500 članov in 2,600.000 dolarjev premoženja Ameriški Slovenci imajo 13 listov, od teh štiri dnevnike. Slovenski narodni in delavski domovi ter društvene dvorane pa so 9koraj v vseh večjih naselbinah. V Argentini so po večini naseljeni primorski I Slovenci, ki so se tudi pričeli gibati ter je med njimi vzklilo prav živahno društveno življenje. Tudi imajo že svoje glasilo v »Slovenskem Tedniku« — V Braziliji ima,jo Slovenci največjo kolonijo v Sao Paulo. kjer imajo dvoje društev. — V Uruguaju so se naselili po večini prekmurski Slovenci, »ako v Montevideu okoli 300 slovenskih služkinj. sobaric in kuharic. — V Kanadi »o Slovenci P°leti vese/ ;„ s°i*» tovora Z- ypo- doma I Po P^lna , v r<> o belfi n r2anl'u' o pred P° VOruie in °no Heerlen, 20. novembra. Najbrž vas t>o zanimalo v domovini, kako živimo tu v Holandiji naseljeni Slovenci. Delamo, trpimo — in živimo, vendar pa ne pozabimo tudi na duševno in društveno življenje, ki more v nas buditi največ spominov ua ljubo daljno domovino. Današjo nedeljo smo imeli spominsko proslavo vseh izseljencev v Heerlenu. Prihodnjo nedeljo 27. nov. pa bomo imeli podobno proslavo v Eygelsliovnu. Naka proslava je bila prav ginljiva in lepa. Godba na pihala našega oddelka Brunssun je olvo-rila proslavo s sviranjem narodnih himen. Za tem so se postavili n Si olroci, ki komaj mesec dni ob skujejo slovensko šolo. kjer jih uči gdč. A ž m a -nova. Zapel- so n kaj slovenskih pesnil, da so se nam zarosile oči. tleerlenski pevski zbor »Zvon« je zapel tudi nb» himni. Globok vtis pa je napra- vilo predavanje č. g. 0 b r ž a n a , ki je govoril • moči svetega obhajila. P. Teotimus pa je sprego-voril nekaj besed k jiovzdigi narodne in krščanske zavesti. Oba govora so spremljale skioptične sliko. Udeležba pri tej proslavi je bila prav velika. Imeti smo pr liko na tej proslavi pozdraviti tri slovenske dame ,in sicer gospo Milico Grafen-a u e r j e v o iz Ljubljane, gosjio Tončko K r a b o -njo iz Velike Nedelje in Olgo Zadravčevo iz Ormoža, (iospe so |>olovale namreč — na po-budo g dr. Alekšiča iz .Maribora — v Bredo, da bi tam spoznale evharistično g banje na Holandskem. Prihodnjo nedeljo 27. novembra bomo posku-i šali ujeti na zvočn k Radio-I.jubljano, da čujemo , p. Zakrujškovo žaloigro »Za srečo v nesrečo!« Tu se živo čutimo eno z doiaovinol Pozdravljeni! Živeli I zelo raztreseni, kjer pa jih i» več skupaj, pa so lK»lporne jednole iz Zedinjenih držav ustanovile med njuni svoja društva. Tako je naša kri raztresena po vsem svetu, žulji slovenski ga trpina povsod trpe — največkrat ; bolj v korist tujcev, kakor v svoje lastno. Ta krik nam odmeva danes na naša ušesa iz vseh držav in de.ov sveta, kjerkoli žive naši izseljenci. Krik stotisočev bratov in sestra, krik po pomoči in rešitvi, zakaj potapljajo se v valovju mrzle tujine, gosjKKlarsko in narodno, pred vsein pa versko .Cele naselbine odpadajo od vere svojih očetov. Današnja izseljenska nedelja in ves ta izseljenski teden nam ta krik prinašata kakor po radiu v vsa srca, ki imajo še količkaj čuta in vere. In drugače biti ne inore. Svete vezi, ki edine bi jih mogle rešiti pojiolnega pogina v tujini — vezi družinske in narodne — so se začele posebno zadnja leta trgati. Domovina je v preteklosti veliko grešila na svojih izseljencih in jih pozabljala. Izseljenci pa vedno bolj pozabljajo na dom in na svojce tu doma. Tisoče smo že radi tega izgubili, tisoči so radi tega odpadli od vere. Imamo pa tudi milijarde škode v denarju, ki bi priš'e od izseljencev v domovino, ko bi bilo vse pravilno Današnja izseljenska nedelja kliče nam vsem: Nikar več takol »Naš čolnič« v tujini otmimot Kaj naj storimo zlasti danes, na izseljensko nedeljo? 1. Razpravljajmo o izseljenskem vprašanju in o naših izseljencih po naših cerkvah, dvoranah in časopisju. 2. Molimo za nje posebno, da bi ne izgubili milosti svete vere. 3. Žrtvujmo za Družbo sv. Rafaela, ki je prevzela nalogo, da reši narodno in versko, kar se rešiti da. 4. Pristopimo k Družb; sv. Rafaela kot člani. Članarina je 1() Din letno. Tako veliko misijonsko m narodno delo to zasluži. 5. Mislimo na svoje izseljence po družinah in se pogovarjajmo o njih, da se bomo obnovili v ljubezni do njih. 6. Pišimo jim gotovo danes osebna pisma in jim pošljimo pismo celega naroda doma - narodu v tujini. Zlasti to skupno pismo je največje važnosti. Ce hočemo rešiti naše izseljenstvo obnovili mora ino najprej medsebojne vezi. kakor med člani družin tu doma in onimi v tujini, tako med narodom tu doma in narodom na lujem. Začutimo, da smo mi tu doma in izseljenci v tujini samo en narod, samo ena domovina, vsi skupaj eno. Izseljenska nedelja bo samo takrat pravi vspeh, ko bo vsaka družina tu doma pisala vsem svojim družinskim članom v tujini to skupno pismo, da bo vsak Slovenec, kjerkoli na svetu dobil po eno lako pismo, da bo res narod pisal narodu. Ta pisma se dobe pn Družbi sv. Rafaela v Delavski zbornici. Pa naj pove kdo, da danes tega ne bi mogel storiti? Krik stotisočev iz tujine nam danes doni na ušesa in na srce. Krik stotisočev versko in narodno potnpljajočih se bratov in sestra. Pa si zamaši svoja ušesa in zapri svoje srce pred tem krikom, če imaš le še košček srca v prsih in le košček verskega čuta v svoji duši I — Družba sv. Rafaela. hloveuslu pevsKi in uiuiourasKi zoor ua liuiauuoiiem. Glas naših iz Nemčije I Moers-Meerbeck, 16. novembra. ! Čitali smo, da ne samo slovenski narod, kateri ima največ svojih sorojakov jx> svetu, marveč vsa i Jugoslavija želi praznovati izseljensko nedeljo. | Pri tem si upamo tudi mi izseljenci iz Nemčije 1 drzniti in izreči najsrčnejšo zahvalo Rafaelovi I družbi, na čelu ji č. p. Zakrujšku, banski upravi in izseljenskemu komisarijatu v Zagrebu ter vsem, ki se zanimajo za nas obsojene, ki moramo biti v tujini. Ni potreba obširnih poročil, samo beseda tujina pove vsakemu, kaki usodi so pripuščeni izseljenci, posebno še oni, kateri ne pristopijo k naši narodni in verski organizaciji, katera jim nudi po svoji možnosti razvedrila in pomoči. V poletnem času zelo ljubimo božjo naravo, in kar hrepenimo po svežem zraku in razvedrilu po napornem delu. Društvo sv. Barbare in Roženven-ske bratovščine iz Meerbecka dela izlete, staro in mlado gre v gozd, kjer prirejamo razne zabave. Po naporni zabavi nastane ludi huda žeja, predsednik deli iz sodčka limonado, kakor nam kaže slika. Marsikdo, ki je poznal naše kraje le j>red vojno, bo rekel, da je tukaj obljubljena dežela. Kdor l'h pa danes pozna in razmere tujcev, lio rekel: Ali je še sploh mogoče tem ljudem živeti? Na tisoče naših živi od majhnih, prav majhnih javnih podpor. Drugi del živi od malenkostne pokojnine, s kakršno se še celo ne more preseliti v domovino, ker jo izgubi. Le malo jih je, ki imajo celo pokojnino, pa tudi tista je z zasilnimi odredbami tako skrajšana, da ne zadostuje za io sta j ter priznanja zaprtih so dosedaj ugotovila neverjeten obseg le rokovnjaške afere. Nič manj ko 38 osumljencev je zapletenih v njo in nič manj ko 42 vlomov, tatvin, utaj, prikrivanja in razpečave ukradenega blaga se je nakopičilo nad glavami teh osumljencev. O srečnem naključju, ki je dovedlo do odkritja tolpe in do aretacije glavnih osumljencev smo svoječasno že poročali. Zajeli so jih pri mariborskem brodu, ko so skušali v zgodnjih jutranjih urah spraviti na varno težko obložen voziček z naropanim blagom. Energična preiskava, katero so nato po-krenile oblasti, zlasti orožniška postaja na Teznu, so dovedle nato do pojasnitve cele vrste zločinov, ki so se dogajali v Mariboru in okolici od pomladi dalje. Glavni krivec in organizator bo pač Anton Valh. Skoraj pri vseh zločinskih podvigih tolpe je bil zraven; nič manj ko 31 raznih zločinov ima po dosedanjih dokazih in priznanjih na ve6t\ Grehi, katerih so posamezniki osumljeni, so naslednji: 17 avgusta poskus vloma v trgovino Lu-dovika Rižnika, Počehova; začetkom oktobra tat- SmuCarshe drese iz najboljšega švedskega lolna kompletne, s čepico ii blaga samo za drese najcenejše pri Drago schwab - ifuftlfana Nova tekstilna tovarna na Primshovem Kranj, 24. novembra. Razvoj tekstilne industrije, ki je v preteklem desetletju Kranj in bližnjo okolico tako močno preobrazil in preoblikoval iz mirnega podeželskega mesteca v mogočen industrijski center, še ni končan. Tekstilna industrija, ki je v Kranju radi prav dobrih pogojev našla ugodna tla, kjer se je zako-reninila in prirasla, se še vedno večn in raste ter sega tudi v bližnje vasi poleg Kranja. Ta teden je bila sklenjena kupna pogodba med tovarnarjem Adolfom Prahom in posestnikom Lo-karjem s Primskovega, na podlagi katere je Prah Adolf kupil precej veliko gozdno parcelo na desnem robu Kokre, severno od prostornega Grajžarjevega travnika, to je tako zvani Lokarjev boršt s Prim-skovega, odkoder je parcela oddaljena kakih 10 minut. Kolikor je še drevja, bo posekano. S pripravami za planiranje terena in za gradnjo tovarne se bo kmalu pričelo. Načrti so že izvršeni. Semkaj v to novo povečano tovarniško poslopje, se-Btoječe iz več objektov, bo g. Prah prenesel svoj obstoječi dosedanji obrat. Voda je blizu, elektrika prav tako, delavske moči pa bo g. Prah — tako je sam izjavil — vzel le domačine s Primskovega in Klanca. Tekstilna tovarna g. Praha jo in bo iziti jučno domače podjetje, kjer ni zaposlen noben tujec. O podrobnem razvoju nove tekstilne tovarne ia Primskovem bomo še poročali. — Pedagoško-filozofski klub Društva slušateljev filozofske fakultete na Univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani odločno protestira proti resoluciji, ki jo je predlagalo Društvo slušateljev Aleksandrove univerze dne 19. novembra 1932, ker z nepravičnimi postavkami hoče kratiti pravice slušateljem z učiteljsko izobrazbo, ki so jim bile priznane s § 50 zakona o univerzah. Kakor se predlagatelji omenjene resolucije sami izražajo, je povod resoluciji trditev, da jim bodo slušatelji pedagogi škodovali pri namestitvah na srednje šole in jih tako v socialnem oziru oškodovali. To pobija že sam namen univerze, ki predvsem goji znanost, ne pripravlja pa edino poti do kruha. K debati, ki se je po predložitvi resolucije razvila na skupščini Zveze slušateljev Aleksandrove univerze, odgovarjamo, da debaterji niso upravičeni soditi o izobrazbi in inteligenci slušateljev pedagogov, zategadelj njihove neutemeljene sodbe najodločneje odklanjamo. — V Ljubljani, 25. novembra 1932 — /-a pedagoško-filozofski klub: Fras Albert, s. r., predsednik. — Odgovor akademiku. Veseli me, du v včerajšnjem članku v »Slovencu« neki akademik ze vnaprej sanja o 650 dipl. filozofih-pedagogih- loda kot slušnteljicu pedag. skupine moram opozoriti g. akademika in z njim vse, ki to vprašanje raztezajo, dn pedagoško skupino zaenkrat se nima 650 slušateljev, da je maksimum 50 in da tudi ne nastajajo pedagogi oz. psihologi kot gobe po dežju. Da tudi ni isto-vet no — postati jurist ali psiholog ali znnbiti zgodovinar. — V tem okviru, v kolikor je študij učit. abiturijentom dovoljen, je tnko mulo upanju nn kako službo, da se vsi po nepotrebnem razburjajo in s svojimi kruhoborskimi idejami čudno potvarjajo pojin »visoke šole«, ki naj bo predvsem visoka šol« in ne na prvem mestu krulioborska šola. Da opravičim visokošolski študij učiteljišnikov, vas opozarjam na to, da pridejo z učiteljišča le najboljši učenci, dočim jc pri ostalem akademskem naraščaju vina v št. Janžu; v noči na 28. oktobra vlom v trgovino U žuikn Ludovika v Počehi. Škode je bilo 33.238 Din; 27. oktobra so okradli Romana Rre-zočnika; 20. oktobra tatvina pri Majerju v Košakih; 26. oktobra poskus vloma v mesnico Romana Brezočnika v Krčevini; 20. julija vlom v Mariborsko tekstilno tovarno (5500 Din škode); 6. avgusta vlom v gostilno Marek v Mlinski ulici; 26. avgustu vlom pri Jerneju Očko na Teznu; 26. septembra vlom v gostilno Spurej v Studencih; 26. avgusta vlom v gostilno Križnic v Dnjnkovi ulici; 29. sept. vlom pri Abtu v Kejžarjevi ulici; 20. oktobra vlom pri Romanu šobru v Razvanju; 5. avgusta vlom pri trgovcu Dimniku v št. Miklavžu (škode 14.130 Din) Dne 15. avgusta vlom v gostilno Alojza Koča na Pobrežju; 10. oktobra vlom v trgovino Dimnik pri Sv. Miklavžu (škode 21.310 Din); 17 oktobra vlom pri trgovcu Riedlu v Pobrežju; 31. avgusta vlom v graščino Betnava; 10. julijo vlom v vilo dr. Blan-keja v Jelovcu; 16. oktobra vlom pri Čevljarju Dogši na Tržaški cesti: 24 aprila tatv na pri Tušku na reznu; avgusta tatvina istotam, sredi oktobra tatvina pri Klemenčiču na Teznu; 2. oktobra vlom v stanovanje šušteršič Ob bregu; 5. avgusta lom v trgovino Pregrad na Aleksau.lrovi cesti; 1 oktobra vlom pri tvrdki Soklič; 14. oktobra vlom v mesa-rijo Zabasa Ivana, V od n kov trg; 21 oktobra vlom v pletarno Uaeič v Slov. ulici; 22. oktobra tntvina pri Janku Krajnerju; 31. avgusta vlom pri >Jugo-teksti« na Trgu Svobode (7271 Din škode); 26. oktobra poskušen vlom v mesnico Bombek v Krčevini. Razen navedenih večjih vlomov in tatvin je še cela vrsta manjših pregreh. Pre skava bo zaradi zelo obsežnega materiala trajala še dolgo, proces bo pa gotovo eden od najzanimivejših, kar jih je bilo doslej pred mariborskim sodiščem. videti in čutiti, da so jiome^ani gimnazijci in gmnazijke vse vprek, od iiajboljšili, katerih se veseli vsak narodno zaveden učitelj mladine, pa preko dobrih uspehov tudi taki, ki so komnj gimnaziji pete odnesli. S tem, da se je učit. nbit. dovolilo vstop na univerzo, je šotno izpolnjeno že davno obravnavano Schreinerjevo geslo: »Prosto pot nadarjenim!« Le žal. d« ni izvršeno v polnem obsegu. Očita se učitelji.š-nikoin manj izobrazbe, čemur je težko prisoditi !cr se l>a glede »inteligence« pričkajo le nekateri. Mislim, dn se more učiteljiščnik s letniki izstaviti no robu gimnazijcu, ki ga loči le latinščina nli bore francoščine, ki g« bo če« nekaj let odlikovala znnbiti tako kot Jurčičevega Dolfeta, če se ji nc bo izrecno posvetil. Ncer pa smo glodali iste knjige in črpali isto učenost s to razliko, da se je eden ukvarjal s knjigami 9 let, drugi pa 8 let. Pa tisti, ki mu je res do študija, se ne bi ustrašil recimo dodatnega izpita iz latinščine. Druga stvar pa je, Jc ta študij mnogim v zaposlitev in moralno oporo. Upam. dn so vse to izprevideli uvidev-nejši, bolj izkušeni, objektivno gleda joči mirnejši faktorji, ki so predlagali ta zakon in ki je res znkon, kot so drugI zakoni in da Inhko mirno zavrnem samozavestnega akademika iz Javo. da on sum in tovariši res nc bodo odpirali visokih šol. zakaj, če bi univerza padla samo v njihove roke, bi res kmalu izgubila nojm svobodne visoke šole. - J. J. slušaleljica pedagoške skupine- — Osebe, ki so krvno, kožno ali živčne bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. r ' • > r } r <;■> T ~ *> . » V I, > . jk. \ ' • i t . r i , r . i / .. i... .A _ i j . j .i i j M (.i — Loterij,, Poštnega doma. Ali veste da zamorete s srečko Poštnega doma zadeti krasen dobitek? Ali veste, da zamorete s tem pokazati svoje simpatije do poštarskega stanu in storiti zanj veliko socialno delo? Pohitite zato z nakupom srečk, ker žrebanje je nepreklicno ze 8- decembra. „ — Avtobusna zveza z Loško dolino. Včeraj je začelo Pečnikarjevo avtobusno podjelie z rednimi vožnjami na progi Ljubljana - Turjak - Lašče — Bloke-Lož-Slari trg in nazaj. S tem dobiva Loška dolina na Notranjskem direktno zvezo z Ljubljano, ki bo za ljudi mnogo pripravnejša, cenejša m hitrejša. Avtobus bo odhajal iz Igavasi na koti cu Loške doline vsak dan ob 5 zjutraj ter bo prihajal v Ljubljano ob 8 zjutraj. Nazaj se bo vračal iz Ljubljane ob 5 popoldne ter bo prihaial v Stari trg ob 8 zvečer. - Vožnja iz Starega trga v Ljubljano bo stala 40 Din, vožnja sem in tja pa le 70 Din Notranjci so se doslej vozili v Ljubliano do Rakeka z avtobusom, od lam pa z vlakom Na ta način so plačevali za vožnjo v Ljubljano po 40 Din v eno smer, torej 98 Din za sem in tja Razen lega so morali z doma že ob 4 zjutraj, v Rakeku POŠTENO! ~~ VARNO! ..KARITAS" "^SlJ^i* |e "ajvažne-jša ustanova zadnjega časa. »KAKI 1 AS« ni samopomoč temveč oddelek velike edine slovenske zavarovalnice, ki goji le pravo in popolnoma varno zavarovanje. Sprejema samo zdrave osebe, ki se morajo na ponudbi lastnoročno podpisati. Zahtevajte prospekte pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek »Karitas«, Ljubljana. — Navodila dobite tudi v župnih uradih. — Na zavaro-TvTDiTmr!eža Janeza Kočevarja iz Starega trga je »t^AKITAS« izplačala vse vplačane zneske. Umrli je hd sta- 75 let in je umrl v enoletnem stnr^-t. ""m čakalnem roku. I>a so spet čakali na zvezo z vlakom. Nova avtobus-1 na proga jim bo zdaj omogočala znatno cenejšo : direktno vožnjo brez presedanja do Ljubljane in , nazaj. — V Službenih novinah od 24. t. m. je objavljena »Naredba o povrnitvi stroškov za službena potovanja in selitev aktivnih iu upokojenih ministrov in banov, ter ouili, ki so na razpoloženju«. — Gg. iiižonjcrje ii Ljubljane in okolico vabi sekcija Združenja jugoslovanskih rudarskih in to-pilniških inženjerjev, da se udeleže tečaja za avto-geno varjenje, ki se bo vršil od 5. do 17. decembra v večernih urah od 18-20. Tečaj prireja imenovana sekcija v zvezi z institutom za separiranje in bri-ketiranje. Udeleženci tečaja se bodo teoretično iu praktično vežbali o uvlogenem varjenju po priznanem strokovnjaku v tej panogi tehnike g. inž. Knezu. Udeleženci tečaja naj pridejo k prvemu predavanju dne 5. decembra ob 18 v rudar-ki paviljon (nasproti tehnike). Za gg. inženjerje, ki ne bivajo v Ljubljani, se bo vršil poseben celodnevni tečaj, ki bo trajal tri dni, o čegar počet k u bo sekcija vse gg. interesente pravočasno obvestila. Interesenti za leča j od 5. do 17. decembra, kakor za onega, ki bo •rajal celodnevno tri dni, naj po možnosti javijo svojo udeležbo z dopisnico na naslov: Institut za separiranje - univerza Ljubljana. Dolfy milo Lavendel, Buttermllk, Idot; Chypre so najboljša za negovanje lica — Vrhnika dobi davčni urad. finančni minister je izdal odlok, po katerem se območje okrajnega sodišča Vrhnika izloči iz okolišu davčne uprave za ljubljansko okolico ter se zu okoliš vrhniškega okrajnega sodišča ustanovi posebna davčna uprava s sedežem nu Vrhniki pod pogojem, da vrhniška občina da bre-p lačno na razpolago potrebne uradne prostore in prevzame stroške za kurjavo, razsvetljavo in vzdrževanje prostorov. — Kako so se pred 200 leti vozili iz Kamnika v Ljubljano? Na hiši veterin, inšpektorja g. Sad-nikarja na šutni v Kamniku vzbuja pozornost veliko gostilniško kazalo iz leta 1732, ki nazorno predstavlja, kako se je vozila grajska gospoda pred 200 leti v Ljubljano. Komu se je tedaj sanjalo o avtobusih, motociklih in aeroplanih?- Spredaj je jezdil vodja sprevoda, ki je pokal z dolgim bičem na kratkem držalu in s tem dajal znamenja z* urnik s ceste in delal prostor grajskemu vozu, katerega sta vlekla dva para konj. Na zadnjem paru je sedel oziroma jezdil kočijaž ter trobil od časa do časa na rog. Na kozlu sta sedela po dva lakaja. V mogočnem, bogato okrašenem zaprtem vozu sta sedela graščak in graščaltinja. Zadaj na vozu je bil pritrjen velik, z usnjem prevlečen ter dobro okovan kovčeg. Vozu je sledil v urnem teku pes čuvaj. Vse to nam predstavlja zanimivo, nad en meter dolgo gostilniško kazalo, katero je g. Sadnikar namestil na vogal hiše. Konji, voz in potuiki so izrezani iz debele železne plošče, na koncu kazala pa je steklena svetilka kvadratne oblike, v kateri je gorela luč. G. inšpektor Sadnikar je dal vanjo napeljati ludi elektriko, tako da nam je kazalo ohranjeno v vsej originalnosti, kakor je pred 200 leti služilo svojemu namenu na poslopju neke ljubljanske gostilne. — V oknu ima g. Sadnikar razstavljenih več vzorcev kamniške keramike, katero v zadnjem času po originalih iz zbirke izdeluje g. Rudolf Snabl na Grabnu v Kamniku. Na enem izmed lepo izdelanih krožnikov beremo letnico 168(5. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 94 od 26. novembra je objavljena »Naredba o predpisu varščine za pisarne za posredovanje Kupoprodaje nepremičnin«, dalje »Pravilnik o proizvajanju in prometu z izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljenimi za izvoz« in »Preo-pisi za poizkušnje s kockami in z Empergerjevimi gredami pri izvrševanju zgradb iz betona iii oja-čenega (armiranega) betona«. — čipkarska šoln v Horjulu je prenehala z delom, ker je odrekla občina svojo pomoč s par metri drv. Apeliramo na kr. bansko upr. v Ljubljani, da preišče zadevo, ker ne moremo dopustiti, da bi se napravil iiz stare šole hlev, ampak naj služi svojemu namenu. 800 Din stroškov za čipkarsko šolo, od katere imajo siromašne žene in dekleta veliko korist, bo občina že morala utrpeli. Županstvo bo odgovorno, če ostanejo dekleta brez dela, na kar opozarjamo turli bansko upravo. — Zvočno filmsko snimanje kulturnega filma »Ženski domači obrli« v zvezi z lepotami naših po- j krajin in naše narodne pesmi se vrši prihodnji teden v Škofji Loki, v Zireh, Železnikih, Polhovem gradcu itd. Opozarjamo na to občinstvo, dn ne. bo zopet kakšnih zmešnjav po neopravičencih. Šole so obveščene o jxxl robno stih — Sprejmite uboge, oblečite nage, nasitile lačne! Na stotine prošenj imamo. Usmiljena srca, ki morejo sprejeti kakega otroka-siroto za svojega ali pa vsaj na začasno prehrano in oskrbo, prosimo v imenu zapuščenih, stradajočih in prezeba joči h otrok, da se nam javijo iu navedejo kaj želijo sprejeti, dečka ali deklico in od katerega, pa do katerega leta. Revščina je velika, nujna pomoč potrebna! Usmilite se jih, pomagajte jim! — Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska cesta 17. — Dve žrtvi opeklin. V Ihanu je zažigal smodnik 32 letni delavec Janez Urbanija. Smodnik pa je eksplodiral. Prt eksploziji si je Urbanija močno ranil desno oko, da je moral v bolnišnico — V 81. Vidu pod K umom je zakurila 18 letna hči posestnika 111 gostilničarja Milka Rovnn krušno peč Naenkrat pa se je v peči nekaj sprožilo in pro-jektil krogle je zadel Milko v trebuh. Kako je pn-trona prišla v peč, ni znano. Morda je bila pomešana med drva, najbolj verjetno pa je, da je bila krogla ze v lesu, kamor je prišla po kakšnem streljanju v gozdu. Dekle je hudo ranjeno ter je njeno stanje nevarno. , ~ Trji® vlomi v on' noči. Temna noč je ležala nad Hrastnikom, po cestah so hodili nočni stražarji in vendar so bili tatovi na delu v noči na sredo. Vlomili so v trgovino g. Hočevarja in se dobro preskrbeli z boljšim blagom. Jedi, ki so bile ua -azpolago, ee niso niti dotaknili. Lastnik jc zelo oškodovan. Baje so videla luč in slišala razbijanje dekleta, ki morajo v temni noči v steklarno na delo, a si niso upala nikogar poklicati. Ko so so dobro založili z blagom, so šli po cigarete v trafiko g. Podlanška. Vlomili so pri vratih, si dobro naložili boljših cigaret in tobaka ter šo nekaj drobiža, potem so pa šli mi hrib proti g. Logerju. Z ie. lesnim drogom so skušali sneti vrata, da bi si priskrbeli še kaj dobrega. Toda tukaj se jim ni posrečilo, kor so vsi zapahi zelo dobro držali. Sledove so pa le pustili. Želimo, da bi se orožnikom posrečilo krivce vloviti, da bi sjioznali, kdo so tistf potrebni, ki kradejo samo boljše stvari, za jedi jim pa nič ni. — Strela ubila dva pastirja. V Povljih na otoku Braču jc 24. t. m. ob 10 dop. strela udaril« v dva pastirja in ju ubila. Njuni trupJi so našli šele zvečer. Nesrečna mladeniča sta pasla živino. Okrog 10 dopoldne je začelo deževati in grmeti. Nesrečna mladeniča sta se zatekla v jwis'ir.sko kočo. Ker je streha koče puščala, st« imela odprla dežnika- Naenkrat je treščilo in oba pastirja sta se mrtva zgrudila na tla. Ko ju zvečer ni bilo domov, so ju šli iska;n _ 2 Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi zn mešani zbor 12 Din - Foersfer A-: Cantina Sacra IIL del za moški zbor, 30 Din. - 3. Hladnik Ig-: iiozicna slavpspeva za šolo, zbor in or Din). — Kavarna »Tabor«. Vsak torek, četrtek ,11 nedeljo koncert. - Točijo se prvovrstna štajerska n 7,?0.1"''0' ""Polnjene blazine in pernice pri »Posteljnina«, H VVciss, Zagreb, llirn 76. Cene v dn nasiljem oglasu- Al -i! Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Alojzi, Drofenik, trgovina pri »Solncu«, Glavni trg 9, Celje. — Neveste! Gospodinje! Kuhinjsko posodo In porcelan le solidno blago, kupite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Tujsko-prometne interesente se opozarja na razprodajo »Bledo*, Roparske tolpe v Slov. Krajini Slov. Krajina, 26. nov. Roparski pohodi se vršijo drug za drugim. Vse kaže, da se bodo ponavljali dogodki iz leta 1921-23. Takrat so hodile po naših krajih razbojniške tolpe, ki so bile zelo predrzne. Kradli so takrat svinje, konje in sploh vse, do česar so prišli. Tudi zdaj so se pojavile Inke tolpe, ki so zelo predrzne in dobro oborožene. Najprej so se oglasili v Murski Soboti, kakor je »Slovenec« že poročal. Zdaj so se oglasili v Rogaševcih. Bili so dobro oboroženi. Blaga so že imeli na cesti v vrednosti okrog 20.tKX) l)in. Pa bili so pregnani in blago so pustili. Ko so jih kmetje in orožniki zasledovali, so se posluž li 'ntovi orožja, pa hvala Bogu, nihče ni bil ranjen, ri tiči so že pod ključem. Orožništvo jih je izsledilo med cigani. Druga tolpa se je oglasila v Gornji Lendavi. Odnesli so blaga v vrednosti okrog 10.000 Din. Nazadnje pa se je dogodil roparski napad v Dolnji Bistrici. Pri Jožefu t«juri se je pojavilo sedem roparjev in zahtevati denar. Starec se je prestrašil in vrgel skozi okno 100 Din, enega jurja pa je skril. Pa s tem razbojniki niso bili zadovoljni. Dobro oboroženi so vdrli v hišo, pretepli starca in poiskali ves denar in ga odnesli. Odnesli so tudi obleko iu živila. Potem so izginili. Orožniki roparje pridno zasledujejo. So že aretirali par ljudi, pa jim krivde niso mogli dokazati. Ljudstvo je ob teh dogodkih kar prestrašeno 1 rosuno orožništvo. da spravi z ulic vsakega suni-jivega človeka. Bojimo se, da bodo tatovi začeli Smrt 92 letnega starčka Ljubljana, 26. novembra. V petek ob 9 zvečer je umrl na Gradu Perja t e 1 j Anton, sodni oficial v pok., star 92 let. Bil je pristna jeklena slovenska grča, kljubujoča vsem nezgodam in boleznim. Do zadnjega trenutka je bila pokojniku na jeziku slovenska narodna pe-Tfem. Bil je pač pristni veseli Dolenjec, rojen v '' Ostredežu na Veseli gori pri Mokronogu. Pokojni je živel nad 33 let na ljubljanskem gradu. Bil je svoječasno upravitelj Gradu in kot upokojenec varuh tisoč in tisoč otrokom. Kot človek je bil mož, kot uradnik samo uradnik, zmerom pa družabnik. Z Bogom in z ljudmi sprav-jen, se je poslovil od tega sveta in šel po plačilo k I lačniku. Naj v miru počiva mož. ki je zaslužil tako ime in tudi tako smrt. j, p. Moderne zimske plašče dobita v veliki izbiri in po najnižjih cenah pri DRAGO GORUP & Co DAMSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA LJUBLJANA, Miklošiteva 16 (I. nad.) Nočni požar v Zalogu Zalog, 26. novembra. V petek ob četrt na enajst zvečer, kp so va-ščani pravkar trdo pospali, jih je prebudil plat zvona kašeljske in farne cerkve. Vevška sirena pa je turobno pela in klicala gasilce na pomoč V strojarni in vodni žagi g. M. Jakila v Zalogu je izbruhnil velikansk ogenj, ki se je hitro širil. Zaloški gasilci so bili v teku desetih minut na mestu ter so goreče poslopje, ki je dolgo čez 30 metrov presekali in neumorno gasili, ter se jim je z došlim! gasilci iz Zg. Kašlja in Vevč posrečilo ogenj omejiti na goreče dele in končno udušiti. Pogorelo je kakih 15 metrov ostrešja in lam shranjenega strojarskega materiala in raznega drugega orodja. Škoda znaša do 30 tisoč dinarjev. Zavarovano je bilo poslopje le za malenkostno vsoto. Poslopje je kakih 50 metrov oddaljeno od železniškega mostu in stoji ob Ljubljanici. Znotraj je bila moderna in s stroji opremljena strojarna z žago. Le okol-nosti, da je poslopje ob vodi, iz kafere so došle bnzgalne črpale vodo, in neumornosti domačih gasilcev je zahvaliti, da ni pogorelo vse veliko poslopje z nakopičenim lesom in strojarskim blagom. Nastala so razna ugibanja in sumničenja, ki pa za enkrat nimajo podlage. Domnevajo pa, da je iskra — iz velike železne peči na žaganje — pri dimniku nekje uzgala kak gorljiv predmet ter je na ta način nastal požar, ki bi lahko naredil velikansko škodo. Vevško orožništvo, ki je takoj prihitelo k požaru m delalo red, vodi preiskavo. Komaj se naše ljudstvo malo oddahne od nepojasnjenih skrivnostnih požarov, pa nastane strah še večji. Pojasnjen vlom Cerknica, 25. novembra, Kakor smo poročali že v sredo, je bilo vlomljeno v špecerijsko trgovino g. Larenčiča. Vlom je pil takoj naznanjen domačemu orožništvu. Ti so ka, kmalu dognali, kdo je vlomilec. Vlomilca ki deianie priznava, so že prijeli in ga zaprli v cerkniške sodni,ske zapore. Zanimivo je, da je bilo g. Larenčiču vlomljeno tudi že poleti. Dobro kaditi se pravi z ustnikom „ Likar" kaditi Ustnik daje čisto tobačno aromo, ker zadržuje ne-pnjelen m škodljiv destilat, to je nikotin, amoniak Met., ter dela veselje kaddcu v svoji novi obliki — J'ane 3U Razpošilja Lekarna v Kostanjevici. še huje nastopati, ko ho nastopila zima. Vsakega takega »uzmoviča* je treba ostro kaznovati. Predrzen tolovaj Konjice, 25. novembra. V noči od četrtka na petek je nekdo na prav originalen način poizkusil priti do blagajne tukajšnje lekarne. Poročali smo nedavno, da je umrl tukajšnji lekarnar g. Vaclav Prorazil. In to okolnost je najbrž hotel lopov izrabiti. Prišel je opolnoči pred lekarno m posrečilo se mu je doklicati nekega uslužbenca, ki mu je, nič hudega sluteč, prišel odpirat hišna vrata. Na vprašanje, kaj želi, mu je neznanec pokazal »recept«, 6eš, da želi imeti zdravila. Fant se hoče obrniti, da bi poklical gospo, ledaj pa neznanec potegne samokres in zapove fantu da ne sme nikogar poklicati, pač pa naj odpre lekarno in mu izroči ključe od blagajne. Fant se je seveda nenavadnega napada ustrašil, vendar £>,!!"! '°',k0 Prisotnosti duha, da je skrivaj poklical domačega psa, ki je silno hud. In temu psu se imajo domači zahvaliti, da lopov ni dosegel svojega namena Pes bi ga bil v svoji besnosti gotovo raztrga . kakor hitro bi napravil korak na-prej. Ko je lopov videl, da ne bo ničesar opravil, jo je neznanokam odkuril. Zanimivo je to, dn stoji hiša v sredi trga, ki je ponoči razsvetljen. Razen tega imamo tudi še nočnega čuvaja,Navedeni slučaj kfže, najedo [ ud e ponoči previdni, ce kdo trka na njihova vrata. Tujina ubija Mozelj, 25. novembra. Kakor drugi, je odšla tudi ona v tujino, mlada, premlada, da bi sama mogla broditi po neskončni brozgi širnega sveta. (>d dom« ni mogla pričakovati mnogo. Amerika se ji je zdela dežela, kjer bi se mogle uresničiti njene želje in sanje. Po dovoljeni poti ni šlo, krenila je v Kanado, ani delala in trpela in se končno med cvetličnimi lonci pripeljala s severa čez mejo ... Prehud je bil vrtinec velemesta za našega dekleta, oprijemalo se je vsake bilke, ki naj bi jo obdržala na površju, spoznalo je grozo in krutost tujine, ki je sicer dajala kruh. a zahtevala strašne žrtve v plačilo. I/eto, skoro dve, se je borila, ko je nekega dne moderna bolnišnica velemesta sprejela bolnico — omračil se ji je um... Dokler je tujina črpala njene moči. ni nihče vprašal odkod in kam. Tedaj pa se je začelo tipanje m zasledovanje na levo, desno in nazaj, dokler ni sled oznanila: Med cvetličnimi lonci je prišla čez mejo iz Konade. Prišlo je med naše temne hribe belo pismo in v njem pisano, da jo bodo ameriške oblasti poslale v domovino, v njen kraj, njenim starcev. In gleda oče in čaka mati, kdaj bo po dolgi cesti pribrnel avto, se ustavil pred hišo in jim izročil hčerko, ki jo je tujina ubila. Tujina, knkor vlačuga si... ■M0 ; -iS;;' ;fej( -i £chichtovRadion sam! Med najboljšimi razprodaja-lci našega lista je gotovo 18 letni Edi Kampič v Mariboru. Z napisom" >Slo-venec« na kapi opozarja občinstvo že vnaprej na svoj posel. Njegov veseli obraz na sliki kaže, da je bil zaslužek dober. Vedno najboljše —— M- 1'lrnat, Sv. Petru e. 22. Nezgode tn poškodbe Novo mesto, 25. novembra. Lužar Vinko, mesarski pomočnik iz Brezovice uL • rje- ' JR mnsarski pomočnik v Kostanjevici. rl„rJ,8f .Je n"Pravil v Zaboršt pri Škocjanu naku-'/n^J ' N1 ..P°hl 818 8» naPa<"n dva fanta iz ^ki?a,rblla 8 ko,i "" tla in mu prizadejala o L.PKSk(Klb,e r/lnvi in n" d''s,li rami, lažje dov^i f '->a lutil .drugod po životu. Težko poško- V 'n8® Je .ko,"»i privlekel na dom svojega brata v Brezovico. progovni delavec iz Ručetne vaD-ončUii J® vozil z nekaterimi tovariši na £rT 'i'01' prnoni'ju precejšno mno-Wniš£ VOZn,JO,je Mvora odpovedala, že- ?n±td ,aVCI i>° rkak;,li na Pri skoku se je fer f iT 1 °B,a.je7 ob žeIcz0 ^ Pa^l na tla eno^ebro1 de8"im °Seso,n 'er si zlomil Sever Jože, pos. sin iz Nestoplje vasi nri Sera ie TJe fprl V f8tiIni 8 8voj'ni tovarišem, ki ffjr n PhHP jun" Z nožem v flesno stegno. Rana sicer[ n, b'la huda, a se je inficirala. neči ieP™ iat,ija' Pro&ovni "'vaj v ,K.k. iz Mirne nSi n/ Slrnn "" s'arnorez,nic.i. Po neprevidnost, pa si je obrfzal lakel desne roke. Butala Janez iz Brdarcev pri Dragatušu je na-Smk0"Je- ,Pr 'em P081" R" ie tfdaril kon™ " K,avi »»d levim ušesom. Zadobil je pretres možganov m resno poškodbo. • ž,,Pni^v pastirček iz Kosla- il l^f/ir rnSe >Z'Vln°; Kfir so biIa ,,a mokra, mu nad ^alltom ' " ^ Si «*« v Kanil i jL a!raviJ0 v ""'Hišnici usmiljenih bratov Osebne vesti Dominik Peklar - 70 letnih Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva splošno /nani dobričina g. Dominik Peklar. Rodil se a leta 1862. pri Sv. trojici v Slov. goricah kot drugi sin priljubljenega očeta Peklarja. Po očetovi smrti se je stalno preselil k Sv. Jakobu v Slov. gor., Kjer si je izbral za svojo Življenjsko družico M. Šijančevo, hčerko uglednega šentjakobskega nadučitelja Sijanca. Vseskozi vesten, marljiv, pošten in znača en je v najkrajšem času postal priljubljen in spoštovan. Čeprav je moral g. Dominik že zgodaj z lastnimi mislimi in rokami skozi življenje, se ni ustrašil truda. Neumorno delaven in podjeten je postal pri Sv. Jakobu eden izmed najboljših gospodarjev in kmetovalcev. Njegovo delovanje se pa ni omejevalo le na lastno gospodarstvo, .sodeloval je tudi izven domačega posestva, kjerkoli so želeli njegovega sodelovanja. 2e nad 25 let je občinski odbornik in svetovalec, mnogo let je bil blagajnik kraj evnega šolskega odbora, več let je bil tudi predsednik cerkveno konkurenčnega odbora. S ponosom lahko zre danes g. Dominik Peklar na svoje plodonosno delo m življenje. Najvišji naj ga ohrani zdravega in svežega še dolgo, dolgo. Kot gostilničar in posestnik živi danes v prelepem Sentiakobu v hrši, ki jo je prevzel po svojem predobrem pokojnem bratu Matiji Peklarju — v hiši, v katero zahaja »Slovenec« že 60 let. R. c! Vpokojitve v žel. službi Upokojeni so uradniki VIII. položnjne skupine: De Reggi Alojzij, Ljubljana dol. kol.; Samuela Ivan, Maribor gl. kol.; Celic Ignac kurilnica Ljubljana I gl- kol.; IVtrič Martin, strojno otlelenje; Grohelschek Anton, kurilnica, Ljubljana I gl. kol.: Tabitsch Mihael, Celje: Oster Petor, Mnrilx>r gl. kol.; Bolnnac Dominik, kurilnica Maribor; Trdina Jožef, kurilnica Ljub-Jiania J ko,": Marion Dominik, Ljubljana gl. kol.; Kanoni Karel, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Senekovič Josip, kurilnica Maribor; Kanzler Alojzij. Ljubliana gl- kol.; Grein Jo-sip, progovna sekcija Marilior kor. jior.; Bračko Ivan Ljubljana gl. kol.; Sinku lo Blaž, kurilnica Ljubljana I gl. kol.; Prelc Anton, Ljubljana gl. kol.; Krajnič Martin, Tezno; Rupnik Anton kurilnica Ljubljana I gl. kol-; Bez.hij Anton.'progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Logar Janez., kurilnica Ljubljana I gl. kol.; Bidovec Ivan, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Bolle Ivan, progovna sekcija Ljubljana gl. prog«; Kavsek Franc, kurilnica Maribor. — IX- položajne skupine: Slana Ivan, Dravograd Meža. — X. položajne skupine: Drovenik Frančišek, kurilnica Ljubljana II gor. kol. — Zvaničniki I. kategorije: Ojsleršek Jožef, Ljubljana gor-Kol.; Bizjak Emil, kurilnica Maribor; štrnfela Alojzij, Jesenice; Ferk Karel, progovna sekcija Maribor gl. proga; Rus Ivan, kurilnica Ljub-Ijana II gor. kol.; Horvat Ivan, Čakovec; Dobo-visek Jernej, progovna sekcija Celje. — Zvaničniki II kategorije: Liuinpret Simon, progovna sekcija Novo mesto; Kresnik Martin, Celje; Zolger Vincenc. Maribor gl. kol.; Ivnnu&a Ivan, progovna sekcija Maribor gl. proga; Ix>gfir Karel, Laško; Kariž Ferdinand, progovna sekcija Ljubljana gl. proga; Perko Jernej, Hrastnik; Jaušmk Jožef, progovna sekcija Maribor gl. proga; Vengar Simon, Slov. Javornik; Zvvillak Ivan, p rogov n n sekcija Ptuj; Lesjak Anton, Sv. Jurij; Ograjšek Jožef, progovna sekcija Ljubljana gl. proga; Cerkveni,k Frančišek, kurilnica Ljubljana I gl. kol.; Knj.šer Anton, progovna sekcija Mairibor kor. proga; Gregorič Franc, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Sclinceberger ; Peter, progovna sekcija Ptuj; Kožar Jakob, /-Klanj most; Renčelj Jakob, progovna sekcija ' , .a7v>5>r kor- Proga; Marinček Anton, kurilnica Ljubljana I gl. kol.; Rozman Franc, progovna sekcija Ljubljana gl. proga; Trček Jakoh, gmd-bemo oesem m mu izročila šopek cvetja, a g M. Težak je kot cerkveni ključar izrazil v iskrenem in prisrčnem govoru splošno veselje in radost nad visokim obiskom. Pridiga prevzvišenega, predvsem besede, da gredo vsa naša dejanja in neha-n ja v božji spomin, je Sla vsem globoko do srca. I etje pa je bilo pri tej maši posebno lepo, ker Ma prišla do izraza v prekrasnem duetu glasova dr Gasparca in dr. Mikuličiča. - Po sv. maši je p^ vabila dvorna dama gospa E. Šverljuga Prevzviše-nega in ves pevski zbor na svoj dom, kamor je odse vladika v spremstvu župnika sv. Blaža g Kerdiča g. ministra Šverljuge in g. Težaka. G. knezoškof je upoznal tamkaj vse pevce in se jim I zahvalil za njihovo požrtvovalnost, še posebej ,,a ; je pozdravil »kučedomačina«. Prekmalu so morali I VSi oditi 17. gostoljubnega doma g. ministra, ker je I klicala Prevzvišenega dolžnost drugam. Popoldanske večernice je odslužil presvetli mariborski pomožni škof dr. Tomažič, pozdravili so ga isti gospodje kot dopoldne in še članice nekaterih cerkvenih družb. Pred slovesnimi litanijamt Matere božje je imel presvetli govor, v katerem le poudarjal, kakšne lastnosti mora vsak dober kristjan imeti. - Posebno je bil presenečen nad lepim petjem in številnim obiskom. Čeprav je bila cerkev nabito polna, je ostalo vendar mnogo ljudstva zunaj Oba visoka gosta tega nista pričakovala in sta bila vzradoščena nad tem. T>- V„P?,el< Je bil 8°st tukajšnjega gledališča g, ; I i no Mlakar, ki nam je pokazal plesno umetnost v resnici kot umetnost. Kaj takega zagrebško občinstvo, čeprav je zelo razvajeno, še ni videlo. Zastopana je bila najelitnejša publika. — Narodno gle-j dalisce priredi 16. decembra Finžgarjevo proslavo Igrah bodo njegovega »Divjega lovca*. Za Igro vlada ze sedaj veliko zanimanje — Narodna "čitalnica priredi 3. decembra Miklavžev večer JKAD Danica 11. decembra Jurčičevega »Desetega'brata* a cerkveni pevski zbor 17. decembra koncert slovenskih božičnih pesmi. j. Miklavžev teden Razno manulnklurno blago In ostanke vseh vrst bln delilo kosilo brezplačno, kolikor IkkIo pač dopuščala sredstva od nahranili ,KKl|K)r in prispevkov v z.ivihh ki jih l>ivali hrano za najnižjo ceno, ki f>o mogoča T. , na znfltne stroške ob ureditvi kuhinje. Ako l>o mogoče, se bo kesnejc dnjaln tudi večerja, seveda, če IkhIo z.a to tudi sredstvu Dragi verniki - župljani! Ko se zglusi ,)rj vos nabiralec ah nabiralka darov s |K>lo ali z vo-zicko.ni, odprite jima vrntn in -ree. Karkol boste |Kxlnrili hrntu in sestri v Kristusu vam bo stotero povrnil Odrc.šenik božji. Dobrodelna predstnva. V četrtek, dn. l decembra ste vabljeni k dobrodelni kino-pre.l-stavi v kino »Koin. Predplačila za ijudsko kn liinjo se hvaležno sprejemnjo. Z dobrodelnost i" pra/.nujemo dan državnega zediaienuki Ljubljanske vesti: otroška igrišča v Ljubljani Ljubljana, 36. novembra. Bodoči zgodovinar, ki bo pisal zgodovino komunalne politike v Ljubljani, bo imel o naši dobi dvojne občutke. Na eni strani bo moral priznati velika javna dela, ki so bila zadaja leta zgrajena, na drugi strani pa se bo močno čudil, kako je moglo vodstvo mestne občine tako zanemariti nekatere naloge, ki so samoobsebi umevne, ki ne bi toliko veljale, ki jih pa vendar mestna občina ni napravila. Med taka javna dela spada nedvomno vprašanje otroških igrišč. Skrb za otroka je dandanes tako važna, da močno greši vsakdo, kdor jo zanemarja. Za otroka pa v Ljubljani še oddaleč ni v dovoljni meri preskrbljeno in le malo prilik ima otrok, da bi se mogel svobtdno na igra ti na travi in v pesku. Prihodnje leto torej le dobimo otroško igrišče in sicer v Tivoliju. Je to prvo otroško igrišče, k ga bo Ljubljana imela, če izvzamemo igrišča nekaterih zasebnih društev. Prostor za novo igrišče je kolikor toliko neprikladen in nepripraven. Je tudi preblizu železnice, dalje pa je mnogo premajhen in bo dostopen pač samo tistim otrokom, ki jih bodo mamice in varuhinje spremile v Tivoli, torej samo otrokom nekaterih družabnih plasti. To pa ui rešitev vprašanja, zakaj otroška igrišča morajo biti predvsem tam. kjer je največ otrok in to je zlasti blizu predmestij. V Ljubljani je poLno takih prostorov, ki bi se dali preurediti v igrišča. Ce je že mestna občiia sklenila napraviti otroško igrišče v Tivoliju, zakaj je potem propadel načri o preureditvi tivolskega ribnika v igrišče? Tam so bili zasnovani peščeni in travnati prostori, mali bazeni z vodo in podobno. Tam bi bilo res idealno igrišče za otroke. Rektor dr. Bazala v Ljubljani Ljubljana, 26. novembra. Rektor zagrebške univerze g. dr. Albert Bazala je obiskal danes dopoldne rektorja ljubljanske univerze g. dr Slaviča. V njegovem spremstvu je po-setil slavistični seminar, prof. Nachtigalla, filozofski seminar, prof. Vebra, pedagog seminar, prof. Osvalda, zoološki institut, prof. Hadžija, kriminalistični seminar, prof. Dolenca, elektrotehnični institut, prof. Vidmarja, institut za visoke zgradbe prof. FOrsterja, zavod za arhitekturo, prof. Plečnika in Vurnika in druge zavode v poslopju tehnične fakultete na Mirju ter slednjič kemični institut, prof. Simea v podzemlju I. državne realne g mna-zije. Odlični gost se je mogel prepričati, v kako skromnih razmerah se na vseh teb zavodih intenzivno in uspešno dela. Z vlakom ob 13.45 se je g. rektor dr. Bazala vrnil v Zagreb. Prvi fahilej kr.' č. nametč. 'iTi'Z€ie"i 3 Ing. Jeglič, ki ga žal ni več pri mestni občini, je izdelal idealen načrt » urodihi šentpo erskega paika v otroško igrišče. Tam je igrišče res nujno potrebno, saj se revni otroci tamkajšnjega dela mesta nimajo res nikamor dati. Tudi iz tega načrta ne bo. kakor kaže, nič in ne vemo, po čijravi krivdi. ° Se vedno zanemarjen in bolj puščavi kakor parku podoben je park na Ambroževem trgu. Tudi ta park bi se dal krasno preurediti v otroško igriške. Odkar je urejena Vegova ulica, imajo odrasli ljudje tam sicer nekaj prilike za sprehode in za jiočitek na klopeh, otrokom pa je prepovedano igrati se na travi pred Glasbeno Matico. V nadomestilo bi jim mestna občina z malenkostnimi žrtvami preuredila stavbišče za kacžjim zidom v otroško igrišče. Saj to zemljišče, ki je sicer zasebna last, najbrž še dolgo ne bo zazidano. Tudi na Dunajski cesti, /,a Bežigradom, v Šiški in v drugih delih mesta bi se dala prav lahko urediti primeru.-, otroška igrišča. Samo umevanja za otroka je treba! Dalje je treba olajšati vse dohode na Grad, kjer naj bi imeli otroci tudi določen prostor, kjer bi se smeli igrati na travi. Po novem zakonu o fizični vzgoji bo mestna občina tako in tako prisiljena graditi in urediti športna igrišča. Med le pa ne bodo šteta samo nogometna igrišča, kar si nekateri zelo napačno pred stavljajo, temveč — tudi otroška igrišča. Mestna občina bo napravila torej le svojo dolžnost, Če napravi v Ljubljani Čim več teh igrišč. Komunalna politika ni komunalna, če ni socialna. Skrb za otroka pa je in bo vedno socialna. Mestna občina naj se torej zgane! gradi nove lokale. Načrti so takšni, da novi lokali nikakor ne bodo motHi arhitektonske skladnosti palače, to tein manj, ker je bila palača, katere fasada je itak Pred škofijo, do sedaj zakrita z raznimi stojnicami. Stojnice se bodo seveda morale umakniti izpred novih lokalov. Pogačarjev trg bo ■/. novimi lokali pridobil na skladnosti, pa tudi na živahnosti. © Zanimanje za časnikarski koncert, ki bo 1. decembra v Unionu, je od dneva do dneva večje. Vse mesto govori o tej največji koncertno-družabni prireditvi v letu. Kakor druga leta, bo gotovo tudi letos zmanjkalo na dan koncerta vstopnic, tako da bodo mnogi ostali brez njih. K bogatemu sporedu omenjamo, da nastopila združena orkestra državnega konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice, okrog 80 godbenikov, kar je pri nas pač zelo redek pojav. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice ze v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer bo ena najveličastne ših prireditev te vrste. Vsa prireditev se bo izvršila tekom dveh ur, kar bo najbolj ustreženo staršem; istotako pa tudi obdarovanjem, ko se bodo čimprej veselili dobljenih darov. _ Predprodaja vstopnic se začne že dne 1. decembra od 9. do 13. ure v hotelu »Unionu«. orgai Pred desetimi leti je bila ustanovljena naša stanovska organizacija, ki je registrirana v delav-sko-naineščenski zbornici v Ljubljani in včlanjena v štrasburški krščanski nameščenskj internacionali. Že kmalu jio ustanovitvi je stopila naša organizacija v stik s tovariškimi organ zacijami v Jugoslaviji, predvsem z onimi v Splitu in Zagrebu. Toda te zveze so naši organizaciji bile nezadostne in sledila je včlanitev strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev za Jugoslavijo pri »Federa-tion Internationale des Chretiens d'Emj>loyes — Strassbourg, kjer je organiziranih nad 850.000 privatnih nameščencev iz nič manj ko 17 drž.tv. S to internacionalo in po niej smo v zvezi z naivišjo socialno institucijo sveta, z mednarodnim uradom dela v Ženevi. S temi registracijami in včlanitvami je postala naša zveza izpeljana, organizatorična celota, ki edina jamči za pravilno in sistematično-strokovno delo v organizacijo. Vsa poročila tovariških organizacij in lnternncionnte nam omogočjjo točen pregled v vseh važnejših socialnih in gospodarskih jnoblemih v mejah Jugoslavije ter izven nje. Uspehi desetletnega dela so sicer na zunaj manj vidni, toliko večji so pa v resnici. Po strokovni zvezi privatnih in trgovskih nameščencev zn Jugoslavijo imamo svoja močna zastopstva pri vseh važnejših socialnih institucijah, kakor: pri pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, trgov-sko-bolniškem podpornem društvu v Ljubljani, delavski zbornici v Ljubljani, v oficielnem združenju trgov, sotrudnikov, t. j. v pomočniškem zboru in drugih združenjih, ki zasledujejo interese nameščencev. Skratka: niti naše organizacije so razple-tene povsod, kjer je to potrebno in je interes na-meščensikega stanu. Vsi stanovi so združeni in se združujejo v svojih stanovskih organizacijah, da tako lože bijejo boj za svoje interese in se obdrže na površju v borbi za obstanek. Enako je potrebno tudi nam, da se okoristimo z dobrinami svoje zveze, ki je po ustavi in društvenem zakonu dovoljena tudi za nas nameščence. Ne pozabimo, tovariši, da nam je silno potrebno, biti čuječim in delavnem ter vedno pripravljenim na braniku svojih življenjskih jx>treb in svojega nameščenskega standarta. Obvarovati socialno zaščito, ki je podlaga miru in narodnega napredka, je naša najvišja naloga in zahteva, vi tovariši, organizirani in neorganizirani, pa nas podprite v težkem delu za skupne interese! Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani. Vprašanje g. drž. tožVcu Kolikor nam je znano, Imamo v kazenskem zakonu § 288. ki se menda glasi tako-le: ■Kdor ima javno predavanje nemoralne vsebine. * Katerim nasnavlja na nečistost ali nečista dejanja, kakor tudi, kdor izdeluje, prodaja, razširja ali v obče daje v promet spise, novine, slike in druge predmete, ki obsegajo težko kršitev javne morale se kaznuje s strogim zaporom in v denarni. Predmeti kaznjivega dejanja se odvzamejo.« Ako je la paragraf še veljaven, si dovoljujem« vprašati gospoda državnega tožilca v Ljubljani ati n misli, da bi bila z ozirom na vsebino »Veselega vinograda*- ujioraba tega paragrafa kazenskega zakona na mestu? Časnikarski | koncert DECEMBRA Koledar Nedelja, 27. novembra (prva adventna nedelja): Virgihj, šKof; Bernardin Koški Ponedeljek, 28. novembra: Gregorij III. papež- Jakob iz Marke, spoznavavec. Mlaj ob 1.48. Her-schel uupoveduje mrzlo in suho vreme. Ka bo danes 1 Prosvetno društvo Trnovo: V društvenem domu v Kai unovi ulici* 14 Vombergerjeva komedija v 3 uejannh »Voda« ob 8 zvečer. V Rokodelskem domu ob pol 20 (pol 8) proslava izseljenske nedelje Družbe sv. Rafaela Igra, petje, citre, tamburice, deklaniacije in predavanje. Katoliško prosvetno društvo v ši.ški ob 8 zvečer; športni film -».Sin belili gora«. Kino Kodeljevo: ob [>ol 4, pol 6 in 8 *llu-zarji prihajajo«. Nočno s iu j. lin imajo lekarne danes: Mr. Sušnik Marijin ,rg 5 in mr Kuralt, Gosposvetska cesia 10-jutri : mr. Trnkoczy ded., Mesini trg 4 in mr Ra-mor, Miklošičeva cesta 20. KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo: ob 8 »Huzarji prihajajo«. Katoliško prosvetno društvo v Šiški ob 8 zvečer: filmska drama iz življenja rudarjev »Črna Indija«. dobite po najniž ih cenah, izdelava od prvovrstnili šiv j in krojačev. — Izdelujemo ludi po meri. g. mm l »f Peira ccsm O Izseljenski teden je zaukazan od prosve! nega ministrstva od 27. novembra do 4. decembra. Ker bodo šole in organizacije v tem času priredile predavanja o naših izseljencih, zato opozarjamo na sledeče serije diapozitivov oz. filmov, ki so šolam in društvom na razpolago: 1. Naši izseljenci v Argentini. 2. Naši izseljenci v Ameriki. 3! Naši izseljenci v Nemčiji. 4. Naši izseljenci v Holandiji 5. Naši izseljenci v Franciji, (i. Normalni film-»Obisk pri ameriških Slovencih« (ameriške Brezje) 000 m. 7. Ozki film, 16 mm za bolex aparate: »Življenje naših izseljencev v Ameriki«. — Naroča se pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. © Treznostna akcija in delavstvo. O lej temi se bo vršilo drevi ob 8 zanimivo predavanje v mali dvorani Uniona. Vabimo k obilni udeležbi. Dober kos, vse snažno, čisto, nizka cena, to je tisto, da po stari smo navadi, vsi pri Slamiču prav radi. O Nove člane sprejema Družba sv. Rafaela danes do|x>Idne v svoji pisarni v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta 22a od 9—12. Telel'. štev. 3315. Tam se dobivajo tudi pisma vsegn naroda izseljencem. © Lokali pod škofijsko palačo. Ponovno smo že poročali, da se bodb spodnji deli-škofijske pa lače na Pognčarjevem trgu preuredili v trgovinske lokale. Sedaj so dela za preureditev podpritličja palače na Pognčarjevem trgu v polnem leku. Načrte za preureditev je napravil ing. Dedek, ki ludi v © Sv. maša zadašnica za pokojnega člana kri-zanske moške kongregacije g. Josipa Cemivca bo jutri, v ponedeljek ob šestih v družbeni cerkvi v Križankah. 0 Šentpetersko prosvetno društvo obvešča svoje člane, da bo prihodnje predavanje v |>o-nedeljek dtne 28. nov. Predava urednik gospod Košiček. © (»koli »Peglezna«. Te dni je bil komisijski ogled stavbišča n;< »Pegleznu«, to je na prostoru med Poljansko cesto in Kajiiteljsko ulico, kjer namerava gospa Prelovškova postaviti primerno poslopje, za katero je gremij že odobril odprodajo. Komisijskega ogleda so se udeležili zastopniki mestne občine, gradbenega urada, interesentov in najbližjih sosedov. Pri tem komisijskem ogledu so se pojavila nekatera nasprotja, zlasti močan odpor s strani sosedov, ki so protestirali, da bi se Kapiteljska ulica delno zazidala in nadomestila z obokanim dohodom. Komisija je ugotovila, da morebitna nova stavba ne bi segala na Poljansko cesto samo do tja. kamor sega sedaj hodnik na tem prostoru, temveč da bo stavba šla vsporedno s hišo finančne direkcije, tako da bi se Poljanska cesta morala pri začetku zožiti za približno 1 meter. -Vsekakor je projekl zazidanja tega prostora naletel na nekatere težave, ki jih bodo mogli projektanti le s težavo premagati. Domski plašči najlepši in na cenejši pri 1$. f^SUCSlflt ŠELENBURGO v A UL nasproti k«varne »Zvezda«. Za gospode modno krojaštvo __elegantno in moderno O Sobotni živilski trg je. bil razmeroma dobro založen, zdasii veliko so prinesli jajc, ki se še vedno draže, kljub temu, da se s prekujičevanjem jajc bavi vedno več ljudi, posebno žensk. Jajca juodajajo celo že po 1.75 Din. — Tudi piščeta so dražja, prodajajo jih od 28 35 Din par. — Zelenjava je na trgu sedaj slabo zastopana; največ je moiovilca po 1.50 Din merica ter solate po 1—1.50 Din glavica. — Zelo dobro pa je zmerom založen sadili trg. Od raznih krajev prinesejo pridelovalci sami izredno lepa, izbrana jabolka najboljših sadnih sort. Kilogram jabolk velja 2 -4 Din. Hrušk je ua trgu bolj malo: tepke nudijo po 2 Din, rnaslen-ke po 5 Din kg. Gozdni kostanj je po 2 Din liter, orehi v lupinah 5 Din liier. — Izmed gob so prinesle ženske le večjo množino sivk, ki pa menda niso preveč priljubljene. Prodajajo jih namreč po 1 Din liter, toda prodajo jih bolj malo. — Na Sv. Petra nasipu je bilo 22 voz krompirja po 75 par do do 1 Din kg ler 5 voz zelja po 1.25 Din kg. Posamezne zeljnate glave so 1— 2 Din. © Oglejte si danes modno razstavo v vseh prostorih tvrdke P. Magdi?. © Mihec v dobrem varstvu. Včeraj smo poročali o nekem Mihcu, ki je v družbi s svojim pajdašem Janezkom poskušal vlomiti v izložbo na Starem trgu. 12-letnemu dečku manjkajo menda vsi pojmi, kaj sme početi in česn ne. Deček, čigar mati leži neozdravljivo bolna v bolnišnici, rii imel nikoli nobene vzgoje ter je rastel prav tako, kakor tepka v gmajni. Oddan je bil že večkrat v kakšno zavetišče, toda vsa zavetišča so se ga branila, p č zaradi slabega vpliva, ki ga je imel na svoje sovrstnike. Policija ni vedela, kuni bi z dečkom in se je obrnila na mestni socijalni urad, ki se je za dečka zavzel. Izročil ga je zavetišču sv. Vincencija na Viču, ki je dečka tudi prevzelo. Vodstvo zavetišča namreč upa. da je v dečku le nekaj dobrega "e in bo poskušalo iz mladega pokvarjenca vzgojiti dostojnega človeka. Mihčevega tovariša Janezka pa policija še vedno išče. T e o kar o ,<<' Simenc- Kolodvorska A P^era^PetaCkeeesSen,C4hCOat 0= Gozdi Vladimir špeciialist za kirurgijo ordinira od 2—4 pop. Tavčarjeva 6 II. Telef. 24-79. Cerkveni vestnih Nočnii častivci Najsvet. Zakramenta bodo v noč! od 1. na 2. december (prvi petek) molili v stolnici 21. uro: Za sveti adventni čas. Duhovne vaje za dekleta v Lichtenturno-vem zavodu v Ljubljani bodo od 26. dec. zvečer do 30. dec. zjutraj. Vodili jih bodo gg. nvisi-jonarji-lazaristl. Oskrbnina (hrana in stanovanje) znaša za vse dni 100 Din. Prijuve — ustne m pismene - pošljite na vodstvo Lichtentur-novega zavoda v Ljubljani, A mb rožo v trg I nglasiti se je treba najkasneje do 15. dec Na^ngnilg Jlit ,«Oi. laun «i« Pevcem >Ljubljane«. Jutri v ponedeljek ob 20 nujna pevska vaja. Po vaji redni društveni občni zbor- Seja stolne prosvete, ki se ni mogla vršiti mi-zvečer ** VrSi jutri' v Ponede'jek ob osmih Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani ponovi drevi ob osmih na novo zgrajenem odru v Karu-novi ulici 14 Vombergarjevo komedijo v treh dejanjih »Voda«. Premiera te komedije je bila prošlo nedeljo ter je imela popolen uspeh. Ker je zanimanje za to igro veliko, prosimo vse, da si po možnosti nabavijo vstopnice že v predprodaji, ki je v društvenem domu od 10 dalje. Lutkarski odsek »Československe Obce v Ljubljani« priredi danes ob 16 v Narodnem domu predstavo Igra se »Gašperček v Kurji vasi«. Gostje dobrodošli. J skimKl jinhnČec, in ™Z!,eev5 P"'>-edi danes skupni izlet na Skanično pod Šmarno goro. Jahači odhajajo ob 10 dopoldne iz Linhartove ulice, kasači pa I. del ob 11 dopoldne in II- del ob I popoldne z Erjavčeve ceste. la Miklavža Božič in Novo leto! Okvirji in slike po znižani ceni edino le pri tvrdki MAT KO POGAČNIK, Kongresni trg I? (poleg lekarne Bahovec) ^ Hoče. Dekliški krožek Prosvetnega društva priredi danes lepo igro »Prisegam«. Pridite igra je izredno lepa in poučna. Videli boste kaj nosa dekleta premorejo. - Tudi sv. Miklavž se je ze naznanil in pisal, da prinese letos še vec daril, ker je baje slišal, da so IloČani pridni postali. ' Reteče pri škofji Loki. Prosvetno društvo priredi danes ob pol 3 igro s petjem iz vaškega življenja v 3 dejanjih: »Pri kapelici« Med odmori igrajo veseli tamburaši. — K lepi igri vljudno vabimo - V nedeljo 4- dec. popoldne L"™1 V v uštveni dom sv. Miklavž. st. Vid nad Liubliano. Igro »Mlinarjev Ja. nez«, bodo nekoliko skrajšano danes popoifliie ob pol 4 ponavljali Tudi vstopnina je znam« znižana. . Mavčiče. Okoliška prosvetna društva in vse prijatelje prosimo, naj nam oproste, ker jim nis.no poslali vabil z« igro žrU.v spovedne molčečnosti«. Mi smo dali vabila o pravem č«ati tiskati, u jih lz neznanega vzroka nismo dobili, /.nto vas tem potoni vabimo, da obiščete to lepo igro. Z v?han m košem se je ogiasii ,,7'™" sv. Mšklovž! Pri nas dobite \ sp vrst? igrač in praktičnih »i..rii \ bogati izbiri nton Sk f, Lubhena ♦ P»£D ŠKUFliO % Odlično belo PLATNO Vital Vodušek: Nedeljske misli Dvakrat v letu stopa Cerkev z veličastnim evangelijem preko meja našega navadnega življenja. Dvakrat nam vsili iz neznane prihodnosti sliko poslednjega dne: V žalostni zarji zadnje pobinkoštne nedelje iti v jutranjem mra. a novega adventa. Oba evangelija sla teika. Vzeta čisto iz judovskega srca. Zalo trepeta v vsaki besedi strah, ki ne loči več groznega konca judovskega naroda od konca sveta. Duša je kakor v viharju ali plamenu in ne zna več meriti časa. Vse je kar nametano. Grozne slike goreče zemlje, padajočih zvezd, otemnelega sonca, blaznega potresa. V to zmedo sega odločujoče samo nekaj: večna beseda in močna roka boga. Kako drugačna pa so izložbena okna našega vsakdanjega življenja. Vse majhno, lahko, enodnevno, razpadajoče. Človek kaže in misli vse drugo kot na daljnje meje prihodnjosti, kot na grozno resničnost večnosti. In vso zmešnjavo in krivico sveta goni in • vrti samo s svojimi rokami, pa se njih slabosti ne zave prej, preden mu jih ne odtrga neusmiljeno in brezmiselno kolo življenja. Če ne vemo drugega o vsem tem, nekaj pa slutimo vedno bolj: razpad. Zalo Cerkev v ta svet vpije besede o advenlu, zato mu vsiljuje vizijo obsodbe. Motite se, ie iščete v cerkvenem advenlu samo tiho pričakovanje in koprnevje duše, samo domačnost zornic v zgodnjih jutrih, ko hodijo ljudje kakor romarji z lučkami v rokah v mraku in snegu. V advenlu. je nekaj silnega, zmagujočega: prihajajoči Bog. Prišel bo: to je gotovo. Takrat bo ustvaril po grozi razdejanja novo zemljo iti novo nebo. Vsak naj se zagleda v ta poslednji dan in v proklchtvo in sladkost večnosti. A pred zadnjim adventom, zadnjim prihodom mora praznovati vsaka duša svoj advent. Bog mora priti k človeku. Pride pa tako, kakor ga človek pričaka: ali mu prisije v lahni božični zarji, ali pa mu « silo udari v dušo. AH je duši pomlad ali uničenje. Ali vstajenje ali padec. Metli pa se zdi, da za adventni mrak duši ni lepše pesmi kot je ona iz Razodetja: »Jaz, Jezus. «em svetla zvezda danica Za sklep. Hitro je minilo cerkveno leto, ki smo ga vsaj malo, vsuj od daleč spremljali. Nedeljske misli niso icleln ta lik o. Samo lo: da bi včasih padi uobra beseda v dobro srce. Da bi bile vsaj eni duši steza io vere, prag v Cerkev. Take misli pa ostanejo v isakem človeku posebna skrivnost. Ker jth je pa mnogo želelo, bodo te misli irile v močno spremenjeni in preurejeni obliki -- ovira je se vedno na evangelij — v drobni, lepi knjižici za mujhen denar, seveda če bo dovolj .laročni-kov. Kdor bi jih torej naročil, naj lo takoj sporoči na naslov: V. Vodušek, Loke p. Zajorje ob Savt. Potem so ie lahko božični dar. ifl w • v Trzic Tema. V četrtek zvečer je doživel Tržič svojevrstno senzacijo. Kmalu po šestih zvečer so hipoma ugasnile vse luči. Pri glavnem vodu iz elektrarne barona borna je pregorel kabel. Cele štiri ure )e trajala tema. Ljudje so si pomagali s svečami, pa še teh ni bilo povsod pri rottah. Edino precliimca in hiše, ki imajo njen toK, so ostale razsvetljene. Zob časa kljuje tudi v naši farni cerkvi in vedno kliče po popravilih in dopolnitvah. V zadnjem času je notranji okras cerkve zopet precej pridobil. 14 dni se je mudil tu podobarski mojster K. Gotzl iz Ljubljane ter je z umetniškim okusom obnovil misijonski križ in oba Keruba ob taber-nakiju. Obenem se je preuredila tudi razsvetljava glavnega oltarja. Sedanja uredba je namreč potisnila v ozadje krasno oltarno sliko. Iz oltarja je izginila velika zvezda z 240 malimi žarnicami, a se ta izguba ne bo prav nič poznala in bo oltar z' novo razsvetljavo pač veliko pridobil. Ko bo še zadnji lestenc dobil popolno električno razsvetljavo, bodo tozadevna dela v cerkvi končana. ' Prosvetno društvo v našem Domu lepo napreduje. »Vest«, »Tri modrosti starega Wanga«, »Mlinar in njegova hči«, »Prisegam« ter »Beneški trojčki« so že šli preko odra, vse z dobrim uspehom in ob obilni udeležbi. Vidi se, da uživajo mladi igralci »Krekove mladine« veliko naklonjenost občinstva, Pri prosvetnih večerih je pa na vrsti jutri predavanje o Kgiptu in Palestini (gosp. prof. Janko Mlakar). Maribor .□ D,a»e8 izseljenska nedelja. Dopoldne v vseh mariborskih cerkvah ob pol 10 služba božja, ki je posvečena spominu izseljencev. Najprej bo izseljenska pridiga, potem pa sv. maša. V stolnici pridiga Fr. Kolenc, tajnik K A, v frančiškanski cerkvi p. Konštantin. Popoldne ob pol 5 bo v dvorani Zadružne gospodarske banke izseljenska akademija. U Izseljenska nedelja. Na današnji izseljenski akademiji, ki se vrši ob pol petih v dvorani Zadružne gospodarske banke, se bo izvajal sledeči spored: E Adamič: Zdravica (moški oktet), O. .: v , rJ , izaro (,noSki oktel), Pesem naših cest, balada slovenskih izseljencev (deklamacija), Lojze F ajdi ga: Pesem izseljenca (deklamacija), govor g. Fr. Kolenca, tajnika KA v Mariboru, 0. Ipa-vec: Danici (moški oktet), G. Ipavec; Slovenec sem (moški oktet), P. Kazimir Zakrajšek: Za srečo v nesrečo. Zaloigra iz. slovenskega izseljenskega življenja v treh dejanjih. (Predvaja Ljudski oder.) Vstopnina prosta, sedeži rezervirani. Prostovoljne darove hvaležno sprejema družba sv. Rafaela. □ Razpis dveh mest. Mestno načeistvo v Mariboru razglaša, da sta razpisani dve mesti za dre-serja psov pri osrednji postaji za vzgojo psov pri moravski živinski bolnišnici v Nišu z rokom vlaganja prošenj do 31. 12. 1932. Pogoji so na vpogled pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11/p. □SSK Maraton, zimskosportna sekcija Vsak torek, petek in soboto ob 20 se vršijo gimnastični treningi v telovadnici dekl. mešč. šole v Cankarjevi ulici. Vhod iz Razlagove ulice. □ Nova sporlna trgovina v Mariboru. Na Aleksandrovi cesti 2« sta otvorila novo trgovino s sjKirtnimi predmeti Ilojnik in Prinčič Več "lej v oglasnem delu lista. ' □ Obrtna zadruga mesarjev in prekajevalccv. Danes 27. novembra ob 14 se vrši mesarski in prekajevalski sestanek v restavraciji >Pri pošti< (Pavlič), Stolna ulica. Sklepalo se bo o nedeljskem počitku. □ Spominu pokojnega msgra dr. Jerovška. V jjocastitev spomina pokojnega msgra dr. Aniona Jerovška je darovala tvrdka Slajmer et Jelene v Mariboru Din 500 za Pomožno akcijo. □ Oivoritev kavarne. Včeraj 'se je otvorila prenovljena kavarna »Evropa« nasproti kolodvora. □ Ljudska univerza. V petek 2. decembra bo nadaljeval in končal g. dr. Toplak predavanje o spolnih zablodah mladine. Petkovo predavanje bo za inoški spol. □ Poeenl meso. V ponedeljek 28. novembra se bo prodajalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici od S najirej 100 kg telečjega mesa po 6 Din za kg in sicer na osebo 2 kg. □ Slovensko obrtno društvo proslavlja 1. december z obrtništvom in obrtniškim naraščajem in sicer: ob 8.30 predavanje v veliki dvorani Narodnega doma, po predavanju skupna udeležba sv maše v stolnici. Po sv. maši razhod. Gg. mojstre in mojstrinje vabi društvo, da se te proslave v polnem številu udeležijo. Za mojstre in mojstrinje je to državna dolžnost, za naraščaj pa obvezno. — Odbor. □ Večer Narodne odbrane bo 1. decembra v veliki unionski dvorani. □ Poročila sta se včeraj v magdalenski župni cerkvi magistratni tajnik g. Jože Gorup in gdčna Ana Ogorelčeva. Poročil ju je tajnik KA g. Kolenc. za priči pa sta bila za ženina železniški uradnik g. Bruno Parma, za nevesto pa njen brat g. dr. Ivo Ogorelec. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova! □ Urejevanje Delavske ceste. Delavska cesta, na katero je bil gramoz že lani navožen, se je vendar pričela urejevati. Parni valjar že nekaj dni tlači in utrjuje cestišče. Ko bo ulica urejena, bo najbrž podaljšana avtobusna proga št. 1 po Magdalenski po Delavski nazaj ua Radvanjsko cesto, kar bo za prebivalstvo južnega dela mesta brez dvoma velika ugodnost. □Stanovanje nn stopnicah ima tam nekje v Loški ulici revna vdova s svojim sedemletnim sinčkom. Nima denarja za najemnino in zatekla sc je na hišno stopil j išče. Kdor bi revici mogel kakorkoli pomagati z denarjem ali pa s prepu- CeUe SkoHa Loka & Gospodarske, socialne in politične osnove boljševizma ter prodiranje boljševizma na Daljnem Vzhodu je naslov predavanju na II. prosvetnem večeru, ki bo jutri zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice. Ker je predavanje zelo aktualno, zato so člani in prijatelji Katoliškega prosvetnega društva najlepše vabljeni. Predava odvetnik dr. Andrej Veble iz Maribora. Vstopnine ni, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki, za kritje režijskih stroškov. J? Vstopnice za današnjo prireditev Krekove družine, ki se bo vršila ob pol 4 v veliki dvorani Ljudske posojilnice, se dobe danes dopoldan od 9 do 12 in od 2 do začetka predstave. & Javno češčenje Presv. Rešnjega Telesa bo v zupni cerkvi dne 3., 4. in 5. decembra t. 1. Začetek bo v soboto ob 6 uri zjutraj s sv. mašo, ob pol 7 uri bo pridiga, zvečer ob pol 6 druga pridiga in imi pridigi litanije. V nedeljo in ponedeljek isti spored. Tridnevnico vodijo čč. oo. kapucini. ■f Občni zbor Mohorjevo tiskarne bo v ponedeljek, dne 5. decembra ob 16. Spored blagoslovitve novo šolo. V torek, dne 29. t. m. ob 7.30 služba božja v župni cerkvi, nato sprejem gostov pred novo šolo. Sledi blagoslovitev novega šolskega poslopja. Potem nagovor predsednika kraj. šolskega odbora in ostalih govornikov. Za zaključek sledi nastop šolske mladine in za-kuska. Na predvečer, v ponedeljek, bakljada šolske mladine po mestu. Tatovi so se zadnjo sredo pojavili pri mizarju G. Groharju in v noči spečim vajencem ukradli večjo vsoto denarja. Dosedaj jih žandarmerija še ni izsledila. Društvene vesti. Ponovitev igre »Glavni dobitek« danes popoldne odpade. — V sredo je predaval g. Zor »o kraljestvu Dolomitov«. Prihodnjo nedeljo skioptično predavanje o alkoholu. Predava g. P u h a r. Novo meslo Prosvetno drnštvo priredi drevi ob 8 v Prosvetnem domu Nušičevo tridejansko komedijo »Narodni poslanec«. Igra je polna komike in satire na predvojne razmere poslanskih volitev. Nušičevi tiipi vzibu jajo še danes v Belgradu na gledališkem ocku silno veliko smeha in prijetne zabave. Ker jc Nušič brezdvomno najboljši danes živeči jugoslovanski pisatelj komedij, je vredno, da si občinstvo ogleda njegovega »Narodnega poslanca«, eno njegovih najboljših komedij. V novomeški občini sr je letos popilo za-i rošarinjenih pijač: vina 2.283 hI. vinskega 1110- -tn ,l „,>iYa ,54? hl- SP'r«a, žganja in likerjev 2720 alkoholnih stopinj. Na novo otvorjena MODNA KHOJACNICA Celje, Na okopih št. 5. se priporoča cenjenemu občinstvu Franio Lapornih _civilni in uniformski krojač. i »" -80?* v Cel'u- kratkim se je S1," pf,z k0"te dr- Vojnovič, znani r^ihfni WreC s avne dubrovniške patricijske rodbine. V Celju se je mudil več kakor dva me- fZ h!! i™ J? 1?,p°ta naše«a mest« zel° ugajala, £nt , f® v kratke,m ">Pet vrne. Tu je večinoma dopisoval v francoske in belgijske liste o lepoti naših krajev. Pisal je tudi dubrovniško zgodovino. Bal e gost g. Maksa Janiča, s katerim je v sorodstvu. ' er Planinsko predavanje. V petek, dne 2. de-cembra t 1 ob 8 zvečer priredi tukajšnje SPD v risalnicl deske meščanske šole, vhod iz Vodnikove ulice, planinsko predavanje: Naše gore poleti in pozimi Predavanje bo spremljalo nad 100 krasnih diapozitivov, -& Občni zbor profesorskega društva, pododbora Celje. V petek, dne 25. t m. 8e je vršil v gimnazijski zbornici občni zbor celjskega pododbora profesorskega društva. Občni zbor je otvoril predsednik, g. direktor Fran Mravljak. Po poročilu odbornikov je apeliral na nastavnike zavoda in jih pozval, naj vstopijo v društvo. (Pri volitvah ie hil izvoljen za predsednika g. prof. Anton Goruo strtvijo kake skromne izdiice aH s podelitvijo mesta hišnice, naj pove svoj nuslov v upravi na Koroški 1, ali v podružnici na Aleksandrovi r.,l npruv'ienu ie ko* odškodnino opravljati hišna dela. — Neimenovani dobrotnik je daroval za revno vdovo 20 dinarjev. □ V Melju že kopljejo premog. Svoječasno smo porocah o odkritju premogovih plasti, ki Jih je napravil rudosledec g. Ošlak v iiciihis-reclni bližini mesta IKxi MeKskim hribom- Odkril je najdišča premoga zelo dobre kvalitete, Ki so bila čisto nu površju. Najdišča so bila sicer okoličanom znana in nekateri s« jih izrabljali za domačo uporabo. Tudi so baje nu tem mestu že sredi prejšnjega stoletja |«xsku-sili premog kopati ter so napravili rov, ki so ga pa kasneje opustili. G. Ošlak je našel razumevanje za svoje odkritje pri nekem tukajšnjem induetrijcu ter je že pričel s kopanjem. Premogovna žila sega nn površje pod znano o|>asno strmino Meljskega hriba; radi nevarnosti eo morali pričeti z rovom ob strani hribu, da od tam pridejo na žilo. Dela so precej na-nrfxlovalu i.il rov se je zuril že globoko v hrib. V nekaj dneh upajo rudosledci zadeti na žilo, nakar se bo dalo ugotoviti, če .se bo izplačalo ndaljnje ,Je|0. Ce bo žila izdatna, ima preino-gokop v neposredni bližini mesta še lahko lepo iHKlocnost. □ Sobotno tržno vrvenje. Trgovanje se je vršilo bolj v znamenju visokega mesečnega datuma. Bij pu je trg dobro založen z. vsemi mogočnimi dobrotami. Posebno mnogo je bilo perutnine. zlasti puranov, .s katerimi so se meščani ze pričeli v pričakovanju božičnih praznikov zalagat!. V splošnem se opaža v večini pridelkov rahel porast con, najobčutnejši seveda pri blagu, ki pride v večji meri v |ioštev fa praznike. lako s« se zopet podražila jajca in perutnina, bkininarjev je bilo 29. na Vodnikovem trgu je stalo 29 voz. krompirja ter ve-. , število voz, z. zeljem in čebulo. Perutnine je bilo okrog 1500 komadov, sadja 15 vozov. Cene: krompir Din 1-1.75, čebula 2-3, česen 8—10, hren 3-«. kislo zelje 4, jajca 1.25-2, mleko 2-3 smetana 10-12. Sadje: jabolko 5 do 5, grozdje 4—8. hruške 4-8. kostanj 1—2. pečeni ^—4. Perutnina: par piščancev '25—40, kokos >5-45, raca in gos 35-60. puran 45-75. Z1 vin»k° krmo je bilo 22 voz. sena po 85-95 2 voza otave po 90-95 in 2 voza slame po 60—65 Din za kg. □ Megla in jesensko izumiranje narave nikogar ne ovira obiskovati teto Rezi v Luznici, ki jHKstreze s perutnino, domačimi klobasami in prvovrstno kapljico. □ V smrt s lizolom. V Splavareki ulici 8 se je zastrupila v petek popoldne v svoji sobi 46 letna Jožefa Klajnšek. Obujmo dejanje so odkrili prepozno. ko je bila Že v zadnjih zdihljajih. Preden je dospela poklicana pomoč, je nesrečnica že izdihnila. ° .D,va avtomobila trčila. Na prometnem križišču Stolne ulice in Glavnega trga so se znašli včeraj dopoldne na kupu kar trije avtomobili: dva osebna sta privozila z Glavnega trga, velik tovorni pa po Stolni ulici. Grozečemu trčenju se je skušal osebni avto izogniti z naglim okretom, pri tem pa je udaril v svojega soseda, ki ie pri vozil za njim. ltazen zvitih blatnikov in pobitih svetilk pa ni bilo hujše nesreče. □ Kradejo kakor srake. Iz motorne žage Viktorja Glaserja na Vranjekovem pod Ruško kočo sla bila ukradena dva gonilna jermena in nekaj orodja. Kdor pomaga tatvino takoj izslediti, preden jo itak razkrijejo precej značilni sledovi za uzmo-viči, dobi lepo nagrado v gotovini, ako prijavi točne podatke orožništvu v Slov. Bistrici. Pred nakupom in predelavo ukradenega blaga se svari. naKeline. vence, šopke, kličite telefon st. 27-66. Vrtnarstvo, Jemec, Maribor. i D Pipiomirnn in odlikovan krojaški modni salon Rudolf Stiberc, Aleksandrova cesta 27. 0 Poročila sta se na Brezjah g. Gaberšek Ivan posestnik na Lavi in gdč. Ana Reliar, posest, hčerka iz Gotovelj. Ženinu in nevesti, ki sta obo iz zavednih katoliških družin, na poti v novo življenje nase najiskrenejše čestitke! & Smrtna nesreča. 55 letni gozdni delavec Vinko Hnbernik iz Braslovč je 25. t. m. dopoldan sekal v nekem gozdu pri Vranskem smreke. Eno drevo mu je padlo na glavo in mu je pri tem počila lobanja. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnišnico, a je ze istega dne zvečer za posledicami umrl. f Tatvina kolesa. — Dne 25. t. m. okrog ■> popoldan je bilo izpred neke gostilne nn Ljubljanski cesti ukradeno nekemu pek. mojstru iz Gaberja moško dvokolo, znamke »Standart«, črno pleskano vredno okrog 800 Din., štev. 403847. & Hazenska tekma. V četrtek, dne 1. decembra t. L se bo odigrala na Glaziji popoldan bazenska tekma med hazenskima družinama SK Gradjanski iz Zagreba in prvakinjo Dravske banovine SSK Celje. & Praznovanje nedelj in praznikov. V našem mestu imamo akcijo za podporo brezposelnim, katero podpira tudi oblast. In vendar čudo _ ko hodiš ob nedeljah po okolici mesta, gradijo tudi ta dan hiše tovarne, hleve, da celo tovarne delajo v svetek kakor v petek. Nehote šine človeku v glavo misel, ali ni nedelja in praznik dan počitka — Bogu posvečen dan ali ne bi dobili med tednom brezposelni zaposlitev, da bi tako vsaj ob nedeljah tn praznikih mirovali drugi. Mogoče razni išljujejo tuot o tem merodajni faktorji, saj je tozadevni zakon o počitku itak v veljavi in lahko bo oblasti, da prisili kršitelje, da ga izpolnjujejo, ker bi bilo s tem mnogo pomagano tudi brezposelnim. er Moška obleka iz močnega lepo vzorčastega zimskega ševjota samo Din 240. Tovarna oblek — Sterinecki. & Vesela novica zn nakupovalee Miklavževih daril so znižane cenc rokavicam, vsemu manufnlc-turnemu blagu In konfekciji pri Frane Kolbezen, Celje. dtandard RADIO Najnovejša pridobitev na polju radio tehnike. Elektrodinamski zvočnik. Keproducira nenavadno lepo pri sprejemu vseh evropskih postaj. Piui Vlom. Neznani zlikovci eo vlomili v vmičarifo Adele Košir pri Sv. Barbari v Halozah, lzruvali ®o z drogoin okensko omre-žje in skozi okno zlezli t nenaseljeno stanovanje. Odnesli so vse, kar ao na šli in sicer posteljnino, perilo in drugo drobnarijo. Skoda znaša nad 1000 Din. Lastnica viničarije stanuje v Ptuju. Uvedena je preiskava. Mazaštvo. Neka ženska iz Draienc se je dalje časa bavila z zdravljenjem ljudi. Izdelovala je tudi zdravila in jih svojim pacijentom prodajala. Orož-mštvo je izvršilo hišno preiskavo in zapienilo večjo množino raznih zdravil. Zaplenjena je tudi korespondenca njenih pacijentov. Sodišče je uvedlo preiskavo. Katarinin sejem v petek 25. t. m. je bil radi lepega vremena izredno dobro obiskan. Mesto je poplavila velika množica ljudi, kakor le redkokdaj m so prišli tudi številni kramarji tokrat na svoj račun. Tudi živinski sejem ni ostal za kramarskim kar se tiče dogona živine, posebno Hrvatska je bila dobro zastopana in sicer je bilo prignanih 350 krav in telic, 165 volov in bikov, 2 kozi in 253 kon|, skupaj 770 glav. Cene so ostale iste kakor na zadnjem sejmu. Prodajale so se krave po 1.50 do 3.50 Din, telice po 2—4.50 Din, voli po 2—4.50 Din biki po 2—3.25 Din za kg žive teže; konji po kakovosti od 250—2700 Din. Trbovlje Zlato poroko sta praznovala v soboto v trbo-veljski župni cerkvi vpokojeni rud. nadpaznik Der novsek Franc in njegova žena Neža, r. Jesih. S svojo marljivostjo in skromnostjo sta si sezidala lepo hišo in študirala vseh sedem otrok, da zavzemajo vsi ugledna mesta, ena hčerka pa je prednica usmiljenk v Gradcu. Oba, stara po 74 let, sta še krepka iu trdna. K lepemu jubileju čestitamo slavljencema pa tudi otrokom, da jim je Bog tako doigo ohranil dobre stariše in želimo, da bi še dolgo trajala ta lepa družinska sreča. Mohorskc knjige so došlc in se dobijo v kapla-niji. Poštnina znaša 2 Din, preplačila se hvaležno sprejemajo za nabavo knjig rojakom na tujem. Danes popoldne ob pol štirih bo izseljenska akademija v Društvenem domu. Na sporedu jc go vor preč. g. svet. Gašpariča o naših izseljencih, deklamacija: Pesem izseljenca in igra: »Za srečo v nesrečo«. Vmes pa bodo pevske točke. Pridite, da se živo zavemo trpljenja naših bratov na tujem. HrasfmSt Ruše Nesreč« je doletela natakarico v Crnikovi gostilni. Ko je vzela v roke novo steklenico s sifonom, je s-feklenico eksplodir.iln. Stekleni drolK-i so ji občutno rnzmesarili obraz- Novn učna moč. Kot učiteljica je prišla v Kliče. Primorka gdč. Mleku?, ki je bila dalje ča«a internirana od italijanske oblasti v Trl-pohtaniji v severni Afriki. Smrt. V mariborski bolnišnici je umrla ga. Marija Gril. pocestnica na Bistrici, in bila prepeljana po svoji izrecni želji \ Ru5e in tu po-kopana. — V Rušah je umrl posestnik furlj Hleb in bil pokornan zadnji torek. — V Vidmu L o. i V" 'vVXtr,rk mnr'" ma'i n"*0'™ gospoda ■ .a!>,an:i vahčirn, pogreb jc danes ob 11) dop. Nase iskreno sožalje! ■Ne pozabimo Vas. Poročali smo že, kako ve selje je bilo pri nas. ko smo dobili jabolka od i dobrih št. lljčanov blizu nemške meje. Skoraj dve u,'i. od Št. Ilja pa leži prijazna župnija Jarenina. Leži na solnčnili gričih slovenskih goric in žarko solnce jim zori grozdje in žlahtno sadje. Posebno sadja so imeli to leto res v obilici. Na prošnjo vikarja iz Hrastnika g. A. Žalerja, ki je prišel v Ja-renino in po dobrotnem priporočilu domačega župnika g .kanonika Cižeka so se Jareninčani izkazali plemenite nad vsako pričakovanje. Ko je dobri g. kanonik za vzgled obljubil prvi kar celi voz jabolk za delavske otroke Marijinih vrtcev v Hrastniku pri Trbovljah, so bili tudi drugi kar ožgani. Vsi so tako vneto zbirali jabolka in jih nosili, skupaj, da so vredni izrednega priznanja: Tudi marsikateri drugi dober kršč. gospodar iz Jarenine je daroval kar sam tudi eel voz. jabolk: Ko smo nalagali na železnici, so jabolk navozili na postajo čez. 14.000 kg, čeravno je marsikateri voznik vozil več ur daleč. Občudovanja in priznanja vredne | krščanske požrtvovalnost. — Ko so jabolka prispela j na svoj cilj, jih niso dobili samo otroci Marijinih j vrtcev, za katere so bila v prvi vrsti namenjena, ; ampak tudi drugi otroci. Kako so se iim srca sme ! jala, ko so jih jedli in nosili domov! V Hrastniku I smo pa v naši zasilni cerkvici Kristusa Kralja imeli I sv. mašo za naše dobrotnike in g. vikar je posebej omenil o dobrosrčnosti iti darežljivosti jareninskecn g. kanonika in dobrih kršč. župljanov. Za obilne darove naj jih blagoslovi Kristus Kralj! Slovenjgradec Flizahotni sejem je bil zelo slab. živine in tudi kupcev ie bilo še precej, pač pa se niso sklepale nikakršne pomembnejše kupčije. Mno-ro iboljisi kakor živinski je bil krnmar.ski sejem. V.1 te'n .1® '"'o opaziti malo živuhneiše kun- g< Na tem je bilo opaziti malo živahnejše kupčije. Zadnji cas so dobili naši kmetje nekaj denarja za kniinpir in jabolka in s leni so si nn sejmu nakupili najpotrebnejše za zimo. I rav slabo je naletel mali kmetic* pod Breznik j iz t.radiša- I a je prodal svojega vola nekemu J. iz lodgor ju za ceno 600 Din. Le-ta jc vol. takoj naprej prodal in ga pustil odgnali, nnk je Brezniku plačal samo 150 Din ali 600 kr« nn kar pa Breznik ni lakoi obrnil oazorm sele čez en čns je Breznik opazil, da je <1,. premalo za vola in prijel I . j. za ostali den L. pa jo je po kratkem prerekanju jiopihal prosto iz gostilne, kjer se je cela stvar odigi vala. nn cesli. pa prevrgel g. šu s terja, ki mu i prišel nos-proti v obcestni kanal. F..! ki imn v< ■ takih in drugih grehov na vesti, je bil ovaden orožništvu NOVO! Raztreseno klasje je naslov najnovejši in poslednji zbirki C E R K V E N I ti govorov, ki jili je line I v Ljubljanski stolnici kanonik dr. MIHAEL OPEKA Nudi različne jiosaniezne ° vore za nek dere nedelje in pragznike. I. zvezek (17 govorov) je pravkar i/.šel in se naroča v .1 ugo-slovanski knjigarni ali Proda-jaini H Ničnian v Ljubljani, g na nevezani kuiigi 24 i>in, polplatno 32 Din, celopiatno 40 Din II. zvezek (tudi 17 govorov) izide v nekaj mesecih i Jezica Šolski upravitelj Gerinek obsojen. Za pravdo Strah-šubelj contra Gerinek je po vsej fari vladalo veliko zanimanje, '. Pravda je tekla skoraj eno leto. Povod tožbe je bil, ker je šolski upravitelj Germek očital lani na sestanku, ki je bil pred volitvami v šoli na Jezici, da so gg. Sever, Strah in Šubelj »glavni zastrupljevalci ljudstva«. Ko sta ga za ta očitek Strah in Šubelj tožila, je Germek ponudil dokaz resnice, ki pa se 11111 niti malo ni posrečil. Germek je propadel popolnoma. Pri prvi razpravi, ki se je vršila spomladi, bi se bila skoraj dosegla poravnava. G. Germek je bil pripravljen nositi vse stroške tožbe, samo enega pogoja ni hotel sprejeti: da bi namreč tudi v časopisju preklical svoie besede. T 1 > r r M o , • 1 ) ■ ■ " Č i t , »j -l t ' , . » ' V i j K.1-A 1. » : J i 11 4 , . j . L . o . t . A i Tako se ]e Germek namreč izgovarjal. Zato je pravda tekla naprej ter je bil v sledeči razpravi nato Germek obsojen. Proti tej sodbi pa je Germek vložil priziv na deželno sodišče. V prizivu je trdil, kakor je že pri razpravah skušal s pričami dokazovati, da prav za prav ni izrekel besed »zastrupljevalci« ljudstva«, marveč da je takrat hotel okrajnemu glavarju le povedali, da je to, kar delajo gg. Sever, Strah in šubelj, le »zastruplje-va 11 j e ljudstva«. Njegove lastne priče pa, ki jih je sam predlagal, so potrdile, da je vendarle rekel »zastrupljevalci«. Zato je deželno sodišče njegov priziv zavrnilo »iz razlogov, ki jih navaja sodba sama^. Deželno sodišče je dodalo v svojo podkrepilo še, da je dokazno postopanje okrajnega sodišča ugotovilo, da so bile besede »to so tisti zastrupljevalci ljudstva« res izgovorjene in da take, kakor so, predstavljajo čisto navadno žalitev, ki ji je bilo s sodbo dati zadoščenja. V prizivu je skušal g. Germek oprati sebe 1 v ■ ■ n ' r S( r V > V • 7 , / „ , /,-,,., r- • ' ' ' u , 1 ,.(,1,,; '. 1 1 • ' J 1 1 Ta razlog pa je deželno sodišče gladko zavrnilo, šolski upravitelj Gerinek mora seveda plačati tudi vse stroške tožbe, t. j. vse tri odvetnike. Kamnih Gasilska odlikovanja. Danes popoldne ob dveh 60 71 gasilcev iz celega kamniškega okraja prejelo odljkovanja za dolgoletno delo v pomoč svojemu bližnjemu. Zlato kolajno bo prejelo 20, srebrno pa 47 gasilcev, štirim pa bo podeljen red Jugoslovanske krone V. razreda. Št. Lovrenc v SI. goricah Zadinje tedne ivred adventom je mimo vseh kriz. srečno prijadralo v zakonski pristan kar [M* mladih parov. Trije ženini so prišli iz sosednjih župnij, da so rešili naša dekleta iz samskega stanu. Vsem novoporočencem želimo j obilo sreče. — Preteklo nedeljo je zadela kap ' 65-let nega Antona jag-er. Zadnji čas ga je zelo ' mučila božja«t. Zanimiva je bila njegova pre- ! te k last. V mladosti se je izučil krojaštva ter I se je nato podal v svet v Nemčijo in Francijo ' Nazadnje si je služil kruh v Švici. Na večer ! svojega življenja pa si je zopet zaželel videti domače kraje, zato se je podal nazaj v Slov. gorice, čeprav že bolan. Ni pa prišel suh v nad- i lego svojega rojstnega kraja. Ni izgledal kakor kak bogataš, vendar je bila njegova obleka dragocena. Vse gumbe na suknji, telovniku in hlačah ter robove nn hlačah je imel obšite s švicarskimi franki v vrednosti 10 in 20 frankov. Prinesel je tudi s seboj hranilno knjižico, glo-sečo se skoraj na 100 tisoč dinarjev. Potom sodnijskega posredovanja mu je tudi švicarska banka izplačala celo svoto. Počivaj v miru v domači zemlji- — V nedeljo, dne 4. decembra po večernicah, se lx> vršil v društvenih prostorih občni zbor prosvetnega društva, s katerim 1 bo združena tudi Slomškova proslava. — Radi pošte, katero dobimo sedaj bolj pozno, se Iki i nedeljska izdaja -Slovenca« dobila po pozni sv. maši. Segajte jh> njem! Marjan Čadež: Ljubljansko vreme preteklega tedna od 19. do 26. novembra. Vreme tega tedna je bilo po večini oblačno in deževno; jasno smo imeli samo prvi dan v soboto 19. in v petek popoldne 25. t. 111. Barometer je stal najvišje (40 mm) v soboto in je od tega dne naprej začel polagoma padati, radi česar se je nebo že v nedeljo zakrilo, najprej 7. nizkimi, nato pa z visokimi oblaki, v katerih so pihali slabi ju-gozapadni vetrovi. Podoben dan je bil tudi ponedeljek, ko je popoldne okoli 3 začelo kapljati iz zelo meglenega ozračja. V večernih urah je nastopilo močnejše deževanje, kateremu pa je čez noč. sledil močan dež, ki je padal nepretrgoma, vendar ne tako močno, še ves naslednji dan. V tem razmeroma kratkem času je padlo 63 mm dežja, kar je za november zelo veliko. Sreda vremensko ni bila kdovekaj zanimiva; bila je miren in meglen dan ter je barometer le po malem padal. V četrtek je nastopila zjutraj megla, ki se je malo pred dvanajstem posušila in nekaj časa je bilo deloma jasno. Radi večernega ohlajevanja je zvečer megla znova nastopila gosta in nizka, ki pa je ob nastopu oblakov zopet iziginila. Ta dan se je začel barometer dvigati, dež, ki je v sredo še sem in tja padal, je prenehal in v petek se je nebo ob nadaljnjem dviganju barometra že zjasnilo. Ta teden se je temperatura v splošnem z dnevi nižala. V soboto zjutraj je bila najnižja (—6° C) in je nastopila tudi močna slana; v nedeljo je bilo že —3° C in je bila tudi slana slabša kot prejšnji dan. Od tega časa naprej ni padlo živo srebro nikoli več pod ničlo in najvišja dnevna temperatura, ki je bila v soboto 2° C, je bila v četrtek že + 10° C in ob enem najvišja v tednu. Ozračje je bilo ta teden mirno in vremenski preobrati so se polagoma izvršili tako, da nismo imeli nikakih izrazitih prehodov, bodisi v temperaturi. tlaku ali oblačnosti, med jasnim, oblačnim in deževnim vremenom. Naš vojni dolg Ameriki Zadnje čase se tudi naša javnost zelo zanima za vprašanje medzavezniških dolgov Ameriki. Kakor znano, so Združene države severne Amerike dovolile moratorij za medzavezniške dolgove od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. Sedaj pa nastaja vprašanje, kako bo ob terminu 15. decembra letos, ko zapadejo večji zneski nekaterih držav za amortizacijo in obresti teh dolgov. Kako je z našo državo, pa bodo povedale naslednje vrstice. Vojni dolgovi so nastali v 1. 1917 in 1918. Naša država je dobila od severnoameriških Združenih držav skupno 51,758.500 dolarjev, in sicer od tega v gotovini 26,780.500 dolarjev, v vojnem materijalu pa 24,978.000 dolarjev. Do 15. novembra 1925 je vrnila naša država ameriški vladi 1,356.700 dolarjev. Zaradi nastalih obresti se je do 15. novembra 1925 vsota dolga povečala na 66,690.000 dolarjev. Leta 1926 pa je bil sklenjen s severnoameriškimi Združenimi državami poseben sporazum o konsolidaciji teh posojil, ki je vseboval natančna določila o odplačevanju teh dolgov. Pogajanja so se vršila spomladi in je ameriški kongres sporazum ratificiral 5. maja 1925, naš parlament pa 18. julija istega leta. Definitivna vsota dolga je bila določena na 62,850.000 dolarjev. Po sporazumu je bilo določeno, da se dolg amortizira v 62 letih, torej leta 1988. V prvih 12 letih sporazuma do leta 1937 nam je plačevati samo amortizacijo in nobenih obresti. V tem oziru se nam je godilo bolje kot drugim državam, saj sta imeli Francija in Italija samo pet let obrestno prostost. V naslednjih letih pa plačujemo tudi obresti, ki narastejo do konca amortizacijske dobe na Vinski trg Dr. med. PuceM France prične z ordinacijo dne 15 decembra v Kamniku, Maistrova ul 5 (v prostorih, kjer je ordinirala ga dr. Sossova) Radio ig Vojna drama »Konec poti«, katero so dane« teden igrali naši akademiki iz Ljubljane, je izpadla v veliko splošno zadovoljnosit! Udeležba je bila izredno lepa in tudi igralci so rešili svoje vloge v našo največjo z. a do vol j nos t. — Danes teden, v nedeljo 4. dec. bo v Katoliškem domu Miklavžev večer ob 5 popoldne za otroke, starše in dru,ge prijatelje otroškega veselja, in sicer za okoliške vasi, iz katerih ne morejo priti zvečer. Na sporedu letošnjega Miklavževega večera bo ljubka deklamacija, vesela otroška igrica v 7 prizorih z. otroškim petjem, in običajen prihod sv. Miklavža v spremstvu angelov in parkeljnov ter obda rova nje otrok. Konec bo ob 5. Darovi, katere bo prinesel sv. Miklavž otrokom v nedeljo, naj se prineso v nedeljo 4- dec. po kosilu od 12—2 v društveno garderobo z razločnim naslovom. — Za vas Ig pa bo Miklavžev večer v ponedeljek 5. dec. ob 7 zvečer z istim sporedom. Darovi, katere bo prinesel sv. Mikla vž otrokom v ponedeljek zve-čer._ naj se prineso v ponedeljek od pol 6 do 7 zvečer istotako v garderobo z natančnim naslovom Vstopnine zn šolske in manjše otroke ni, r.a druge je običajna vstopnina, katera gre itak vsa za obdarovanje otrok. Ker je Miklavžev večer ena najlepših društvenih prireditev, smo prepričani, da bo tudi letos ob tej priliki obakrat dvorana polna. — Pridite! Dev. Marija v Polju Delavski prosvetni večer bo jutri zvečer domu. Na sporedu so deklamacije, petje [vi o irfl n V..1____ '__ a * ~ t-v- «*b 8 fropraml Hadio-Ltubtianm Nedelja, 27. novembra: 9.00 Smučarska gimnastika (M. Dobovšek) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10.00 Versko predavanje o izseljen-stvu (P. K. Zakrajšek) 10.30 Šahovska ura (dr. Vidmar) 11.00 Salonski kvintet 12.00 čas, poročila, plošče 15.00 Harmonika-solo (g. Pilih) 15.30 Recitaciji 16.00 Za srečo v nesrečo, izseljenska igra 16.45 Slovenska glasba (salonski kvintet) 20.00 Ribniški večer 21.15 Salonski kvintet 22.00 čas, poročila, plošče. Ponedeljek, 28. novembra: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet 18.80 Esperanto (Kozlevčar) 19.00 Srbohrvaščina 19.30 Zdravstvena ura: Pomen navade za j higijensko življenje (ga dr. Šimenc) 20.00 Pevski koncert ge Zlate Gjungjenac-Gavella 20.30 Prenos : prosvetnega večera iz Delavske zbornice. Drufti programi t Nedelja, 27. novembra: Zagreb: 20.10 Radio orkester — Gornja Italija: 20.30 >-Fedora«, opera — Stuttgart: 20.00 Poljuden koncert — Berlin: 20.00 »Tri stare škatlje«, opereta — Belgrad; 20.15 Čelo koncert — Rim: 20.30 »Fedora«, opera — Beromiinster: 20.00 Pester program — Langenberg: 20.00 Koncert — Varšava: 20.00 Poljudni koncert — Pariz-Eiffel: 19.30 Radio koncert. Ponedeljek, 28. novembra: Zagreb; 20.00 III. javni cerkveni koncert — Gornja Italija: 20.30 Komorna glasba — Stuttgart-20.00 Radio orkester — Berlin: 21.25 Mozart: Simfonija v es-duru — Rim: 20.45 Večerni koncert — Langenberg: 20.00 Večerni koncert — Praga: 19.00 Opera »Rusalka« — Dunaj: 19.00 Prenos iz Prage: »Rusalka« — Budapest: 20.30 Koncert opernega orkestra — Varšava: 20.00 »Princ Nancy«, opereta — Pariz-Eiffel: 19.30 Komorna glasba Belgrad, 26. nov. 1, Iz dobljenih podatkov posnemamo, da je bila letošnja vinska letina v vsej Lvropi mnogo slabejša od lanske. V nekaterih državah tako slabe vinske letine ne pomnijo zadnjih deset let. Tako je vinski pridelek v A v s t r i -j i mnogo manjši kakor lani in ga cenijo le na polovico lanskega pridelka. Ker ima Avstrija od prejšnjih let le pičle zaloge vina, so cene letošnjemu pridelku znatno poskočile. Radi tega obstoja upanje, da bo naša sosednja drža\a po daljši pavzi znova segla po jugoslovanskem vinu. Nič boljša ni vinska letina na Madjarskem, kjer znaša vinski pridelek samo 2 milj. h! napram lanskim 4 milj. hI. Tudi na Madjarskem so radi tega vina 1 cene znatno poskočile. Cene vinu pa se bodo zvišale tudi v slučaju, če bosta oba glavna odjemalca inadjarskega vina Avstrija in Češkoslovaška omogočili čim večji uvoz madjarskega vina. V Češkoslovaški so leto« pridelali vinogradniki samo 350.000 hI vina, to je znatno manj kakor lani. Nemčija je imela letos izredno slabo vinsko trgatev, i Starih zalog tudi nima dovolj in cene vinu so radi J tega precej narastle. V Romuniji je letošnji vinski pridelek malo boljši, vendar pa precej za-i ostaja za lanskim. Cene so več ali manj stalne in i pričakujejo, da bo vlada omogočila vinogradnikom, da bodo radi pomanjkanja denarja plačali svoje dolgove v naravi. Bolgarija je edina evropska država, ki je imela letos boljšo vinsko letino kakor lani. Ker je pa Bolgarija v pogledu vinogradništva čisto nova zemlja, vinska trta se je pričela sistematično gojiti komaj pred par leti, 7.ato skupni pridelek nikakor ni tolik, da bi mogel količkaj vplivati na evropski vinski trg. V Italiji računajo, da bo letošnji vinski pridelek v najboljšem slučaju dosegel lanskega. Znano je pa, da je bila lanska vinska letina v Italiji ena najslabših letin zadnjega desetletja. Zato bo tudi izvoz italijanskega vina zelo neznaten. Ena največjih evropskih proizvodnic vina Francija je imela istotako letos zelo slabo letino. Tam je glavni vzrok nazadovanju v pridelku epidemija peronospore, ki se je pojavila v večjem obsegu v francoskih vinogradniških pokrajinah. Zato računajo, da letošnji vinski pridelek ne bo zadostoval niti za domačo potrebo in bo zaradi tega morala Francija, ki je s svojim vinom še pred icratkim preplavljala evropski trg, sama uvoziti določeno količino vina. Nič bolje se ni odrezala Španija in njen letošnji vinski pridelek znatno zaostaja za lanskim. V tem oziru pa je precej na boljšem Grčiia: kjer je vinska trta dobro obrodila. I udi v Jugoslaviji, izvzemši v nekaterih vinorodnih pokrajinah, zaostaja letošnja vinska letina znatno za iansko. Da se cene vinu držijo več ali manj na isti višini, je pripisati samo okolnosti, da razne carinske, devizne in druge težkoče izredno otežujejo izvoz našega vina, kljub temu pa so izgledi na vinskem trgu za I. 1933 precej ugodni. Radi tega se pri nas še ni mogla razviti prava vinska trgovina,- ker d-žijo vinogradniki svoje vino doma ter ga bodo vrgli v večjih množinah na trjski ti g b (40%). Novi pamik »Jadranske plovidbe«. Na Suša;k je priplul novi pamik »Jadranske plovidbe«: »Jugoslavija- ki ima 1370 ton. Parnik bo vozil na progi busak kotor, kjer vozi sedaj »Ljubljana«. Borza Dne 26. novembra 1932 Denar Devizni promet na ljubljanski borzi je bil ta te- e'a'bJ» ie znašal le 1.1 milij. Din v primeri s 2.17, 0.9,->5, 0.624 in 1.38 milij. Din. -oo (,,"ril\. Pariz 20 3575, London 16.69, Nevvvork »20, Bruselj 72.025, Milan 26.54, Madrid 42.45 Amsterdam 209.10, Berlin 123.55, Stockholm 90.20, Oslo 85 75 Kopenhagen 87.25, Sofija 3.76, Praga Sta Sa ' 6 2'95' °arigrad 2'46' Bu" Žitni trg Novi Sad Koruza bač. sušena 60-62, sremska Tendenca ^ 62~64' 0stnl° n«zpremet?eno Tendenca nespremenjena. Promet: 50 vagonov .„ ' "lcago. Pšenica marec 47.50 mai 48 50 h'«. 42.875, koruza marec 28.875, ma j 80.87B, dec 24 S" ove« marec 17.875, dec. 15.625, i4 marec 3125d^ 50.25WinniPeg" PŠeniCa deC- 45'375' maj 49-25. julij Poizvedovanja Ker r?C Sem izSuW!a na Marijinem trgu. Ker mi ,e drag spomin, prosim poštenega najdite- fetelko™ 1,aiicVarni. Pr0ti na nasl0V H" Š- r------- "v mv-o iu,uiat;ijc, m:tJC zanimivo predavanje. Vstojmina 1 in 2 Din Prošnja. Z nočmimi vlaki se vozi v Ljubljano na delo in z dela do 400 delavcev in uradnikov, ki morajo na postajo ali s postaje po temi in blatu gaziti cesto. Vsa leta je bila ta eo«to razsvetljena s štirimi žarnicami, letos Pii smo primorani nositi svetiljke s seboj ali pa tipati pred sciboj, da ne zadememo ob obcestne kole ali da ne zapazimo v lužo. Prosimo merodajne kroge, tia odpomorejo temu nedo-«ta tku. še ena prošnja. Danes m prihodnje dni hodu hodili nabiralci darov za Vincencijcvo konferenco po fari od hiše do h »Se. Ne pobirajo zase. žrtvujejo se za reveža. Ne odženito jih. Res je, da so danes bolj pičK dohodki, da vse to/i in zdihuje, vendar si bo kako malenkost vsak rad utrgal ia dnrovoJ revežem. Zahvala Vsem, ki so sočuvstvovali z nami ob težki izgubi našega dobrega soproga, očeta, sina in brata, gospoda Ivana Gombača se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno hvaležnost smo dolžni preč g župniku duh. svet. p. Alfonzu Svetu in g. sreskemu načelniku dr Zvonku Bratini za iskrene in tolažilne nagrobne govore pevskemu zboru Glasbene Matice za prekrasno petje, ookolskemu društvu, stanovskim tovarišem iz Ptuja in Maribora tn drugod ter vsem j>rijateljem, znancem in domačinom za prisrčno spremstvo na njegovi zadnji poti in za darovano cvetje, s katerim so zasuli prez.godnjo gomilo. Vsem in vsakemu posebej Bog povrni! Ptuj, dne 25. novembra 1932. ŽALUJOČA SOPROGA IN SORODSTVO. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutia in izkazanega sozalja, k, smo jih prejeli ob nenadom^vi Žgub! Mimi Dolenc dijakinje IV. razreda Mestne ženske realne gimnazije se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veze dolžnost, zahvaliti se čč. duhovščini j r.°seDej nas težki bolezni, darovateljem prTraLgl "v M a ton U vTm prijateljem m znancem, ki so nepozabno pokojnico Srem jaH na niem zadn,, poU Vsem in vsakemu posebej Bog pS' Sveta masa zadušnica bo v torek 29 nn.Ll, H"vrnu zjutraj v farni cerkvi sv. Janeza v Trnovem ^ pol 7 ŽALUJOČI OSTALI. LEPOTE NAŠE ZEMLJE Dr. France Mišic: Obir Obir (2092 m). Kadar na širni celovški ravnini, »Pnalje« imenovani, na »iluarah« med Dravo in Vrbskim jezerom, v veselem Rožu, ob prodnati Zilji in v prostrani Podjuni gori do najvišjih leg pri še vedno slovenskih Trušnjah in Djekšah »ajda cveti, da diši petred pedi« daleč naokrog, kakor je nekoč začel svojo pridigo v tedaj še slovenskem Blatnem gradu blizu Osoiskega jezera na Malo Gospojnico koroški narodni pisatelj, župnik V. Jarnik, tedaj je prišel pravi čas za izlet na najznamenitejšo goro v našem Korotanu, na Rigi koroških Slovencev, na Obir, ki ga njegovi vznož-niki in pobočniki, domačini, pravilneje in točneje J30 značilnih obrisih njegovega glavnega vrha imenujejo Ojsterc, da gleda preko meje na našo Ojstrico. Tedai, ali kadar koroške terice sušijo in tereio lan, da se njihova pesem-trlica čuje daleč v okolico, moraš napraviti ta izlet. Slovenske terice te bodo jx)vabile med se, in če se boš znal spodobno vesti in primerno odkupiti, ti bodo zalile le|x> pesem, tvoj klobuk pa bodo okrasile z rožmarinom in z rdečim nageljnom, s svežo prejo |x>vitim. In počutil se boš med njimi takoj domačega, četudi si morebiti prvič v deželi Koroški. Ko dospeš iz Železne Kaple, Robrce ali iz Grabštajna, kamor te je prijieljala železnica, po štiri- ali iz Borovelj po šesturni, sicer dolgi, toda velezanimivi poti, povsem varni in netežavni, ki te vodi sprva skozi sveže duhteče. hladno smre-kovje in borovje, potem preko soinčnosvetlih zelenih visokogorskih pašnikov in planin, nazadnje mimo nekega ruševja in skalnih pečin, na njegovo najvišjo točko, visoko 2141 m, pa je v v jutranjih urah zrak čist m jasen in širno obzorje brez oblakov, brez megle in brez višinskega dima, tedaj spoznaš na mah v enem samem hipu, z enim samim j>ogledom, kakšen neprecenljiv biser v zlati verižici vseh naravnih lepot in krasot slovenske zemlje smo izgubili, vsaj za sedaj, ko smo zgubili zloglasni plebiscit in z njim slovenski Korotan. Planinska koča vrh slovenskega Rigija na Koroškem, last »Avstrijskega turistovskega kluba«, je enonadstropen hotel, v katerem oskrbnik Uran-čič, doma iz Železne Kaplje, in njegova gospodinja, doma iz Sel, vsakega Slovenca prijazno pozdravita v domačem, slovenskem jeziku in tudi ne zamolčita, da imajo člani SPD tudi v tej avstrijski postojanki primeren popust pri cenah. Ob enem ti prav rada razkažeta vse velezanimive aparate, ki jih ima ta visokogorska meteorološka postaja prve vrste, telefonski zvezana z Železno Kapljo in s centralo na Dunaju; pa tudi iz koče vodoravno v goro izkopan rov, v katerem je temperatura skozi celo lelo, pozimi in poleti, enaka. Rovov, v katerih kopljejo svinec, je sicer na tej gori kakor na sosedni Peci, več; pa tudi intere-santnih špilj in jam s stalagtiti in stalagmiti tu ne manjka in si jih vsakdo lahko ogleda, zlasti če prihaja na vrh z Rebrce. Glavni vršaci v celokupnih Karavankah: Stol, i Vajnaš, Vrtača, Zelenica in Begunjšica,, Kanjžev turn v Košuti, Obir-Ojsterc in Peca dosezajo sicer vsi približno isto višino, toda glede impo-zantnosti, raznoličnosti in pestrosti, pa tudi glede obširnosti in obsežnosti razgleda, prekaša koroški Ojsterc vse druge, celo najvišje vrhove v Kamniških planinah, med njimi tudi Ojstrico. Koroški Ojsterc prav za prav ne stoji pravilno v vrsti drugih vršacev v Karavankah; postavljen izven njihove vrste proti severu, tvori nekako njihovo predstražo, neko stražišče, s katerega gleda daleč naokoli v širni svet, zlasti proti severu. Na sliki, ki jo lahko gleda občudujoči planinec s te krasne, edinstvene razgledne točke, sta naslikana dva popolnoma različna sveta z vsemi svojimi nijansami in prehodi, ponajveč drug drugemu si nasprotujoča lako kakor bleda, nema smrt in pes t rož i vo življenje, včasi spet roko si podajajoča in polagoma, komaj vidno prehajajoča drug v drugega, potem zopet nekje ločena drug od drugega po grdih prepadih, ki se /de na prvi pogled naravnest nepremostljivi: (iraiidijoznos*, nema veličastnost, ostro potegnjene odsekane črte Velikega Kleka z ledenikom s slovenskim imenom »Pastirico«, vrtoglave višine naših lulijskih Alp, Karavank in Savinjskih planin na eni strani; ljubka, sanjava jezera, srebrni trnki deroče Drave in njenih številnih pritokov, svetla mesta, bele cerkvice in vasi, zeleni travniki in gozdovi, v sivo-rjave barve prehajajoče njive z mehkimi, raztegnjenimi črtami celotne dežele Koroške na drugi strani- to ie tisto, kar bo na visokem Oistrcu. na Rigiju koroških Slovencev, vsikdar očaralo in omamilo oko tudi najbolj razvajenega veleturista. Koroška ljubka idila, katere strmo ozadje tvori Ojsterc z Malim Obirjein, nam kaže poleg Vrb-skega jezera z Otokom in Celovcem še šest malih ; jezer v smeri proti Tinjam, Velikovcu in Dobrli-vesi: Klopinjsko s krasnim kopališčem in najtoplejšo vodo, Goslinjsko ob ozkotirni železnici, I ki pelje ia Sinčevasi v Železno Kaplo, ZablaSko, Semprimško in Kamensko jezero. Vmes se dvigajo nizki, zeleni grički in holmci, se razprostirajo dolinice in ravninice, posejane s čednimi vasmi in posameznimi |x>sestvi, vidnimi preko uosposvetskega polja, šenturške in Magdalenske gore do Ostrovice, glavnega grada koroškega, in ao Brez, mesta z najštevilnejšimi srednjeveškimi razvalinami v celi deželi. Proti zapadu se vidi pred Košuto, vzdolž njenega smelega čela, košček zelene visokogorske doline; to so Sele, ki so dale pri ljudskem glasovanju dne 10. oktobra 1920 97% vseh oddanih glasov za Jugoslavijo in bi že za-raditega zaslužile, da si jih vsak prijatelj naše Koroške vsaj enkrat v svojem življenju ogleda. Borovlje, industrijski kraj, sedaj mesto, ki je f ,0nTmul'a li."dsko š,e,ie lz ,910 * glasovi I. 1020 oddanimi za Jugoslavijo, izmed vseh občin najsijajnejše napredovalo v prid naši stvari, se ne vidijo ker dvigajo ined njimi in Obirjem trije , 1 bradati in kosmati orjaki svoje jx>šiunliene glave proti nebu: Orni vrh, Zetiče in Macen z Stran 9. Priporočamo Vam naiboliše šivalne se in kolesa Adler - GllITZNER Švicarski pletiliii stroji DIIBIED Zaloga v Krnntu: edino le pri tvrdki Trgovina Levičnik Jos. Peteline, Ljubljana Telet. it. 2918 sa voilo. Telur. H. 2913 Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvu. nosom, ker so oni njegovi lastniki in posestniki, lahko imenujejo slovensko last in posest, je nam, stoječim vrh Ojstrca odprt: svet Ziljanov, Roža-nov in Podjuncev; »Poljanci«, prebivalci celovške ravnine; »florjancU, prebivalci >llur<; jltutar-janci«, planinci v karavanškem predgorju: vsi gledajo na ostrorobi vrh sivega Ojstrca, orjaka med gorami v njihovi v njihovi deželi leto za letom in ga obiskujejo radi, saj j>ravi njihova narodna pe- Pogled na Košut« (2141 m) s Obira. mično cerkvico sv. Roka, postavljeno od borov-skih puškarjev. Pač pa vidimo ostali ozki pas Sp. in Gornjega Roža od Skrbine pri Saliciji, preko Sinarjete in Slinjan gori do Beljaka, do Do-brača in Ziljske doline. Ves pisani svet, kjer danes še bivaio koroški Slovenci in ga zato s po- sem: »Ko mi na Ojstrc pridemo, te liepe Ziljauke vidimo«, pa tudi, da vidijo z njega v deželo in državo slovansko, bratsko. Kadar je namreč noč jasna, se vidi od tod preko Jezerskega vrha in sedla, med Kamniškimi planinami, med Za|>lato in Storžifem tam, kjer pelje sedaj skozi znamenite »Peči« na Korte ve-levažna avstrijska strate/ka cesta — razsvetljena bela Ljubljana kakor z Menine planine, pa ipak tudi razsvetljeni Celovec, dva antipoda in simbola dveh svetov, dveh različnih narodnih in državno-političnih tvorb in kulturnih krogov, ki jih m gledaš sedaj s avstrijskega Ojstrca. ker imata blizu njega skupno mejo in prehajata drug v drugega. Na vrhu Obira. RPLANA- MTERLOCK spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja Finejše in trpe/nejše kol nnvnden trikot Dobite ga v vseh boljših modnih trgovinah Izdelu e: . Lana", Uubliana IVAN KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska del« L1UBLJANA, Gregorčičeva ul a ali Rimska s. 2 Joža Herfort: Ribič Na zahodu (je počasi umiral dan. Prek polja se ije raztegnila ralrla srebrna tenčičasta megla — dim poljskih ognjev, kjer so kurili kroimpirjevico in suho biilje. JeLše ob vodi so pokojno šepetale z valovi pa zasanjale v mrak večera. Polja so se umirila, Ave je že zamnl v temnih lesih tam če« griče. Na vasi je zavriskal fant, pa njegov vrisk je onemel v noči, zgubil se je, kot bi se samega sebe ebal. Voda je postala temna, zelena barva globin je postala preteče črna, plitvine so se zgubljale v belem iprodu. Med jelšami so stale posamezne stari-kave vrbe, sklanjale so se nad gladimo kot starke z raapuSčenimi lasmi, in se podnevi ogledovale v zrcalu vode, ponoči pa so nudile varno zaveelo kladivo železno pesem nakovala. Valovi so se umirili, voda je ]>ostala mirna, tiha, ob njej se je razprostiralo gosto vrbovo grmovje. Noč je bila tiha. pokojna, veter je v vrb ju tiho posumeval, vodna gladina je bila čisla kot ercalo, v katerega se je ogledovala luna. V hipu pa m ie okrogli lunin obraz v zrcalu sončil, voda jc j vzvalovila. Sredi vode se je pokazala zajčje velika I glava pa plavala proti bregu. Tiho je plavala, tiho stopila na breg. Voda ji je kapljala cd kožuha, otresla se je in bila suha. Glava je bila okrogla, okoli gobca je imela sive, trde brke, oči so bile majhne, temne, žive; ušesa okrogla, majhna, s poki o pci, telo valjasto, dobri dve lakti dolgo, noge kratke, mod prsti je imela razpeto plavalno kožico, rep je bil dolg, na korenu kreipak, končaval se je koničasto. Dlaka je bila gosta, leska, temnorjava — na produ je bila vidra. Za trenutek je i>oslaIa, pa plaze odšla k reki. Za njo se je vila sled. ona sled majhnih nog s plavalno kožico. V zatonu je preplašila jato divjih rac, ki je nočevala, premalo oprezno se je bližala, pa nic za to. Postala je, za hip prisluhnila, rahel pljusk m zginila je. vznemirila jo je ptičja perot, ki je rezala jesenski zrak. Plavala je vzdolž zatona, potopila se zdaj na dno, pobrskala med šavjem in algami pa odplavala dalje. Od časa do časa je Sla na gladino, plavala po pasje in vdihavala zrak, pa se spet potopila in nadaljevala lov. Na plitvinah so nočeva le ribice po ped velike; te so pred nočnim ribičem pobegnile v globine, pa zaman, predobra plavalka je bila temnorjava prijateljica rib: za njimi je šla, jih lovila in jih kar v vodi žrla. Navečerjala ee je. plavala nekaj časa po gladini, pazno motrila okolico in napenjala svoj sluh. Vse je bilo mirno. Daleč za ravnino je spalo mesto, lam na polju je klical samoten čuk. Srebrni valovi, ki jih je delala plavajoča vidra, so pljuskali ob obrežje m zmočili kamenje na produ, ki se je pričelo ležeta t i v medlih žarkih nočnega nebeškega krmarja. Naveličala se je plavanja, šla na skalo sredi vode, jo oblezla Ln preiskala, pa se vlegla. pritisnila glavico k tlom in tiho ždela. Kmalu je legla na bok. se pretegnila, pa se zvila v klobčič. Opozorjena po rahlem šumu je dvignila glavo in gledala proti bregu. Po vodi je plavala trhla, gnijoča veja, pa jo je vzdramila. Ni se ji dalo spati. Spet^ je šla plavat, legla na hrbet in se poigravala * valovi, ua mavala s siino loDimi kretnuinn. tako lepo vitlko je zdaj zdaj zamahnila s sprednjimi nogami, z repom pa krmarila. Ob obrežju se je pod gladino zasvetil v mesečini srebrn ribji bok. Prožen skok, par zamahov z nogami in rjavokrziia roparica je splavala z veliko ribo v gobcu na breg. Dve ozki rdeči črti sta se potegnili od zob preko srebrnih ribjih bokov, jiar-krat je odprla riba nemo svoja usta, kot bi hotela krikniti ali vsaj trudoma zajeti zrak, zamahnila poslednjič z repom in »drgetala. Pričela se je druga večerja, zajutrek morda. Riba je bila prevelika, da bi jo požrla kar v vodii, zato je morala z njo na breg, tu jo je razitrgala in požrla. • Nenasitna roparica, sedaj plava tiho. počasi, sedaj šumč, a kot strela urno. Kadar poseti samotne miake ali ribnike, ki niso preveč bogati, ostane v gosteh po navadi le par dni, pa se kmalu preseli drugam poizkusit svojo srečo. Od vode, ki je tiho, leno lekla, je šla po veselem urnem jioločku navzgor, dišali so ji raki. Prevračala je skale, iskala po kotlah poslrvi, a pod skalami rake. Potok je bil kaj urno prazen, le par-i krat je Sla v posete. Na mehki ilovici in blatu ob vodi je pustila svojo sledove, enkrat samo komaj vidne odtise . prstov, drugič spet luskine rib. Stari ribič je vedel, da ima nevarnega tekmeca. Poiskal je doma želez.no [>ast z zobci, jo očistil in namazal, pa jo nesel k vodi, jo pustil tam par dni, da bi izgubila ves duh po človeku, in jo nastavil ob starih vrbah, nasproti velikim mahovitim skalam sredi vode. Oddaleč je hodil gledat, vedno zaman. Nekega jutra pa je past izginila, veriga, s katero je bila j pripela, pa močno napeta. Slari, sivi ribiški obraz je »preletel smeh upa. Potegnil je za verigo, jx>-tognil iz vode staro, prazno past, v njej je bila le vidrina posetnica v obliki račje glave. -— Spel se je nagibal dan k večeru, račja krila so žvižga je rezala zrak, jiočasi so race sedale v za-vetie senc. Naenkrat, noč še ni zakrila dneva, so ! race plašno zletele in krožile nad vrbjem. tam pa | je zadnjič zaplaliutal s krili le.p, zelenoglav rac.uk — ujela ga je vidra. • Megla je z ivjem pretkal-n bilje m vejevje, ob rekah je koval led vode v mrzle spone, glavni 'tok, topel in globok, ni zamrznil. I ja se je preselil nočni ribič, lani eedaj ribaril iti gos|xxlaril z ribami po svoje. Pa, čim bolj se je bliž-aia zima svečani, nemirnejša je (»ostala. Plavala je češče kot ponavadi na breg. posedala v mesečnih nočeh [mi skalah sredi vode, od časa do časa pa je zarcoal tišino noči , rezek oster pisk. vidra je klicala. | Temni klic noči, ki se /e zarcoal d*leč, globoko je našel odmev. Naša znanka si je pričela kopati pod gladino rov, ga speljala poševno navzgor, pa napravila prijazen domek — pod gladino je bil vhod v vidrino stanovanje, zrak pa je dovajal drugi rov. ki se je odpiral v go.-jtem vrbju. V tem domiku bodo mladiiči, štirje morda, morda več, klic noči, ostri žvižgi »o bili klici narave ki je družila za kratke ure ribiče daljnih krajev. Zimske norti. samotne, tihe. Stnri trudni ribič je nastavil mreže. Zjutraj jih je našel prazne, raztrgane, le par luskin je bilo v njih. Kdo, kdo. .? Zaman je premišljeval. Zakrpal je mreže pa spet nastavil. Malo rib je zašlo v njegove mreže, veliko jih voda ni imela, pa še 8 lomi se je gostil neznani tujec, se parkrat so bile mreže strgane in prazne, mrzlega marčevega jutra pa je našel mreže zaino tane m zgnočene, v njih pa mrtvo vidro. Zapletla f®j?,v mreže, z obupnim naporom se skušala osvoboditi, pa šaman, vedno tesnejši je bil objem ozkih zank, voda Čezdalje bolj hladna, omagala je in voda, njena prijateljica i,n zaveznica, jo je vzela v mrzli objem. Tam ob vrbah je bil domek, pod vodo je imel en vhod, zrak je dohnjal pri drugom, mehko je bil postlan za otročiče, pa ostal je sam in ob pomladni povodnji ga je voda, ravnmic* vidre, zalila lil 00-rmSila. ^lovenčev^_ svetovalec Nas domači zdravnik K. C. — L). Zimska jabolka hraniti v spalnici ni priporočljivo že zavoljo prahu ne, ki se pri pre-stiljanju in pospravljanju spalnice dela vsak dan in lega na jabolka. Če že nimate posebne shramb« za sadje, denite jabolka med okno, a ta zasilna shramba naj ne ovira potrebnega zračenja. Cvetka. Ekccm in želodčna kislina? Najprej vas moram opozoriti, da proizvaja vsak zdrav želodec kislino, da pa je pri mnogih občutnih in razdrailjivih ljudeh proizvajanje kisline prekomerno in da so taki ljudje tudi glede kože bolj občutljivi in nagnjeni k ekcemu in drugim kožnim motnjam. Taka je torej zveza med obema nadlež-nostima. Kako omilite in odpravite obe sitnosti, je nemogoče dati tukaj in naenkrat vsa navodila, ki se ravnajo po posamičnih primerih in je treba dosti časa in potrpljenja, da se taka splošna raz-draženost živčevja poleže. Gotovo je primerna prehrana odločilne važnosti, a treba navadno tudi zdravil za notranjo in zunanjo rabo. Receptov pa tukaj načeloma ne dajemo, zato... R. B. — Lj. Močno izpcbovanje iz želodca po vsaki jedi in pijači, slišno pduskanje v želodcu po vsakem pitju vas vznemir a? Bržkone imate pre-tegn len in ohlapen želodec, ki se redno ne izpraz-nuie popolnoma, v njem zastaiajo jedi in nastaja odvišno ali napačno vrenje. Dajte si, če so motnje zares občutne, saj nekoliko teh zabavnih po avov ima časih vsakdo, želodec temeljito pregledati in sicer treba preiskati želodčni sok na tešče, potem po poskusnem zajtrku ali obedu in vrh tega še z Rentgenom opazovati, če ni morda kakšna ovira za popolno izpraznjevanje. F. K. — S. Rolehanje po Španski hripi spomladi, ki se vleče do zdaj a kaši anjem in h i šanjem, je gotovo zelo sumljivo za jetiko. Če bolnik nima sredstev za zasebno zdravljenje, naj te napoti v splošno bolnišnico, kjer se brž dožene resnična narava bolezni in primeren način zdravljenja. Če i« jetika, bo treba bolniku in vam okoli njega posebno pozornega ravnania, da te bolezen ne raznese na druge. Vta podrobna navodila za tako ravnanje dobi bolnik cM zdravnika, ki bolcen ugotovi. A. J. — T. Morna bolejira na detni ttrani trebuha, ki se vam je čez Irto dni ponovila, daje dejansko misliti na vnetie slepega črevesa, ki s« tako rado ponavlja. Vtekakor naj vaš zdravnik ugotovi tedanje itanie. Ce j« moja domneva pravilna, počakajte doma toliko časa, da te »napad« po-a-gubi, najmanje 6 tednov po jenjanju bolečin pojdite z zdravniko im sporoilora v bolnišnico, da vat operira o in t tem preprečijo nadaljne in čatih zelo nevarne napade. M. A. — T. Naraščajoča rervoznost mora imeti tvoj vzrok, ki ?a treba odkriti in odstruniti. Rib « olje ne more škoditi, s »knajpar.jem« pa ne kaže pričen ati v tem letnem (asu. F. š. — L Glavobol izza otroške poetePe? Vzrok, ki ga navajale za postanek glavobola, nemir v okolici, ni prav verjeten, zdravljenje z reklamnimi zdravili ni umestno. Pred nedavnim ča- som je bilo pisano na tem mestu o raznih vrstah glavobola. Spravite zobovje v red in posvetujte se z domačim zdravnikom. Nikar ne rabite zdravil brez nujne potrebe! J. B. — Lj. Poškodovan komolec vam je tako nesrečno otrdel, da ne morete več lakti rabiti, ker se komolec ne da sključiti. Pojdite čim prej v bolnišnico ali sanatorij, dajte si pohabljeni ud preiskati in operirati, kar se da opraviti s krajevnim otrpom, brez bolečin za vas. Na ta način morda še do-sežete, da bo ud v komolcu giben, vsekakor pa vam napravijo sklep v taki drži, da vam bo roka rabna. Pa ne odlašajte dolgo, čim dalje čakate, to. hko bolj se vam vraste okvarjeni sklep v nerabni drži, toliko težja je poprava! R. D. — M. Gnojno vnetje y nosu in stranskih duplinah vas na'leluje navzlic operacije polipa. Kaj pa žrelna dTgalka? Ko bo zdravniško delo končano, pojdite, kar menda lahko dosežete, za kakšnih 6 tednov na morski zrak. če je to kmalu ali sploh nemogoče, jemljite kakšno sol prav v neznatnih (»min malnih«) množinah. M. K. — D. Krvavo bljuvanje se vam ponavlja že deseto leto? Hlad vam škoduje, težko delo na prostem prenašate lažje od lahkega v zaprtih prostorih. sama se čutite zelo šibko, ljud;e vas imajo radi rdečih lic za zdravo. Kaj bi to bilo? Bržkone so pljuča bolna. Menim, da se vam da precej pomagati, ker vala bolezen ne kaže prav hudega značaja. Izročite se v oskrbo zd-avniku, ki vam je najbolj pri rokah in hodite k njemu vsak mesec ali vtak drugi mesec. Zdaj na zimo bo kazalo jemati kakšna zdravila, na spomlad in v poletju se da dosti doseči z vodo, zrakom in soncem. Morda vam zdravnik naroči popolno ali delno mirovanje za kaj časa, vsekakor je tudi primerna prehrana precej pomembna za izbol šanje ali ozdravljenje. Marsikaj se da doteči tudi z domačimi izbranimi čaji. , A. S. — V. Spor z zdravnikom, ki da je zanemaril otroka, kako naj se poravna? Če je bilo rav-nan.e zdravnikovo žaret tako, kakor ga opisujete, poleni naznanite vso zadevo z navedbo zanesljivih prič Zdravn iki zbornici za dravsko banovino v Ljub! ani, ki je doDna take pr mere raziskati in urediti. Glede gmotne kod«, ki tte jo imeli za'adi zdravnikovega ravnanja, pa se vam je obrniti na tisto bolniško zavarovalnico, kamor plačujete tvoje prispevke in ki je nastavila in vzd žuie zdravnika, daz seve ne morem presojati, v koliko to vaše pritožbe upravičene, in vas opozarjam, da :ma rdrav-nik pravico naperili proti vam tožbo radi žaPenja časti in moten a njegovega poslovanja, ako bi se izkarale vele navedbe za neresnične ali pretirane. L. D. G. P. — Lj. Lavorjev rum ni bil v teh odgovorih n:kdar omenjen »e manj priporočen, ker ga ne poznam in ne vem, čemu naj bi bil v i zdravstvu. nai pove, kaj je, kaj počne, ' odkdaj j« bolan, kaj je po njegovem mnenju vzrok bolehanja in naj se — podpiše! Sicer nič! ženje in onimi, ki nimajo ničesar, iz česar sledi, da ima upokojenec, ki je lastnik hiše, tudi pravico do zdravljenja na državne stroške in to le v III. razredu. Ce se pa zdravi v 11. ali v I. razredu, mora plačati razliko od maksimalne pristojbine za II. razred. Oprostitev bolniških stroškov. F. P. B Slišali ste, da bolniki do gotove višine davka niso dol/ni plačati stroškov za zdravljenje v bolnicah Kaj je na tein resnice? — Po pravilniku o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah davčni obvezanci z neposrednim davkom do 00 dinarjev na leto brez doklad in osebnega davka, ne plačajo nikakršnih bolničnih stroškov. Drva za učitelja. S. Z. R. Za lansko leto vam je občina dolžna prisjievek za drva, ki jih mora dati učitelju. Dolžnega zneska pa ni stavila v letošnji proračun. Za tekoče leto tudi še niste ničesar dobili. Sedaj ste sami naročili drva in nameravate račun poslati občini v poravnavo. Vprašate, če je krami Šolski odbor odnosno občina dolžna poravnati ta račun in kaj bi storili, ako ga ne bi poravnala. — Občina vam je dolžna drva odnosno prispevke za drva in to svojo terjatev bi megli even-tuelno tudi s tožbo uveljaviti, ako ne gre zlepa, morda s posredovanjem okrajnega načelstva. Ne boste pa mogli občine prisiliti, da poravna račun za drva, ki ste jih vi naročili. Lahko se pa dogovorite z občino, da na ta način izpolni svoje obveznosti nanram vam. Razširjenje služnosti njegovi ljudje, da razširijo to služnostno pravico hoje. Ce ima sosedov sin sedaj obrt, ki preje ni bilo pri hiši, niso torej priposestvovale prnvico steze tudi sedanje stranke, ki so s sosedom v poslovni zvezi. Ce se ne morete s sosedom dogovoriti rudi popolne opustitve te steze, Vam svetujemo, da zagradite vrt; pri stezi |ni napravite vratu s ključem, ki ga morate dati na razpolago sosedu zn njegovo in njegovih svojcev uporabo, ne pa zu njegove trgovske strun ke. Popolne opustitve steze |«i ne morete izsiliti. Nehvaležni otroci. Mati in oče. Otroci, ki so jiolnoletni in usposobljeni zn samostojni poklic, tiimaio nobene pravice zahtevati od staršev, da jih vzdržujejo. Starši, ki so dali hčerki pri [»roki opremo itd., ne morejo teh, hčerki podarjenih stvari, v slučaju ločitve zakona zahtevati naz>:. S temi stvarmi ima prnvico raz-po agati le nčerkn — žena — sama. Starši so do žni zapustiti otrokom dolžni delež, ki znaša Jjolovico zakonitega deleža. V dolžni delež so moro vračunati tudi to, kar je hčerka dobila kot doto. ne jva to, kar je stalo šolanje hčerke. Ce hčerka noče dati potrdila za to, kar je prejela pri poroki in kasneje, nima to nobenega jKiniena; samo starši sami naj shranijo tozadevne račune in pri sestavi ojioroke naj izrecno zapišejo, zakaj določijo za enega ali drugega otroka večjo ali manjšo vsoto- Ce zinila n. pr. vrednost zapuščine očeta 400.000 Din, a zapusti ženo in dva otroka, |iotem znaša zakoniti dedni delež za ženo K t. j. 100.000 Din, a za obn otroka Yt t. j. zn vsnkega 150.000 Din. Dolžni delež enega otroka znaša 75.000 Din. V to vsoto se mor« všteti tudi dano doto. . Nezgoda pri mlačvi. I. M. R. Ob priliki rnlačve ii _ --—--■ je nedopustno. O. L. | na ročno mlatilnico ste si poškodovali roko. Pri 7„„, i <>ln' pr,r.ko katerega vodi j mlatilnici je bila namreč odvzeta varovalna plo- S »Z«'LT'VU' T° strZO »PorMl* M«. Gospodar ni imel delavcev za mtate?Tava*rt soseo pre-Ko vo tet. Lani na si je na očetovi 1 •■-—•«- "--«-• „ . .... zemlji postavil sosedov sin novo hišo. ima tudi kamnolom m izvršuje prevozništvo. Vedno gu obiskujejo razne stranke, ki hodijo jk> stezi. SV",Jot. Poleg te steze pa ima sosed čisto blizu lepo pot. Kaj storiti? — Z nad 10 letno upornim je sosed priposestvoval služnostno pravico hoje po navedeni stezi. Niso jm upravičeni niti sosed, niti njegov sin ali pa vanih. Radi bi vedeli, če morete zahtevati kakšno odškodnino in od koga. — Ker sle se i>oškodovali z ročno mlatilnico, ne boste mogli zahtevati odškodnine radi opustitve zavarovanja. Po postavi morajo poljedelci zavarovali one delavce, ki se uporabljajo pri napravah (mlatilnicah itd.), ki se gonijo z elementarno silo, to je z ognjem, vedo, paro, elektriko in podobnim ili z živalsko silo. Ako si vi sami niste zakrivili poškodbe, morete zahtevati odškodnino samo od tistega, ki je nezgodo zakrivil Jesensko oskrbovanje (ravnikov Ing. R. Lah. Sa"?ri^dac.d0naŠai? travnik' s svojimi | stotkov apna. Pri gnojenju vlažnih travnikov ,rdVO" s™0"1 ntnvn ,n nac" vcnl" brez predhodnega osušenja je vsak gnoj za- vržen, ker v kisli mokri zemlji ne more priti do It.'i film Pravni nasveti Vstop k policiji. M. I. P. K policiji bi redi vstopili in vprašujete, cc bo lo mogoče in koliko stari kandidati da se sprejemajo. — V po.icijsko službo (solo), se sprejemajo kandidati, ki so dovršili 21. leto in niso še prekoračili 30. leta starosti, ako imajo tudi ostale po zakonu predpisane pogoje. Ta zakon najdete v •Shi/benem listu, b.in-ske uprave Dravske banovine z dne 12. dccembra 1932. Glede sprejema se informirajte pri oni upravi policije, kamor bi radi vstopili (n. pr. v Ljubljani). Dedovanje. F. K. a) Po teli: Teta vam je večkrat obljubljala, da vam bo zapustila svoje premoženje. Sedaj ste se pa z njo nekaj sprli m vprašujete, če vas v testamentu labko popolnoma Crezre. — Lahko, ker niste nujni dedič, kateremu i morala nekaj zapustiti. Osebe, ki jim mora zapustnik v poslednji naredbi zapustiti dedni drlcž, so le njegovi otroci in ako teh ni, njegovi rodit«'ji. b) Po bratrancu: Bratranec ima precejšnje premoženje, nima pa lastnih otrok. Ima pa enega strica, ki ima otroke. Radovedni ste, kako se bo zapuščina razdelila, ako ne bo napravil testamenta. — Ako umre zapustnik brez veljavne oporoke, nastooi zakonito dedno nasledstvo. Zakoniti dediči so predvsem tisti, ki so z zapustnikom po zakonskem rojstvu v najbližnjem kolenu v sorodstvu. V prvo koleno spadajo otroci, ali če teh ni njihovi potomci. Ce teh ni, deduje drugo koleno, v katero spadajo oče in mati s tistimi vred, ki so z njim združeni p>od očetom in materjo, »o so njegovi bratje in sestre in njihovi pot.mci. Ce tudi ni sorodnikov iz drugega kolena, pride na vrsto tretje koleno, ki mu pripadajo dedje in babice z brati in sestrami roditeljev in njihovimi Njiva blizu občimke ceste. F. K. Blizu občinske ceste le/i vaša njiva, ki bi jo radi pn dali kot stavbno parcelo. Vprašate, če bi lahko mejaka pri- ...... J * «viiMkKIJV/ IMMIlini o 0» Wjl|ll| pridelki: travo, senom, otavo in pašo vsaki kmetiji največ donosa pri primeroma malih stroških. In vendar je še mnogo kmetovalcev posebno v vinorodnih okrajih, ki se za nje prav tnalo ali nič ne brigajo. Navadno gredo gospodarji na travnik, ko je čas košnje, drugače ga celo leto ne vidijo. Polem se čudijo, če začno neiati in ne dajo več take kožnie kot prej. Tudi travniška zemlja se tekom let izčrpa ravno tako, kot njivska ali vinogradniška, če ji zopet ne pomagamo do moči. S tem da zvozimo iz enega hektarja travnika letno 20 do 30 stotov sena in otave, mu odvzamemo vsaj pet stotov snovi iz njegove zemlje. In če to delamo leto za letom, ne da bi vsaj deloma nadomestili odvzeto hrano, bo travnik polagoma opešal. Da to preprečimo, moramo travnike pravilno oskrbovali in jim gnojiti. Oskrbovanje travnikov je ravno tako potrebno kakor obdelovanje njiv in vinogradov, oranje, brananje, okopavanje, pletev iu slična dela. Z njimi ohranimo dobra svojstva zemlje, omogočimo v njej delovanje bakterijev in pripravo rastlinske hrane, uravnavamo vodno zalogo in olajšamo razvoj rastlinskih korenin in silili, da vam proti primerni odikodnini odstopi . ?rP™je lirane. Na travnikih ne moremo vršiti toliko sveta, da bi napravili jx>! z njive na ob- ' 1 ,. Ucl kot na niivi< ker bi s tem uničili činsko cesto. — Ker imate gotovo že pol na svojo rastlinstvo. Vzlic temu vršimo slične naloge. činsko cesto. _______m_______ njivo, ni mogoče prisiliti mejaša, da' vatii" proda zemlio za novo pot do občinske cestc. Iliša ob cesti. K. F. Hiša, ki je stala ob cesti, vam je pogorela. Ko ste na istem incstu hoteli ----- ------ -------- »..^..v naloge, ne da bi pri tem škodovali travni ruši. Oskrbovanje travnikov obstoji iz naslednjih del: čiščenje grmovja in kamenja, poravnavanje krtin in izravanje travniške površine, osuševanje in namakanje, brananje in uničevanje plevela. Čiščenje travnikov grmovja in kamenja se nadazie izvrši v jesenskih in zimskih mesecih, v kolikor vreme !o dopušča in nimamo drugih nuinejših opravil. Kako si s tem zvišamo pri-- . ...v..v jm v ii in uši, izgine uovo- i delke in olajšamo košnio in druca dela na Ijuje pristojno cestno oblastvo druge stopnje. Ako travnikih, ve ie tisti, k jih ie na «a način smatrate, da je odlok županstva, s katerim vam je I zboP.šal 1 1 hi o fitavnnn rt/„*rJ........■ ' zgraditi drugo, vam je to županstvo zabranilo, ccs, da bi bilo preblizu ceste. Sedaj pa vidite soseda, da preureja svojo hišo, ki jc 4e bližje este, nego vaša. Vprašale, če vam županstvo upravičeno brani zidati na navedenem mestu in zakaj sme sosed. — Po postavi se hiše ne smejo poslavljati bli/e, nego 4 metre od javnih cest. Izjeme dovo- bdo stavbno dovoljenje odklonjeno, neupravičen, ste se mogli v !5 dnrh po prejemu istega nrito/iti Vzdrževanje ceste. F. K. T. Zakon o samoupravnih ceslah predpisuje, da se občinske ctsle II. reda grade in vzdržujejo redno s prispevki davčnih zavezancev v onih krajih, ki so iim te ceste poglavitno namenjene. Porazdelitev teh pri-ov določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev. Ker se vam taka razd?litev v nekaterih slučajih zdi nepravična, vprašale, če je občinski odbor primoran, držati se te odločbe, ali ce lahko tudi drugače ravna, n. pr. da razdeli'prispevke po velikosti posestev ali kako drugače — Dokler ta zakon velja je občinski odbor nanj vezan in ne bi bilo po zakonu, če bi drugače ravnal .„,, "i"'"" , MU Ul ne O! 01:0 ro zakonu, če tu drugače ravnal potomci vred. Vas bo vsekakor zanimalo dedo- | Ako bi napravil sklep, ki se ne bi skladal z zakol vanie tretjega kolena. Ako sta zapustnikova rodi- Ilom. bi <79 ninmh M -i oronlnnlMA I- _ , vanje tretjega kolena. Ako sta zapustnikova roditelja umrla brez piotomcev, preide zapuščina na tretje koleno, to je na zapustnikove dede in babice in njihovo potomstvo. Dediščina se deli potem na dva enaka dela. Ena polovica gre očetovima roditeljema in njunim potomcem, druga materinima ro-diteliima in njunim potomcem. Vsaka teh polovic se deli enako med dede in babice ene in druge strani, ako še oba živita. Ako sta umrla ded ali babica, ali ako sta umrla oba od ene ali druge strani, se deli tej strani pripadla polovica med njunimi otroki in potomci. . . 1 .......... "- /. /rtftlj. nom. bi ga morala na eventualno pritožbo banska uprava ukiniti odnosno spremeniti. Ce iva ne bi bilo pritožbe, bi pač (udi takšen sklep mogel obveljati. Plačilo bo'niških stroškov za dr/avne upokojence. L K. M. Vprašate, če mora državni upokojenec, ki ima majhno imetje, n. pr. hišico, v kateri slanuje, sam plačati stroške lečenja v bolnici -Po zakonu imajo državni uslužbenci in upokojenci kakor tudi njih rodbine, |>ravico do zdravljena v javnih holnir^h nh rfr£m>nili aivrti'1/tU T — Posebno važno delo je osuševanje vlažnih kislih travnikov. Tu ne bodemo govorili o dragih drenažah, ki jih je dandanes ob pomanjkanju denarja na kmetih težko priporočati; ampak o tistem osuševanju, ki ga lahko izvede vsakdo, ne da bi mu povročalo kake denarne žrtve. Marsikatero kislo zemljišče se da zbolj-šati samo s tem. da se v pravilni smeri potegne nekaj plitvih jarkov, po katerih se odvišna voda odceja. Taka dela izvede lahko gospodar sam s svojimi domačimi delovnimi silami ob času, ko ni drugega nujnega dela. 2e v prvem etu se bo poznal uspeh, četudi še ne popolen, kajti kisle trave se ne umaknejo tako hitro sladkim, ker je zemlja še kisla. Ce hočemo z usuševanjein doseči .popolen uspeh, moramo še kislo zemljo razkisati z žganim apnom. To napravi zemljo bolj toplo pospeši razkrajevanje sprstenin, uniči sladkim' travam škodljive kisline in poveča rodovitnost. Učinek samega osuševanja je prepočasen če mu ne sledi apnenje zemlje. Tudi gnojenje s saniim hlevskim gnojeni mu ne pomaga ker ta nn kioli 7pmlii r-. v* ' javnih bolnih , Tna M ^rS^&H&Uk VsekTkn^" ^ ^^ «VdilnTh'snoveh dela razlike med on,m,, ki imajo kakšno premo- 1 koristna ThomasoJ, žlindra, ki viebuje SO od- nf SajvečjL%PrevidSr,iU ^^ 80113 P°f ^ učinka. Nadaljno važno delo je brananje travnikov. 2e desetletja se to priporoča in še vedno dobimo velike kmetije in cele vasi, kjer nima o travniške brane, še bolj žalosino pa je, če kmetija ima lo orodje, ki pa leži kje pod kozolcem vso rjasto in pokvarjeno, na travnikih se na šopiri mah in uničuje sladke trave in delel e. Kar ic plug za njive, to je brana za travnike. Iudi travniška zemlja potrebuje zraka. Tudi trave tn detelje rabijo svetlobe in zraka za svoj razvoj. Da jim lega preskrbimo, razrežimius travno rušo s zobmi brane, razredčimo prego-slo stoječe rastline, razrahljamo zemljo in omogočimo vlagi, da prodre v notranjost. 1 I, J'e ntogoče od blata m peska, k. sc drži bilk od poplave ali pa tud. od plesnobe, ki jc nastalaV preplavi Ijenem senu vsled slabega sušenja. Plesnjiva klaja sploh n. za krmo. ker povzroča večkrat nevarne bolezni. Tudi blatna krma ni dobra se najmanj prikladna pa za konje, pri katerih yni T?ea> JTkrat - "a^liivost in ' Se bolesti' in l nt" f,eV,h- ^jboli brez nevarno Toda r ZIVmi za P'tanie i" volom, umrru-.r ^ P^Iadaitjem jo moramo kolikor mogoče otresti, da odpade iz nje večji del zemlje ,„ peska. S temeljitim pretresan em z vilami se večinoma to doseže. Ce je pa s^no Ko n i",!0' ,edaj ic * cepc?, četudi Vsekakor "i •'T"! Z^Ub Ila redi,'»f' snoveh. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPORAMK A F). D. 1/ J. .1 f / f? f f A A7 V /..../.^.A_________ TELEFON STEV. 2057. 2470. 2979 BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA tO) PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad. Kranj, Slbenlk. Maribor, Kočevle, Cel e. Sombor. Ojako*o. Split. Izvršuje vSe bančne posle na|kulantneje Poslovne zve« s p,vow5ta,m, ™U „» VSeK .rž.SC,h v ,u^ms,vu ,„ J„*ems,vu . .......................... ZENA IN DOM Modne novost! P O T E G NIM O MEJE! Človek je ustvarjen za duševno življenje. To ga razlikuje in odlikuje pred ostalo tvar-no naravo, ki ji je krona. V njem je poudarjena duševnost. Lepa je tudi žival in celo umna po svoje, dostojanstvo in dostojnost pa sta odliki človeka. Človek ui samo umen in lep, marveč tudi svet. Človek, brez razlike spola. Vendar pa je svetost bolj poudarjena v ieni nego v možu. Žena je pa Se v posebnem smislu božji tempelj. Ntvarnikovo najsvetejše. Življenje daje po nji, nova človeška življenja, nove nesmrtne svetove, neumrjoče duše. Žena — mati. Muti — dete. Ali je kaj svetejšega na zemlji? Ženska duševnost je mirujoč plamen, svetal pa mil, ne jarek; ogrevajo*, ne žgoč. Ne bega, marveč miruje in čaka, vase — v Boga pogreznjen, čaka, da ga begajoči, preganjani vsak čas lahko najdejo. Mati človeku savetje. Nedotakljivo znamenje njegove svetosti. Ce se mož izpozabi, krši božji zakon, zakon človeškega dostojanstva; fe se izpozabi, žena, greši proti svoji naturi, proti materinstvu, oskrunja najsvetejše. Razuzdana žena je nenaturna. Če žena ni sveta, ne pozna sninozutnje, zameta dostojnost in sram, potem je to zelo usodno inamcnje. Znamenje o nravnokultur-nem propadu kakega sloja, naroda ali rele dobe. Dokaiov o tem hrani zgodovina dovolj. Pa je tudi naravno: Prve klice vsake nravnosti, blagosti — kulturnosti poganjajo ob domačem ognjišču, ob zibelki, ob ženi: devici — materi, najsvetejšem, najblažjem, najlepšem na svetli. Žena je pri vseh kulturnih narodih, dokler so liravno zdravi, nositeljica in čuva-rica blagih običajev, človeškega dostojanstva in dostojnosti: kulturnosti. Kadar in kjer to ni več, je propad blizu. V naši dobi in naši lastni sredi ne manjka teh inamenj. In niso najobupnejša tista, ki se javljajo ob Veselem vinogradu. Nevarnejša in odvratnejša je tista trohnoba, ki se širi tiho in prikrito v tisku in družbi po žen-stvu ali njegovi sokrivdi. Pri tem komaj da še igrajo kako ulogo navadne iigubljenke, ki jih družba označuje za prostitutke. Nositeljiee n ravnega propada najdemo danes na ftisto drugih družabnih popriščih. Ne gre več sa prodajanje zu denar, ki je od davna ožigosano za sramotno in zato socialno manj nevarno, ampak za načelno negiranje krščanske nravnosti, krščanske družine, krščanske žene: device ali matere, neločljivo vezane na zakonskega druga, družinskega očeta, po katerem ne sme stegniti rok nobena druga ženska na svetu. Od tu preti sedaj nevarnost, od tu se širi nra v nu gniloba — v raznih oblikah in na različne načine. Krščanska kulturna družba bi storila prav, ako bi slednjič jasno in odločno potegnila svoje meje. Družinska ali kolektivna prehrana Znano je, da je gospodinjstvo tem dražje, čim manj oseb oskrbuje; vrhu tega je danes veliko iena zajKidenih izven doma, a tuje gospodinjske moči so drage. Ljudi brez lastnega gospodinjstva (»tvojega sjiola je vedno več. Te razmero in duh časa ustvarjajo potrebo p kolektiv ni prebrani in obrati le vrste se nitro m nože. Mnogi so sploh za to, du se družinske kuhinje odpravijo in uvedejo skupne, kolektivne. Knkor znano, so ta poizkus dosledno in v največjem ol».egii izvedli ruski sovjeti, a niso uspeli: skupne kuhinje po stanovanjskih hišah ostajaj*) večinoma prazne, neizrabljene; družine si v svojih lesnih stanovanjih raje pomagajo s samovarji in vsakovrstnimi drugimi zasilnimi kuhali. Temu se tudi ni čuditi. Lastno ognjišče, domača miza je najočitnejši znak in močna vez družinskega občestva. Ogenj domačega ognjišča, notranji in zunanji, neodoljivo vabi, greje, sveti, še iz dalje. Ob domačem ognjišču je pradavno, nesjHiriio prvenstveno mesto ženo in matere. Ali naj žena sedaj lo svoje me. nto zapusti, ali naj zdaj to žarišče družin-kega življenj^, domače ognjišče, ugasne, onirzne? Sedanji razvoj socialno-gospodnrskih razmer, kakor rečeno, kaže tako in mnogi pravijo: kolo časa se ne da zavreti, čemu bi se upirali? T.sti pa. ki vedo. da je družinsko občestvo predpogoj vsakega drugega naravnega in nravnega Človeškega občestva, in ki stremijo za temeljito izpremembo sedanjega, družini «ovmi nega družabnega reda. pa hočejo družini na vsak način ohraniti, odno-no zagotoviti lastno domače ognjišče. To j© predvsem katoliško stališče. V katoliških karitativnih krofih se r»sno pretresa vprašanje, da bi se namesto mnoštve-ne prehrane uvedlo razdeljevanje živil po posameznih družinah. Seveda bi bilo treba istočasno uvesti nadzorstvo, da se živila ne bi prodajala. Razen tega je treba najsplošnejšega razširjanja praktičnih gospodinjskih nasvetov. V tem pogledu vzorno deluje na pr. bavarski JRundfunk s svojimi ženskimi urami, ki jih vodi gdčna Buczkow»ka. Radio razglaša med drugim vsak teden jedilnike, prirejene za eksistenčni minimum. Ti jedilniki so sestavljeni na podlagi redilnih vrednot posameznih živil in po zdravstvenih zahtevah in no namenjeni za vsakdanjo prehrano petih oseb; stroški te prehrane znašajo 2 marki na dan. Ti jedilniki so med ljudstvom silno priljubljeni in se veČina gospodinj ravna po njih. Družinskemu občestvu na ljubo se katoliški karitativni krogi izrekajo tudi za to. da se opuste običajne kolektivne božične prireditve in se namesto tega dostavijo božični darovi družinam na dom. Božič mora ostati predvsem družinski praznik, prav posebno tudi tam, kjer stiska in gorje mrvita družinsko občestvo. Razen tega odpade pri takem tihem obdarovanju tudi želo ponižanja, ki je pri javnem obdarovanju za tenkočutne osebe neizbežno. Za osebe, ki so brez lastne družine, pa je kolektivna prehrana kakor tudi kolektivno praznovanje božiča neobhodna potreba časa. Žarnice, lestence, iikalnike. kuhinjske aparate izolirane žice, motorje, elektromate-rijal, zvonce, telefone, radio-aparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjanžič Maribor, Glavni trg 23 Jedilnik za november (Krekova mettansko-goapodinjsku Aolu t /.gornji *iški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 28. nov.: Ko.ilo: Prežganka z opečenimi Zemljami. Gobova rižota, tneSana aalata. Peh traso v Štrukelj. Sadie. — Večerja: Goveji gola/ ln zabeljen krompir. Torek, nov.: Kosilo: Ragu juha. Me.ne košarice z zelenjavo, praieno zelje in pretlačen krompir. Mandeljnov kipnik. — Večerja: Široki rezanci in lalata. Sreda, 30. nov.s Kosilo: Močnik na goveji juhi. Govedina, kumaridna omaka in praien rii. Sarkeb. — Večerja. Zdrobov pedenjak in vkuha Četrtek, i. decembra: Kosilo: Rezanci na juhi. Nadevana go«, jabolčni hren in pečen krompir. Španske žemlie. -Večerja: Jajnine in metana solata. Petek, 2. deccmbra: Kotilo: Krompirjeva juha. Reznančna klohaaa in ipinada. Sirova torta. Sadie. — Večerja: V oblicah krompir in pre.no maslo. Pereu koalanj. Sobota, 3. decembra: Kosilo: Pretlačena koreninska juha. Kumarična pečenka, krompirjev štrukelj in prisiljeno zelje. Kvašeno kolo. — Ve-čerja: Pljuča v omaki in rumena polenta. Nedelja, 4. dcccmbra: Ko.ilo: Zdrobovi cmoki na goveji juhi. Telečji zrezki v papriki, moč-nati vložki in zahe^jena karfiiola. Krhke jabolčne rezine — Večerja: Dunatsk, zrezki in mešane vkuhe ali salata. Nekaj navodil za šolsko mrrlico Malica naj otroku lakoto uteši, ga poživi in okrepi za nadaljno delo. Zalo: 1. Ne dajuj otroku več malice, kakor jo more s slastjo pojesti. Povej mu, da jo počasi je in dobro prežveči. Naj ne je grede ali letč in hlastno malico mu določi primeren čas. 2. Prepričaj se vsak dan. če je otrok svojo malico pojedel, vprašaj ga ali mu je teknila in ali ie bilo dovolj. Mogoče boj morala kaj spremeniti. 3. Malico čedno zavij (ne v časniki in otroku pokaži, kaj mu daš s seboj. Olrok rajši strada, kakor da bi jedel, kar mu ne gre v slast. 4. Daj mu vedno črn, ržen kruh. črn kruh je zdrav, redilen, bogat z vitamini in tudi zelo okusen in tečen. 5. Ne dajaj otroku s seboj klobas, gnjati in druge mesnine, ker to žeja. Mesto tega daš lahko domač sir (skuto) z drobnjakom, redkvice, presnega masla, surovega ali suhega sadja, tudi kuhanega. Lahko mu dai tudi jajce, a ga prej razreži ali sesekljaj. Hrano skrbno spreminjaj. 6. Ne daj otroku celega jajca ali na pol kuhanega. Olrok je pri jedi neroden, poje le nekaj, drugo zavrže. Zreži jajce na koleščke ter potresi z drobnjakom in deni med dva koščka kruha. 7. Privadi otroka na to, da med jedjo ne bo pil. treveč tekočine obremenjuje telo Žeja se naj- !e P°2a,i » sadien<. Ne dovoli, da si otroci na cest, kupuiejo sladoleda. Dinarje naj si prihranijo za potrebnejše stvari. 8. V šolo ne dajaj otroku toplih pijač. Če potrebuje pijače, mu daj steklenico mleka ali ječmenove kave z mlekom. Kupi v šoli mleko, ki se v ta namen daje otrokom. Dr. Kr. mešf. šola v Šiški. SIR drJ?«™ ?i ^ental?r P" 16 Din, polnomastni ^'VP0. D"1' Polnomastni trapist od 10 Din napre, dobite v delikatesni trgovini L. UHLER, Maribor, Glavni trg (rotovž). Izdelujejo se najnovejši modeli otroških veiša Hvnknleafi T''n,i VOTiiSkov- »riciklji, razna no-i,w™ ^alni »'"»H in motorji. Velika izbira. - Najnižje cene. - Ceniki franko Tribuna' F. B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta St 4. 191 Obnašanje v gledališču Ce greš v gledališče ali na koncert z gospodom in imata vstopnice za rezervirana sedeža, pojdi pred njim kar naravnost v avditorij. Tam postoj trenutek, da bo tvoj spremljevalec oddal vstopnice biljeterju. Ko je to opravil, pojdi do vrste, kjer imata sedeža in zasedi svoj prostor, iu sicer na notranji strani vrste, tako da bo gospod sedel na zunanji strani. Isto velja za kino. Kjer ni rezerviranih sedežev, pojdi naprej, če je tvoj spremljevalec tvoj soprog, zaročenec ali dober znanec in izberi najboljše sedeže. Ce pa ne veš, kje rad sedi, se obrni k njemu, preden zasedeš prostor in ga poltiho vprašaj: »Ali vam je tu drago?« s čimer mu daš priložnost, da izrazi svojo željo »Pojdiva bliže« ali »Ne tako blizu«. Ce greš mimo koga v vrsti, reči »Oprostite«. Ce vidiš, da ga nadleguješ, morda se je predstava že začela, reči Oprostite, prosim lepo«. Med tem, ko greš mimo, pazi. da ne bog v kolena suvala (suval) tistih, mimo katerih greš, zato pojdi ob naslonjalih prednje vrste tako tesno kakor moreš. Pri tem tudi pazi na to, da ne bi morda zadela glav tistih, ki sede v vrsti pred teboj, kar je res neprijetno. To morda veš iz lastne izkušnje. Ce so oselie, mimo katerih greš, tvoji znanci, jim ne obračaj hrbta, ampak lice. Ca pa sediš in gredo drugi mimo tebe v vrsto, naredi jim prostor, morda lako, da obrneš kolena v stran, ali pa da vstaneš, če se predstava še ni začela. Ce se je pa že, ali pa n. pr. v kinu, če je slika že na platnu, je Isilje, da ne vstaneš, da namreč tistim, ki sede za teboj, ne zakrivaš pogleda na platno. Ce pa že moraš vstati, vstani hitro in misli na vse tisfe, ki so za telioj, in ki nestrpno čakajo, da l>i' imeli zopet prost pogled. Kakšenkrat naletiš na ljudi, ki se kratko-malo nočejo umakniti. Gotovo ni prijetno, posebno, če si dama in moraš ob vsakem iejanju iz naročja pobirati daljnogled, program, torbico in vstajati za vsakega posebej. A vendar. <4e nimaš dovolj močne volje, da bi premagal samega selie. in da bi bil v javnem lokalu ljubezniv in vljuden spričo takih malenkosti ih nadlegovanj, potem je Imlje, da ostaneš doma. Saj si lahko pomagaš s tem, da prihodnjič cza-nieš sedeže sredi vrsle, kjer le zaradi »stajulija nihče ne Imi mogel nadlegovati. Ce koga povabiš, da gre s lelsij v gledališče, kupi vstopnice vnaprej in kupi dobre sedeže. Za dobro sedeže veljajo U»U, * k.ite rili oseba s povprečno dobrim vidom in sluhom dobro vidi iti sliši. Hes je. da nekateri ljudje ne marajo sedeti preblizu odra. ker se šminka preveč vidi; v zadnjih vrstah pa ludi ni dobro, odkoder vidiš samo zabrisane poteze namesto obrazov in kjer od desetih besed nju-meš komaj eno. V splošnem torej smatramo sedeže od četrte do sedme vrsle za dobre. Vrliutega jo zelo ljubeznivo, če povabljenega vprašaš: »Kako blizu želite sedo-j? Ce j*, vabiš več prijateljev v gledaliS-o, nni giedo dol k sedežem v tistem redu. v katerem '...do sedeli. Na kuncu vrste naj vedno s* ti gospod, potem dama. potem zopet gospod itd Ce pa n. pr. g-spod in gospa A. povabita gosp .da in gospo B. v gledališke, sedi najprvo ^-e-pod A . poleg njega gospa P... nato gospa A. in ko-čno gospod B., lako da sla dami v »redi mod gospodoma. fte nekaj o vljudnosti v gledališču in pri koncertu: Misli na to. da prav tako kakor slišiš ti vsako besedo ali Šepet z odia. sliši tudi igralec ali pevec tvoje govorjenje, šepetanje, kaš ■janje. mečkanje s prog anioni, kur br^z dvoma moti. Zalo bodi vselej tih in miren med dejanjem oziroma izvajanjem k"""ertne točke. T. K. Lepota m zdravje Os očenje d' b"fih glein pv in meč Tolščo, ki sc nabira nn gležnjih, in ki jih dela nelcpc in okorne, odpraviš z vztrajno telovadbo, s krepkim kolebanjem in stegovanjem noge in z masažo. Uspeh jc vsekako zelo počasen, saj rabiš tedne in celo mesece, preden zaznaš sploh kakšen uspeh. Zato je treba precej vztrajnosti. Naslednje vaje so posebno dobre, čeprav deloma težavne: 1. Vaje začni s tem, da z bedri kolebaš. Potem stoj pokonci, noge drži skupaj. Dvigni se na prste Zdaj hitro upogni in stegni izmenoma vsako koleno kakor bi tekla, pri čemer pa prstov nikakor ne dvigni od tal. Nekaj minut čvrsto kroži z laktom. 2. Hodi okoli po sobi po prstih. Pri vsakem koraku suni z nogo navzgor. Pri tem imej prste in kolena stegnjena. Suvaj tako visoko kolikor moreš. Kadar suješ, naj bodo prsti obrnjeni navzven. Tako delaj približno pet minut 3. Izvajaj po sobi različne plesne korake, ves čas pa stoj samo na prstih. Ce moreš te vaje delati ob godbi, ti bodo seveda prav kratkočasile, namesto da bi ti bile dolgočasne. Dobro je, če telovadiš bosa. Poleg telovadbe vsak dan krepko masiraj mesnate in debele gležnje, ker to stre maščobno tkivo. Ce sediš, kroži z nogo ob gležnju več minut dnevno. Za osločenje meč so naslednje vaje dobre: Stoj pokonci, opri roke ob boke, dvigni koleno, povesi nogo, znižaj stegno, nato pa več minut krepko kolebaj z bedrom naprej in nazaj. Z drugim bedrom stori prav tako. To vajo lahko delaš tudi sede ali leže. Lezi na posteljo in krepko suvaj z nogo , Večerna obleka zu starejše dame iz tež-i ke črnine. Sprednji del pod bolerom, šnlni i ovratnik in cvetlica so iz kinnkrepa heliotro-1 pove barve. Obleka iz volnenega kropa tobakove bar- I ve; za vratom svilen šal belo-ruinene liarve | Dober okus za obleko Vselej se moramo vprašati: AH je morebiti naša obleka kakor travnik, na katerem cveto najrazličnejše cvetice? Na to vprašanje moremo odgo voriti samo z da ali ne. To pa velja za vse one, ki se veaele barv in zaradi tega brez ozira izberejo tisto, ki jim je sama na sebi najbolj vS<>č. ne da bi premislile, kiuj pa zahteva fini okus za našo obleko. Kr čeče barve so izključene za obleke, ki jih nosi ženu na cesti. Celo otrokom nuj bi jih mater« ne dajale, da bi jim ne oškodovalo vzgoje za dober okus. V zaprtih prostorih so sicer taki barve včasih Se dopustne, paziti jmi je treba, da se z drugimi barvami ne m> šajo. Pr.poročati je tako obleko ne prepogosto nositi. Črno in belo iz umetniškega stališča ne veljata kol barvi. Pač pa pri obleki. V prejšnjih časih je celo črnina imela svoje nijansc. Imeti smo modro-čmo, rjavo črno. rdečk slo-črno ild. Danea imamo s:'iuo čisto črno, ki pa nu raznih blagovih ludi različno učinkuje. Tudi bel.i barva se da z razu mi pridevki poživili Znano jc. da imamo č sto belino in krem, to je rumen k i slo-belo. oboje lo pa v svetbjših iu temnejših Ionih, pa ludi višnjevo belo, zeleno-belo, roi-nato-belo |t,|. T Ioni, bolje mešanica barv, j« ne smejo nikoli priti v s'ik z nasprotnimi barvami, ako ue zahtevamo izrecno posebno kričečega učinka, kur pa p- pri fini ui dobri obl. ki izključeno. Pomniti je. da vzori ust i blagovi zahtevajo primerne garnituri', ki sj.a liijo k o-novnj barvi blaga. Enobarvni volneni hlapovi za čutne ob'eke zahtevajo u kol ko oki « .i, k ir d« doseči ali - primernimi našitki, ali šivi. Dol.ro pa si moramo zapomnili: čim boljša je kvaliteta hI .ga. čim skrb ne.ša izdelava, leui manj okraska j«' treba za resnično odi čen vti- obh ko ali kostuma. Za popoldtnske oblek.- je treba vedeti, čemu jih rabimo ali le za na ccMo, ali za ol»»ko. ali tinti za ponol i.insko družabii'si Seveda mm sedanje gospodarske razmere ne dopuSč.ijo prevelike izbire v Iem. kar je morebiti čisto |>rav. da se odvaibmo luksmiu, ki smo mu mori biti kdaj zapadle Po vojni in z njo zdri ženo gnsjiodarsko krizo je ludi vprašanje obleke prišlo do nekega prevrata in sicer lako velikega, da ni«mo lega pričakovali. Prenehali so vsi predpisi za sprejeme v visokih družbah itd. Ti predpisi bodo sedanjemu in najbrže tudi prihodnjemu rodu ostali neznani. Dobro vzgojena, izobražena, samostojno misleča žena dobro ve, kaj>pravi k vsemu temu njen oku- Kako si pomagam Čiščenje usnja. Usnjalc torbico in druge j)red-mete iz usnja očistimo mastnih in drugih madežev, ako jih drgnemo z mešanico špirita in s;>e-njenega jajčnega beljaka. Špirit razkroji maščobo, ki se nato spritne z bcljakovo |>cno in jo / njo vred odstranimo. Usnje drgnemo tako dolgo, da je čisto in se začne svetiti. Gumijeve dežne plašče, ki so po ali trdi in se začeli lomili, nanu/emo s salmiakovcem, nakar postanejo zojiet voljni. Zid pri vodovodu, ki ni z oljnato barvo pre- pleskan, zavarujmo s celuloidno ploščo (glej sliko!), ki se da umivati. naprej in nazaj, najprej z eno, potem pa z drugo. Suvaj z bedrom od kolena dol. So nekatere žene, ki imajo otekle gležnje. Taki so znak slabega zdravia 7ato tp \r ♦ i lr *» trt slučaju priporočljivo, da greš čimprej k zdravniku, da tc preišče. T. K DELAVSKI VESTNIH O nalogah Delavskih zbornic Delavske zbornice so bile ustanovljene z za-ftonoin o zaščiti delavcev kot skupne institucije za vse delavstvo na določenem ozemlju. Poklicane so, da podajajo svoje mnenje in zahteve v vseh vprašanjih, ki se tičejo socialne politike. Proučujejo družabno in gospodarsko življenje in utirajo v javnosti pot priznanja delavskih pravic. Naloga Delavskih zbornic je predvsem, da varujejo socialne in kulturne interese vseh delavcev in nameščencev. Da podajajo poročila, mnenja in predloge pristojnim državnim in samoupravnim organom v ureditvi delovnih razmer med delavci in delodajalci in o vprašanjih delavskega zavarovanja, delovnih trgov, prehrane, delavskih stanovanj in delavske prosvete. Stremeti morajo, da vsak prav in redu izvršuje veljavne zakone in naredbe, ki se tičejo delavstva. Pcsre-duiejo pri sklepanju kolektivnih delavskih pogodb, kakor tudi pri poravnavanju sporov, ki nastanejo med delavci in delodajalci. — seveda, če to izrecno žele prizadete stranke. Delavske zbornice zbirajo statistične podatke o delavskih vprašanjih m posredujejo za vsakega delavca pri vseh državnih uradih, napravah in delodajalcih. Hranijo delavne pogodbe, ki so se sklenile v njih območju itd. Ustanavljajo in organizirajo razne naprave m akcije v korist delavstva. Po potrebi pošiljajo na pristojna oblastva potrebne vloge in resolucije Poleg strokovnega dela vrši DZ tudi važno in uspešno kulturno delo med vsem delavstvom. Da more Delavska zbornica uspešno delati, potrebuje močnih in zdravih sil, ki ji dajejo dnevno: pobudo in pogon. To so organizirani delavci, ki tvorijo Delavski zbornici nezlomljivo hrbtenico Imeti mora zato po delavskih strokovnih org?ni-zacijah vedno dober stik z delovnimi sloji. DZ je centrala vseh strokovnih organizacij. Institucija Delavske zbornice pomeni delavski porast, — napredovanje S pridobitvijo Delavske zbornice se je delavstvo uvrstilo kot enakopraven člen med zastopstva drugih organiziranih stanov. IZ TEHNIKE Mehanfcna električna pošta I š Delavski zaupniki V vseh podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev, ima pomožno osobje, ki je zaj csle-no v njih, pravico izvoliti si svoje zaupnike. TI delavski zaupniki imajo naloog, da deluiejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih int -resov delavstva, da vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in delodajalci ter skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže vseh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb. Dalje so t sporih med delavci in deloda s'ci posredovalci in pomirjevalci, zlasti v mezdnih sn rih; posredovalci so tudi pri določanju povprečnih in minimalnih zaslužkov in pri deljenju akordnega dela. Naloga delavskih zaupnikov je tudi, da pazijo, da se izpolnjujejo predpisi glede delovnega časa, zdravstveni predpisi, predpisi socialnega zavarovanja, posebno pa predpisi' delavsko zaščitne zakonodaje. O vseh prestopkih teh prednisov morajo obveščati delavsko zbornico, inšpekcijo dela in dr; g:t javna oblastva. Iz tega orisa nalog, ki jih ima delavski zaupnik, vidimo, da je uvedba delavskih zaupnikov velika in važna pridobitev našega delavstva. Vseh podrobnosti o delavskih zaupnikih ne moremo na tem mestu obravnavati. Navedli bomo le še najvažnejši stvari. Poleg zakena o zaščiti delaverv govore o delavskih zaupnikih še: Navodila za volitve delavskih in uameščenskih zaupnkov in Poslovnik o delovanju delavskih in nameščen kih zaupnikov. Vedeti ie treba, da imajo tudi nameščenci pravico izvoliti si svoje zaupnike in to tam, kjer je poleg delavcev zaposlenih več kot 10 nameščencev. To pa ne veli.i zc nameščence, ki opravljajo nos'e višje vrste (inženjerji, poslovodje, knjigovodje itd.). Delo zaupnikov je častno, pa tudi težko. Težko zato, ker so prečesto izrvostavljeni preganjanju s strani neuvidevnih delodajalcev. Zato pa je za zaščito zaupnikov posebej poskrbljeno na ta način, da je dflodaja'cem izrecno prepovedano odpuščati ali preganjali dravske zaunnike zaradi pravilnega izvrševanja njih delžno«ti. D.■!-.dajalec ne more zaunnikti odnove^ati na 14 dni ali 6 tednov, ker traja mandat delavskih zaupnikov leto dni. V tem roku ne sme biti delavski zaupnik odpuščen, razen če je izgubil državljanske pravice po po'noveljavni sodni odločbi, ali na če je težko kršil dolžnosti oziroma prekoračil svoja področja in je s tem nastala nevarnost za /ivlienie, zdravje in druge važne koristi zaposlenih delavcev ali podjetja. Delodajalec mora pri odpustu navesti razlog odpusta zato, da se more zaupnik braniti. O sporih. ki nastajajo m"d samimi delavci podjetja ali med delavci in njih delodajalci v zvezi s poslovanjem zaupnikov, odločajo inšpekcije dela oziroma ministrstvo za socislno politiko. O zahtevkih, ki jih imajo neupravičeno odpuščeni zaupniki nanram delodajalcem, na odloča sodišče. Naj navedemo razsodbo Stola sedmerice, ki pravi, da traja službeno razmerje zaupnika toliko časa, dokler ga delodajalec ne odpusti — pravilno po zakonitih določilih. Neunravičeno odnuščeni zaup-*ik mora dobivati svojo plačo toliko časa, dokler raja njegov mandat. Mednarodni vrad deta Francoz Blanqui je rekel leta 1818 v pariški Sorboni (univerzi): ako so mogle države dosedaj sklepati pogodbe za ubijanje budi, zakaj ne bi mogle od =edaj naprej tudi sklepati pogodb v svrho zaščite življenja in zdravja. — Zdi se, da se je s tem stavkom ideja mednarodne socialne politike in ideja mednarodne socialne zskonocr-je prvič pojavila v lavr.rsti. Do konkretnih oblik in do pravega razmah« pa je prišla medna^ouna socialna zakonodaja šele po svetovni vojni z ustanovitvjo mednarodnega urada dela. Pri sklepanju mirovnih pogodb jc prišlo do spoznanja, rta je mogoče utrditi socialni red v posameznih državah le z oJ*tranjenjem kii-vic v teh državah in da je utrditev socialnega miru r posameznih državah podlaga svetovnega miru. Mednarodna socialna politika jiccr ne bo prinesla odločitve v gigantski borbi med delom in kapitalom, mora na ublažiti to borbo. Mirovna po-foctba (versajška) je bila podpisana 28. jun. 1019. Trinajsto poglavje ima naslov: Delo. V uvodu tega poglavja so postavljena načela, po katerih se mora ravnati mednarodna delavska zakonodaja. Ta uvod je tolike važnosti za delovno ljudstvo vsega sveta, da se nam zdi prav, da seznani-no tudi nase delavstvo s temeljnimi mislimi lega uvoda. Najpreje se ugotavlja, da obstoje sedaj taki pogeji dela. ki so za veliko večino delavstva krivični in ustvarjajo nezadovoljstvo, tako da sta v nevarnosti mir in socialni red. Velike krivice se vrše pri delovnem času, radi nepraznovanja nedelje, radi prenizkih plač, sploh radi pomanjkanja dobre socialno zaščitne in socialno ;avarov»lnc zakonodaje, Zato se ustanavlja neka mednarodna organizacija — mednarodni urad dela, ki naj poišče pota, po katerih bi se dala doseči .•notna mednarodna delavska zakonodaja. Dalje navaja mirovna pogodba devet načel ki jih je smatrati za podlago na.l.iijntinu delu. Nai navedemo nekatera teh načei: »Delo ni alago ali trgovski predmet. Pravico zdr i/evania imajo oe-lavci m delodajalci. Delavec m.iri prejemati plačo, s katero more dostojno živeti. Povsod naj se uvede ose murni delavnik. Ob nedelah naj se ne dela. Prepove naj se delo otrou. Uoostavi naj se načelo enotnih plač, brez razliki 'spola. Vsaka država naj ustanovi inšpekcije dela.^ To je program mednarodnega urada dela. katerega naloga je, izboljšati položaj delavstva Ta mednarodni urad dela ne mn.'» ,iolegati -voiih namenov tako, kakor bi bilo »o želeti, kt.r ne poseduje izvršilne moči, ampak samo moralno moč — zaver,t svojih članov. Vendar pomeni velik korak naprej v boju za delavske pravice. Tehnika šibkega toka je v zadnjih desetih letih tako napredovala, da ie poleg svojega ožjega delokroga žične in brezžične telegrafije in telefonije osvojila in prodrla tudi v panoge, ki ji na prvi jx>gled ne zgledajo sorodne. Oplodila je tuli cevno pošto in jo dovedla, rekli bi, do skoraj fantastične jiopolnosti. V večjih mestih in večjih stavbah, uradih, bankah so speljane cevi, ix> katerih potiskamo s stisnjenim zrakom puščice ki imajo obliko večje patrone, v katere vložimo 'pošto, pisma, akte itd. S precejšnjo brzino zdrkne ta projektil po cevi na določeno mesto do sprejemnika. Postopek seveda ni tako enostaven, kakor smo ga tukaj označili. Vzemimo primer večje banke, ki ima instalirano tako napravo za cevno pošto. Po dosedanjem načinu je recimo blagajnik pri svoji mizi vložil v cev puščico z gotovim obvestilom, ki naj je namenjeno tajniku. Stisnjen zrak požene projekti] na neko centralno mesto v stavbi, kjer jo poseben uradnik vloži in požene skozi novo cev ki ie usmerjena k tainiku. Pri novejših napravah "se delo tega uradnika vrši popolnoma avtomatično. Puščica inora imeti dve svojstvi, da izbere, ko pride na centralno odcepilo točko, pravo nadalino cev in da se v tej ustavi pri pravi postaji. Na puščici so vzgrajeni kontaktni obroči, katerih lega se da poljubno po gotovem sistemu, z oziroin na končno postajo, nastaviti. Puščica drvi miino različnih kretnic. Pred kretnicami so kovinski kontakti, katere lahko sklene projektil s svojimi kontaktnimi obroči tako, da je sprožen električni tok, ki z elektromagnetom premakne kretnico. Eelektrični stik pa bo nastal edino v tem slučaju, če razdalja kontaktnih obro-čev projektila odgovarja razdalji kontaktov pred kretnico. Sicer drsi puščica, dokler ne dospe do one kretnice ozirema postaje, kjer je prejšnji po- 1 goj izpolnjen. I ., J;'ko zanimiva je naprava mestnih cevnih pošt V Berlinu jejriorda najmoderneje urejena 5200 m dolga proga v podzemlju med šlezijskim kolodvorom in s avnim telegrafskim uradom. Na tej progi, ki sluzi le brzemu prometu, se pomikajo puščice z brzino 12—15 metrov v sekundi. Jasno je, da je na tako dolgi progi nameščenih več proizvajalcev stisnjenega zraka, ki ga spuščajo po gotovem ai-stemu tudi na več mestih v cev. Pri Tako velikih brzinah ni bilo pri tej progi, ki ima pet vmesnih postaj, mogoče vpeljati puščice s kontaktnimi obroči, ker bi bilo to mehanično neizvedljivo. Obrat kretnic na postajah pa je speljan na jako duhovit način. Vse postaje se urejene s pripravami visokofrekvenčnega toka. ki ima za vsako postajo svojo valovno dolžino. Ob progi si prav za prav lahko mislimo, da so postavljene radio-oddajne postaje. V projektilu je nameščen nihalni krog, slično kakor v naših radio-aparatih. Ce ta krog uglasimo na valovno dolžino recimo četrte postaje, pa se pojavi med njegovim krogom in valovno dolžino dolžino jiostaje rezonanca uglajenost, ki potem na poseben način sproži kretnico, da projektil zdrkn-s proge in obstane. Poleg teh cevnih pošt na se uveljavljajo še naprave s potujočimi fraki m z malimi električnimi vozički, na katere naložimo |iisma in spise, ne Ja bi nam jih bilo treba zviti, kakor se to mora storiti pri cevni pošti, da se jih lahko dene v puscice. V posnineznih nadstropjih stavbe so vpeljane sklenjene proge, ki so z dvigali zvezane med seboj, le naprave so danes že tako izpopolnjene, da enostavno s pritiskom tipke prikličemo voziček, mil predamo pošto, zavrtimo na njem nameščeno ploščico s številkami, sličin kakor pri avtomatskih telefonskih aparatih ter mu s lem že j>ovemo cilj njegove poti. Popolnoma snmotlelno jo ubere voziček do prvega dvigala, se vzpne po njem do jKitrcbnega nadstropja, tam prestoni na pravo progo in sc ustavi j>r! zaželjenetn prejemniku. Ljubezen in ne sovraštvo . ,, Delavec ima mnogo sovražnikov. Njegov največji sovražnik je kapitalist, to je tisti pod-letnifc, ki misli, da je delavec blago ali stroj ter sredstvo za ko?ičei:;e bogastva in brezmejnih do-bicK-ov. i a kapitalist se ni rodil šele v dvajsetem slo.et.u, amfak je živel že pred Kristusom in že tedaj izženial delavno ljudstvo, kakor ga izžema še dandanes. Velik sovražnik delavstva pa je tudi — demagog. Demagog je tisti človek, ki se dela za pruate.ia delavstva, pa je le prijatelj svojih sebičnih koristi, ki obeta delavstvu raj na tej zemlji čeprav ve dobro, da te;osebna vrsta pisave za slepce, ki se imenuje Braille-pisava. Na papirju so črke sestavljene iz posameznih pik, ki so tako izbočene, da jih slepec otipa in tako prečita. Dva francoska izumitelja, zakonca Thomas iz Mčnil-montant-a pri Parizu, sta ustvarila pripravo, imenovano fotoelelrograf, ki spreminja avtomatično navadni tisk v Braille-jevo pisavo. Pri svojem delu sta pritegnila kot strokovnjaka še inž. Coulaux-a. Aparat obstoji iz kamere, ki ima poseben koc-i kast nastavek in ta novi objektiv in več zrcal. Po-| sebno nameščena projekcijska žarnica osvetljuje - tisk, ki se preko objektiva in zrcal meče na večje i število, za svetlobo občutljivih celic iz selena, katere spreminjajo svetlobne učinke v električni tok. Pod kamero se na gibljivi podlagi premika poljubno čtivo, katerega pomika slepec z eno roko vrsto za vrsto. Eelektrični toki celic delujejo preko elektromagnetičnih sprožilcev na otipalno pripravo. Slepec položi en prst na okence s preluknjanim sitom. Če fotocelice »berejo« črko, pošljejo toke skozi gotove elektromagnete, ki potisnejo pod ti-jiaiočim prstom skozi sito nekaj palčic, ki izstopijo slično kakor BraiMe-jeva pisava. Palčic je pa v celoti toliko, da lahko izrazi celo abecedo z znaki vred. Ce pride pod kamero druga črka, so dražene svetlobne celice zopet v drugačnem vrstnem redu in se temu erimerna grupira s ealčicaaii druga V sovjetski Rusiji je fabrikacija električnih žarnic osredotočena na eno samo tvornico V tem ogromnem obratu dela 3000 delavcev in sicer v treh skupinah po sedem ur dnevno. Na dan izgotove 70.000 brezzračnih žarnic, 50.000 s plinom napolnjenih in 15.000 malih žarnic. Na ta način krije ta edina tvornica potrebe cele Rusije, ki konsumira približno 40 milijonov žarnic letno. Le specialne žarnice za i>oseb.ne svrhe zaenkrat še uvažajo. Na Japonskem sa izgotovili leta 1929 v 110 i 5«dielJ',h fez 135 milijonov električnih žarnic Leta j 1930 so jih izvozili skoraj sto milijonov. ! ioo,Vo^lruŽ-?.nih flržavah Amerike so pridobili leta 1930 27.5 milijonov ton cementa, v Kanadi pa približno dva milijona ton. Pri suhi fabrikaciji pora-bijo za tono cementa 330 kg premoga, pri mokri pa .. S- .Cft Pa,rkur'J0 peči z oljem, porabijo 236 I olja za tono. V zadnjem času so pogosteje pričeli uvajati mesto olja in premoga naraven plin, ki uhaja iz zemlje. Za tono cementa je potrebnih 918 kub. metrov zemeljskega plina. Angleške železnice so prevozile leta 1931 1247 milijonov potnikov in 208 milijonov ton tovora, med tem 9 milijonov ton cestnega gradiva, 8 milijonov ton železa in jekla, 6 milijonov ton želez-nih rud, po 5 milijonov ton surovega železa, opeke n žita (vključno moke), 4 milijone ton gradbenega lesa. po 3 milijone ton apnenca in apna vključno cementa, 2 milijona ton peska in gramoza itd. Razen zračnih prog Berlin—Moskva in Berlin— Leningrad ima Rusija še 38 nadaljnjih dolgih le-talskih prog. Na vseh teh linijah vozita dva tipa letal, ena za 9, druga za 32 potnikov. Največja vodna elektrarna na daljnem vzhodu se nahaja na Koreji ob reki Fusenlo in je bila pred kratkim stavljena v obrat. Ima štiri turbine s po »0 000 konjskih sil. So to skoraj največje vodne turbine sveta. Leta 1886 je bilo v papirnicah zapos'eniih 44.800 delavcev, v letu 1925 pa 111.010. Te številke zopet zavračajo neosnovane očitke, da je tehnika s svojim napredkom odvzela toliko in toliko tisočem vsakdanji kruh. _ Edina razlika je v tem, da so leta 1886 no rabili mnogo manj papirja ko v letu MLADI SLOVENEC SS^JSaSBaKSEH* Pismo Miklavžu in odgovor Miklavžu pisal v raj je krasno pismo Tonček: »Mi boš prinesel kaj? — Na primer rdeč balonček in lep avtomobil in iskrega konjička in zvrhan koš sladčic, cekinov dva mošnjička .. Miklavž pa brž nazaj je odgovoril: »TončekI Imel pripravljen že sem zate zlat balonček in drugo vse — pa vidim: pri packi — grda packa ,.. Za kazen zdaj dobiš le kosmatega pajacka, ki jezik ti bo kazal in gledal te grdo, dokler se ne poboljšaš in pišeš mi lepo!« M. K.: Razbojniki »Zdaj pride na vrsto orožje,« je koj nato s krvoločnim obrazom nadaljeval Janezek. »Razbojniki brez orožja so kakor mački brez krempljev in zob.,. Saj ste jih videli v kinu, ne?« »Ali mačke?« je nedolžno vprašal Jožek. »Tepec!« je zarentačil Janezek. »Kakšne mačke!? Razbojnike vendar! Vsi so bili oboroženi do zob. Tako oboroženi moramo biti tudi mi.« »Naš ata ima samokres,« se je spomnil Francek. »Ampak zaklenjenega ima v miznici.« »Malenkost!« je malomarno zamahnil z roko Janezek. »Vlomi v miznico, pa je! Niti v sanjah mu ne bo prišlo na misel, da si ga ti vzel.« »Bom!« je odločno obljubil Francek. »Bravo,« ga je pohvalil poglavar Janezek. »Ti si mi tič. Se koj vidi, da imaš razbojniško kri v sebi.., Torej samokres takorekoč že imamo. Kaj pa ti, Jožek?« »Jaz imam pa še skoraj čisto nov pipec,« se je pobahal Jožek. Ampak slabo je naletel. »Pipec?« ga je Janezek neskončno zanič-Ijivo ošinil z očmi. »Lepo te prosim! Kaj boš s pipcem? Ali smo otroci ali razbojniki, a?« »Otroci!« je ušlo Jošku iz ust, pa je hitro popravil: »To se pravi... razbojniki sem hotel rečil« »Torej.. .1« je poglavar Janezek mogočno udaril ob koleno. »Vsaj kuhinjski nož moraš imeti, drugače ne spadaš v našo družbo.« »Ja, ampak ne vem, če mi ga bo mama hotela dati,« je klavrno podvomil razbojnik Jožek. »Ah, ta tvoj večni ,ja, ampak'.. .1« se jc razjezil Francek. »Iz tebe res nikoli ne bo nič. Mar si takšen osel, da jo boš prosil? Prava reč — ukrasti kuhinjski nož ...« »Ja, ampak krasti je greh,« se je spet spozabil Jožek, ki je bil že ves zmešan in mu je skorajda šlo na jok. »Tepec!« je besno zakričal nad njim Janezek. »Zdaj mi je pa že dosti tvoje cmerga-vosti. Takle razbojnik — fej! Da te sram ni?! Ze vidim: v samo napoto nama boš. Domov k mami pojdi, mila jera, in primi se je za predpasnik!« »Zmerjal me pa tudi ne boš, da vešl« je bil užaljen Jožek in kljubovalno je pristavil: »Pa grem, če vama je vseeno. Ampak kakšen ,Klub črnih vragov' bo to, vaju vprašam, če bi imel samo dva člana? To premislita!« Da, to je bilo pa kar res. To sta tudi Janezek in Francek uvidela, da »Klub črnih vragov« nikakor ne more imeti samo dva člana. Toliko jima je pa od šolske modrosti že še ostalo v glavi, da sta znala razlikovati množino od dvojine. »Klub črnih vragov« je vendar množina... In je povzel besedo Francek, ki je bil zvit kot kozji rog. Pomirjevalno je skušal vplivati na oba, ki sta se gledala ko dva divja petelina. »Saj se Jožek samo šali,« je hinavsko dejal in naskrivaj poroežiknil Janezku, češ: takole )e treba z njim začetil .Kajne Jožek?« Jožek je osupnil in ni mogel spraviti besedice iz ust... »Kolikor ga jaz poznam,« je nadaljeval francek, orbnjen proti Janezku, »kolikor ga jaz poznam, ni noben strahopetec. Saj sem ga videl na lastne oči, kako je oni dan nekega orjaškega fanta vrgel ob tla ko čik ... Kajne, Jožek, da si ga?« Jožek je debelo pogledal okoli sebe, kakor da ne verjame lastnim očem in zajecljal: »Ja, to se pravi... ali mene misliš?« »Koga pa?« je potrdil Francek, kakor da je to samo po sebi razumljivo. »Aha, se že spomnim,« se je hitro zavedel Jožek m moško pristavil: »Tako sem ga teleb-, ob tla' ho*V>- ie počilo, kakor bi bil iz kanona ustrelil...« Na moč imenitno se mu je zdelo ob misli, da Janezek vse to verjame, čeprav se tega svojega junaškega dejanja nikakor ni mogel spomniti ... Ni videl, revež, ni videl, sta si tovariša na skrivaj mežikala in se muzala... »Ce je pa tako,« je z resnim obrazom dejal poglavar Janezek in pokroviteljsko potrap-jal Joska po rami, »če je pa tako, potem sem ti seveda delal krivico, Jožek. Saj mi oprostiš, ne?« »Seveda ti oprostim,« je dohrosrčno dejal Jožek in je bil že kar ginjen od tolikšne ljubezni ... »No torej, potem ostanemo prijatelji!« je rrancek slovesno zaključil spor. »Seveda!-« jc hitel Jožek in je bil mahoma spet ves navdušen za razbojniški poklic »Ti Jožek si torej oskrbiš kuhinjski nož, ti rrancek samokres, jaz pa vlomilsko orodje in žepno svetiljko,« je še zapovedovalno dejal poglavar Janezek in se dvignil s štora. »Jutri zvečer se zmenimo, kako in kje izvršimo svoj prvi razbojniški napad, o katerem bo potem govorilo vse mesto. Velja?« »Velja!« sta se junaško udarila po prsih razbojnika Francek in Jožek. S tem je bila prva seja -Kluba črnih vragov« pri Sršenovem kozolcu končana. Ura v bližnjem zvoniku je bila pol 8, ko so tri črne sence kakor tri nočne pošasti hitele s samotne gmajne v mesto nazaj,.. (Konec prih. nedeljo.) ZA......BtSTRE GLAVE ssisnisiiiiisssssssssssssassMesass Rešitev izpotnjevalke Takšna je leto« moja želja: mami prinesi zdravja, veselja. Očku preskrbi službo v tovarni, meni pa kruha kupi v pekarni. Sestra domov naj se vrne iz tujine, s sabo prinese naj vsaj tri cekine. Ualigi me, dobri mož, lepo te j>rosiml (Leto dni v srcu to željo že nosim.) — Da bo spet sreča k nam prisijala, da ne bo mama vedno jokala... Pravilnih rešitev je bilo 156. Za nagrado je bila izžrebana Dragica Mugerle, učenka (?) razr. v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. Dobi knjigo »Za židano voljo«. Zlogovnic a Sestavite iz teh zlogov osem besed, ki pomenijo: 1. Letni čas. 2. Otrokom najljubši mesec v letu. 3. Otroška pravljica. 4. Nočna ptica. 5 Kro-jačevo orodje. 6. Število. 7. Žival. 8. Iglasto drevo. De — Skar — osem — zi — naj — kec — so — sr — smre — ma — je — den — ber — cem - va — ka — na — ček — jo — najst. a od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, dne 1. decembra t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Nehvaležnost je p a čilo s vela Dobrosrčni striček Matiček vidi: neki delavec leži v najhujši vročini na soncu. Strašno se mu zasmili ubogi" delavec. »Nekaj bo treba Storiti zanj,« si reče v svojem ljudomUem srcu. Iu se skloni, zagrabi voziček in odpelje dremajočega delavcu iz pekočega sonca v hladno senco. •. 3. Delavec pn srdito plnne pokonci! in priloži presenečenemu stričku namesto zalivale — dve krepki okoli ušes... »Da, dn,< žalostno modruje dobrosrčni striček Maticeč sam s seboj, ko odhaja z mesta svojega ponižanja, »dn, da — nchvaležnost je ros plačilo tega sveta!« ,...425; Dra8' Kotičkov striček! - Ker vidim in slišim, kako si priljubljen pri otrocih, li pišem tudi jaz. Najprej te vprašam, kaj delajo Požgančev oča na luni? Zdaj pa poslušaj pesemeo, ki sem jo zložila svoji punčki na čast: Moja punčka je zbolela, nahod grozen je imela. Žalostno nad njo sklonila sem se in jo tolažila: »Nič ne plakaj, punčka zala, če boš pridna in boš spala — pa ne boš umrčkalalt Dolgo sem jo srčkala. In je punčka ozdravela in sem bila spet vesela. V polje šli sva se sprehajal in z metuljčki ringarajal... .. Pa nikar ne misli, striček, da je ta punčka živa. Kaj še! To je tista punčka, ki mi jo je lani Miklavž prinesel... ' Te lepo pozdravlja Zvonka Pilač. učenka (•) razr. v Ljubljani. Draga Zvonka! — 0 ti uboga punčka ti, kako se mi smilil Bolna je bila, grozen nahod je imela — malo je manjkalo, da ni umrla ... Samo Tvoja ijubnzon m skrb sta jo spet spravili pokoncu. Vsa čast in priznanje takimle dobrim mamicam, kakršna si Ti! Ampak če bo punčka še kdaj zbolela, se niliur no zanesi samo nase, veš, kajti / nahodom se ni igrati. Lahko, prav lahko takle nedolžen nahod privabi tudi teto pljučnico v goste — in potem adijo zbogom punčka! Ce bi bila še tako pridna, bi brez zdravniške pomoči najbrž umrla... Lep pozdrav obema — Tebi in Tvoji punčki! — Kotičkov striček. 426. Dragi Kotičkov striček! — Spet Ti pišem Izvedeti moram, če imas »e kaj revmatizma v žepu, kakor si zadnjič pisal. Upam, da ne. Zdaj bo kmalu prišel Miklavž. Bogve, če mi bo kaj lepega prinesel? Želim si mnogo stvari. Učim se lepo pe-semeo za njega. Ker si gotovo ra doveden, kakšna je, Ti jo pošljem. Takale je: Vidiš, deklica sem mala, tega prav nič ne tajim, dai, da bodem tudi zala in se mnogo naučim. Zvrhan krožnik mi prinesi, kar želim si od srca, potlej te še bolj ljubila bom jaz — mala deklica! To pesemeo sem že pripravila in ae je učil« ! na pamet lani, naučila pa se je nisem, ker sem bila premalo pridna. Srčno Te pozdravlja Tvoja Angelca Luk-man, učenka IV. razr. na Vranskem. Draga Angelca! — Revmatizem v žepu me še vedno tare, ojojmene. Poskusil sem že z vsemogočimi zdravili _ a ne pomaga nič. Revmatizem v žepu je najhujša bolezen naših dni in ni zanj drugega zdravila, kot je mošnja žvenkljajočih cekinov. Ampak tega zdravila ne prodajajo nikjer, nego ga mora vsakdo sam imeti, ki hoče revmatizem iz žepa pregnati. Bo torej mene revmatizem v žepu še dalje mrcvaril — če se me ne usmili vsaj sveti Miklavž in me ne vzradosti i onim čudežnim zdravilom. Bog daj in sreča junaška, da se to zgodi! Ampak da se te kratke pesemce nisi mogla na pamet naučiti — to pa ni bogve kako častno zate1 Ce bo sv. Miklavž tole pismo bral, Ti niti piškavega oreha ne bo prinesel, kamoli vse ono, kar si od njega želiš. Hoho, si mi Ti res čudna ptička! Vesoljnemu svetu razglašaš svojo lenobo — in misli«, d« le bo Miklavž za to še nagradil! Saj ga ne trka luna! Ce nočeš doživeti ljutega razočaranja ob praznem krožniku, se nemudoma nanči te pesemce na Pamet dokler je še čas. Ampak znati jo moraš tako gladko ko škrjanček jutranjo pesem, ne pa taso kot zna na primer gospa sova svoj nočni govor, ki se začne z »uhu« in neha z »uhu«, vmes pa m drugega ko praznina in molk... Torej le glej! Pozdravljena! — Kotičkov striček. 427. Predragi striček! _ Zakaj nisi prišel v nedeljo v Polje, kjer je bila lako lepa slavnost, da nikjer enake? Ali ne veš, da jc bila nova maša? Cerkev je bila tako natlačena, da sem komaj dihala. Najbolj ginljivo je bilo gledati, ko je novo-mašnik obhajal svoje starše, ki imajo zdaj že drugega sina duhovnika. Veš, kaj takega se ne vidi vsak dan. Veš, striček, jaz včasih kar cele ure sedim pri knjigah in še jesti pozabim. Kaj praviš, ali je to dobro ali slabo? Te prav lepo pozdravlja Marija Tome« učenka lil. razr. pri D. M. v Polju. * Draga Marija! — 7akaj nisem prišel novo mašo poslusat, me baraš in jaz Ti na to odgovarjam po pravici in resnici: zalo nisem prišel, zato, ker me je na to imenitno slavnosl povabil samo blagorodni gospod Nikdo. Povabilo tega gospoda pa na tem svetu m vredno piškavega oreha - o, imam pre-j i "!,kuSn'e z ni'm' Sem nekoč kakor bomba padel med povsem neznane mi obraze na neki slav-nosti in le-ti so me nevšečno pogledali in dejali: »Kdo pa je tebe vab,l, a?« _ »Gospod Nikdo!, sem Jim vljudno pojasnil in hotel senti za mizo. Ali misli*, da so me pustili? Kaj še! Preden sem utegnil reči: »Škandal!« sem že frčal skozi vrata na prosto, kjer bi si bil gotovo polomil vse kosti, da nisem pri e el naravnost sneženemu možu v objem . Vidiš, takrat sem sklenil, da se povabilu blagorodnega gospoda Nikdoja nikoli več ne od-zovem, kajti me prav nič ne mika še enkrat pasti sneženemu možu okoli vratu ... Ce je to dobro ali slabo, da po cele ure pri knpgi sediš in še jesti pozabiš? Vsekakor to več-umo sedenje pri knjigah ni kdovekaj priporočljivo ampak boljše je še vedno, kakor če bi po cele ure pri jedi sedela in popolnoma na knjige pozabila. Kajti od čitanja trebušček še nikoli nikogar n. bolel, od preobilne jedače pa je že marsikoga, t reveč v knjigah tičati pa tudi ne smeš, če hoče« da si boš ohranila zdrave oči. Torej vsakega malo — pa bo vse v redu in prav! Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček Učitelj: »Ali ti nisem naročil, dn moraš za kazen la stavek dvajsetkrat prepisati, ti pa si ga samo šestnajstkrat?« Mihec: >Veste, gospod učitedj, sem slab v računstvu.« Joža Vovk: Grogec Toda vrata so odprta na stežaj. Kdo zdaj biva tukaj? Ustavil je pred hišo konja in hotel razjahati, pa ni. Iz hiše je stopila na prag žena, pri strani pa so kukali še trije otroški obrazi. Ali Grogeu so vsi ti obrazi znani, dobro se jih spominja. Oni so to, oni iz tiste revne bajtice, ki so mu nekoč dali kruha, ko je bil lačen. Saj tista revna koča ni daleč proč. »Ali zdaj vi tukaj bivate?« vpraša Grogec in zena se čudi temu vprašanju. Kako jih ta lepi jezdec pozna? In kako ve, da so bili prej nekje drugje...? »Da, tukaj smo zdaj in se nam dobro godi. Pa nič ne vemo, kdo nam je sezidal to lepo hišo,« je odgovorila mati še vedno vsa začudena. »Oni mali deček jo je sezidal, kateremu ste nekoč dali kruha. Zdaj je ta dom vaš in bodite srečni!« Tako je Grogec odgovoril in spet pognal konja v dir. Oni na pragu pa so strmeli za njun in se jim je zdelo, da sanjajo. »Ali tiste gosli,« je rekla mati, »so bile prav take kot iih je imel takrat tisti deček. In obraz ima prav tako lep in prijazen, da, gotovo, to je oni deček. ki je gosli imel in ki smo mu kruha dali.« Se so zrli za njim, dokler jim ni izginil izpred oči tam daleč za ovinek. Čutili so vsi nekaj prijetnega, lahkega, veselje je vse mzaigralo na obrazu, in mati je rekla: »Sreča je z njim in ' oovsod io deli m [ VII. Dolg je bil dan, a Grogec je še vedno jahal svojega belca, ki sc ni utrudil. Nazadnje pa je prišel v velik gozd. Pot se je vila po gozdu naprej ni naprej, brez konca in kraja. Nenadoma pa konj obstane, kar sam od Oiogcc se začudi, potem se pa razgleda okroir sebe in se Se ■ > -1- I.UUI, Prijezdil ie prav na tisto mesto, kamor sta nekoč šla z materjo: mati po hosto, on z lonč- I kom po jagode. Vse je bilo prav tak kot takrat. Steza, bukovje, visoke smreke, solnce je zahajalo in v mejah so peli ptiči in se niso ničnih za jezdeca, kakor takrat ne za Grogca in mater Ierezo. O, kako se je Grogec razveselil, ko je videl, kam je prijahal, kam so mu gosli pokazale pot! Spet je bil tam kakor nekoč. In tukaj nekje, morda ne prav daleč, tam za onim bregom se je zgubil in sanjal. Spet so se mu vzbudile v duši one lepe sanje o Zlafku. o i!!, piščali in 0 sre<-'> ki ie 'epa kot pomlad, sladka kot jagoda in dobra kot rdeča, smehlja-j o ca se češnja. Vse mu ie stopilo spet pred oct Ob poti zagleda jagode, lepe, rdeče, debele, lakih jagod ni še nikoli videl. Urno skoči s konja m natrga brž šop najlepših jagod, pa j>e spet hitro zavihti na konja. Mudi se mu. Mati, mati dom ... Zdaj gre k materi, ni več daleč do doma, ni več daleč do matere. In šopek lepih jagod ji bo prinesel, oj, lepih,, rdečih jagod! Vesefa bo mati, ko bo dobila take jagode, vesela bo, ko bo spet zagledala Grogca. t lop. hop! Urno dirja iskri belcc, urno, še nekaj ovinkov in zasveti se skoz veje. »Tam le ...« Grogca je obšlo nestrpno pričakovanje, tudi trenotka več ne more čakati. Nekaj ga kliče in vleče z vso silo naprej. Konj dirja, dirja na vso moč, a Grogeu še ni zauosii ga spodbada, še iu še. On mora hiteti, mora hitro k materi, da ji da rdečih jagod, ki jih lako dol- I go iskal. Mati... Golovo ga /e nestrpno pri-cakuje. Morda joka doma v koči. inorda mu hiti nasproti? Morda pa je od žalosti že umrla ko se Grogec ni vrnil... A Grogec zdaj dirja' in jaše čez dni in strn naprej in naprej. Zdaj se prikaže koča. Vsa majhna in skromna in revna. Ali Grogeu se zdi, da je velika in svetla, večja, kot oni svetli grad. Bogata je in lepa in Grogec jo gleda kakor v prikazni, kakor v sanjah. Zdaj bo Grogec dom spet bo padel materi v naročje., objela in poljubila ga bo kot svoje najdražje na svetu kar je izgubila in zopet našla. Se nekaj dolgih skokov, še nekaj bežnih trenofkov —- to je zelo malo — in Grotrec ho doma! »Stoj, iskri moj belec, doma sva!« Grogec močno potegne za vajeti in jih p[ld/?.- 4>0IV lla široko zazeva in na mestu obstoji. Truden m izmučen je konj kot menda še nikoli; saj je tudi dirjal in šel kakor Elija m nesel Grogca domov, k materi! Grogec se zavihti iz sedla na tla, težko sapo ima in čuti, da je truden. 7. eno roko stisne gosli nod pazduho, z drugo drži velik sop rdečih, debelih jagod Mati... Dom... (Dalje prihodnjič*.) V dobi bedo. Mati in dede brezposelne družine iSfieta preimogov drobiž, ki je odpadel pari nalaganju na tovorni »lak. Vsaj en veder bo v čumimvti toplo in prijetno Sevcrnoirski parlament V Stormonh. pri Belfnstu je bil pred nekaj dnevi otvorjen parlament za severno Inft* inserali v ..Slovenca" imajo gotovo uspehi Hoteli na kolesih Na Švedskem se posveča prvovrstna pozornost potnikom in tujskemu prometu. Nikjer se namreč tako udobno ne potuje kakor tam; celo tretji razred na železnici je kar se da udoben. A kar je j glavno, potuje se poceni. — Za to zimsko sezono | je uvedla švedska železnica praktično novost. Kakor v vseh severnih državah, je tudi na Švedskem zelo razširjen zimski aport, posebno smučanje. Eldo-rado švedskih smučarjev pa je mesto Storlien v pokrajini Jamtland. Tja privro smučarji v času sezone, posebej ob needljah, v celih trumah, tako da ne morejo vsi mnogoštevilni hoteli nuditi dovolj prostora. V tej zadregi pa je prišla na pomoč švedska železnica. Celo vrsto spalnih voz prvega in drugega razreda je dala na razpolago. Ti stoje zdaj na postaji kakor mesto na kolesih in nudijo številnim športnikom mehko prenočišče. Preteklo leto je stalo tam 35 spalnih voz, kjer je našlo počitka 630 potnikov. Hranili pa so ae v sosednjih hotelih, kjer ao prirejene čitalnice, kadilnice, igralnice. Švedi pač znajo ceniti zintski šport, ki prinese zdravja ir svežosti za vse leto. Riba v vroči vodi Ameriški prirodoslovni raziskovalec J. P. Hogfc je ugotovil, da morejo ribe živeti tudi v oni vodi, ki ima temperaturo 53° C. Gre namreč za takozvano »Dolino smrti« v Kaliforniji, kjer izvira mnogo vročih vrelcev, ki se stekajo v veliki ribnik. Ribe iz vrste »lucania« so posebno vzdržljive, kar se tiče visoke temperature. Hogg je prinesel nekoliko takih rib domov v svoj akvarij in jim priredil vročo vodo z višino 53° C in ribe so naprej živele. Hogg piše, da je videl tudi v San Franciscu velik akvarij na morski obali. A da so v.se ribe Poginile, ker je bila temperatura pod 53» C. Dobili so jih namreč iz gorskih izvirov v severnem predelu Meksike. — Ti primeri dovolj jasno pričajo, kako je narava prirejena v izrednih slučajih posameznim živim bitjem. Ako bi zaplavala po taki vodi kaka druga riba, ki na mestu poginila. Tudi človek bi se ves opekel! Ribe »lucania« pa žive v woči vodi povsem udobno in bi jim bila manj topla voda celo nevarna za življenje. Teorije o tej goroslasni razliki so različne, pa seveda nobena ne da gotovega odgovora. Morski psi na kopnem »Daily iMail« prinaša vest iz Newyorka, da so v zadnji katastrofi na Kubi dosegali valovi 3 metre višine in se valili po otoku 30 km daleč od obale. Ti valovi so vrgli tudi morske pse na kopno, ki so potem napadali ljudstvo. V provinci Kamagej so našli dozdaj 145 trupel, ki so jih raztrgali morski psi. Umetno dozorevanje sadja Strokovni list »Der Friichtehandel« prinaša zanimivo odkritje, kako se ravna s sadjem, ki je bilo Nezrelo sadje se postavi v plin etilen. To ozračje mora imeti 18—21 stopinj toplote. Pod temi pogoji se namreč začnejo notranje celice sadja hitro polniti s sladkorjem, zunanje pa dobivajo barvo zrelosti. Ta proces pospeši dozorevanje skoro za polovico naravnega dozorevanja in sadje dobi Istotako svoj naravni aroma in leipo zunanjost. Najbolj uspešna mešanica je, če primešamo devetim desetinam zraka eno desetino etilena. V teku enega dne je treba etilenu tri do štirikrat primešati de vet desetin zraka, da ostane mešanica plinov vedno ista. Zeilo zamotano je vprašanje pa tudi način, po katerem odrejajo razni učenjaki starost zemlje. Nemogoče je iti v polrobnost. Le po vrhu preglejmo glavne metode kakor ludi rezultate, do katerih so učenjaki posameznih strok prišli. Fiziki jemljejo v pomoč notranjo zemeljsko tem.|»eraturo. po kateri naj bi spoznali starost zemlje. Eden od teli, Anglež, se naslanja na geotermič-ne stopnje in na povprečno brzino, s katero se prenaša temperatura od sloja do sloja. Po tem je dognal, da je zemlja nastala pred 20 do 40 milijonov leti. Geologi se obračajo zo]>et k drugim pojavom. Dež, ki pada. razstavlja posamezne dele zemeljske tvari pa jih nosi s seboj na izveš!no mesto, kjer bo iz tega nastalo sedimentno zemljišče. Dovolj je, da izračunaš povprečno letno erozijo, pa veš zn čas. ki je pretekel, med tem ko je neko sedimentno zemljišče nastajalo. Ta metoda je dokaj negotova, pa so tudi rezultati o času Zemljinega nastanka negotovi. Geologi mu odrejajo na ta način 5, 8. 13 pa tudi 100 milijonov let' Astronomi gledajo na no!k pojav, ki »e razvija enakomerno in po tem pojavu računajo hitrost sedanje zemeljske evoluoije, da morejo po tej dognati hitrost te evolucije v preteklosti. Na primer: l>ri povelifano hudo življenje naših očelov, kakor tudi naše in naših otrok, dokler bo »Gospod I (to Panj« hotel. Da pa svetloba tega cveta ne izžari v večno svetlobo, iz katere je rojena, jo senčijo I zeleni lističi Julijinega imena. j Druga osnovna melodija Prešernove pesmi je I borba in odpor zoper socialne, politične in kulturne piedsodke, ki vladajo svet. Že vse Prešernovo zunanje lice je izpovedovalo protest zoper tiranijo Človeških kast in njihovih smešnih medsebojnih ceremonij. Njegovi življenjepis« pripovedujejo, da nikuar ni nosil verižice pri uri, češ da za svobod-I nega moža ni spodobno nositi verig. Znana je tudi | njegova brezbrižnost do modnih predpisov in ves boliemski način življenja, ki še danes daje »pravico« fiiistru, da se s ponigiavo samohvalo drzne čutiti zvišenega nad njim, (Isto velja za naše razmerje do Cankarja.) V Slovesu od mladosti je Prešeren razodel da l ie že v rani mladosti: zvedil, de vest čisto, dobro djanje Svet zaničvati se je zagov6ril, Ljubčzen zvčsto najti, kratke sanje! /bežale stč, ko sč je dan zazoril. Modr6st, pravfčnost. učenčist, device Brez d6t žalvati vidil sini samice.. Sim videl čislati le t6 med nimi, K-ar sim slepi, z golfijami, ležami!« Se bolestneje se je s tem spoznanjem boril v t vcncU! Son^i« nesrčče. (Cbelica IV. zv. 1834.) J 1 sonetje so naji>retresljivcj«e, kar je Prešeren sploh napisal. Na meji dveh svetov je. Izločil se je radi »uka žeje« iz okvir/a vaškega dela in ve-; rovanja. Mislil je, da gre v Svet poštenja, uienosti in pravice, foda do iskrene želje po smrti jc It ' mladeniča izmučil la svet, dokler ni okamenelo njegovo »serce preživo« in niso ukrotili njegovega j duha »nadlog oklčpi«. Ko je Prešern izpel ti temeljni melodiji svoje j mladosti,^ bi moral po vseh izkušnjah, ki jih imamo z negenijalnimi pesniki, utihniti, ali pa začeti ponavljati ti melodiji v novih varijantah. Ker je bil llftflii 4j,.l-*A«!n IA mnr.l 1« —- — * ~ 1 — ~ - -----b- i- --■-■—■ .m immgei i"» svojem osebnem porazu prestopiti v službo občestva. Zato ga je čakala še bogata pesniška žetev. Mladenič in dekle (Japonska pravljica.) Bozic pred durmi: zavijanje darov, ki naj o božiču razvesele deco in odrasle. Brilfantni prstan EmH je našel prstan v Cafe de Pariš v umivalnici za gospode. Blestel je, ko si je Ern.il umival roke, poleg skledice za milo. Pozabiti ga je bil moral ondi kak novainienovani generalni ravnatelj. 0 tem se ni dalo dvomiti. V prstanu se je košatil velik briljant. V Emilu se je dobršen čas dogajalo nekaj taikega, kaikor boj z nasprotujočimi si silami. Videlo se mu je. kako od sile rad bi bil prstan vnovčii. Utržil bi bil zanj z lahkoto nekaj tisočakov in prišel lako do temeljne glavnice za čedno počitniško potovanje. Na drugi strani pa je moral suim takoj pasti na Emila. Nehote se inu je vsilila misel, da ga je bil poslovodja videl, ko je bil šel proti umivalnici za gospode. Emil je mogel svoj priprostejši jaz le s težavo prikriti. Nagibal se je k častivrednemu mnenju, da bi znal najti izfkušen slepar na vsak način pravi izhod. Emil se je globoko zamislil. Potem je odšel iz umivalnice z naj-nedolžnejšim obrazom na svetu. Stopil je k poslovodji in mu izročil prstan s temile pleme ni ti m i besed a mi: »Glejte, tak človek sem jaz! Ta prstan sem našel v vaši umivalnici za gospode. Lahko bi ga bil obdržal. A lega nisem storil. Ne recite tedaj, da so ljudje nepošteni.« Nihče ne bo dvomil, da je bil Emil pošten človek. Poslovodja ni sledil z zahvalo in prevzel prstan v shrambo. Po tem blagem činu je Emil takoj zapustil gostišče. Ali zato, da bi dal gostom priliko, da bi ga hvalili. Ali pa se mu je v resnici kam mudilo. * Utegnilo je preteči nekako pol ure, ko je v Cafe de Pariš zazvonil telefon, in je neka dama želela govoriti z gospodom poslovodjem. Ko je poslovodja to zvedel, je takoj tekel k ftparatu. Ženski glas mu je v skrajnem razburjenju to-le zaupal: »Oh, prosim, moj mož je prejle pri vas v umivalnici za gospode pozabil svoj briljantni prstan. Je to v platino vdelan, nenavadno velik dragulj. V prstanu sta na notranji strani vrezani črki I. E. Ali bi bili taiko ljubeznivi in vprašali, če ga je kdo našel?' Poslovodja je vzel iz listnice prstan, pogledal na notranjo stran in dejal po pravici: »Da, miilostljiva gospa. Govoriti morete o sreči. Prstan se je našel. Vaš soprog ga more dobiti pri meni, kadar hoče.« Glas je postal takoj za nekaj stopinj lju beznivejši. Prosil je to-le: »Ali vam ne bi bilo prav, če bi namesto moža prišla po prstan jaz? Stvar je namreč ta, da je strah mojega moža hudo prizadel in je moral takoj leči.« >0 pač, pač, milosti .piva gospa, izročimo vam prstan, kadarkoli pridete.« Nato dama: »Pridem takoj.« Kakor blisk je priletela v lokal in hitela, da se ji je utegnil poslovodja komaj pokloniti, kako bo prstan njenega moža, ki je lio-lan na srcu, znatno pomiril. Poslovodja ji je iziroail prstan brez obotavljanja. Naglasil je samo, da so tatvine v njegovem lokalu, ki uživa najboljši glas, popolnoma iridjučene, in da se je prstan torej moral »najti«. »Potem seveda ne bomo zamudil, da postanemo tudi mi vaši stalni gostje. Moj mož gre zelo pogosto v kavarno,« je rekla dama Kaj prijetnejšega ni mogla reči. A ne samo to, marveč je s poudarkom, da je prstan najdražje, kar imata, izročila deset mark za brezjioselne natakarje. Potem je s ponovno gorečo zahvalo odšla. * Prihodnje jutro se je pa stvar zasukala. Zgodilo se jo namreč, da je pridirjal neki gospod po videzu generalni ravnatelj, v Cafe de Pains. S pretirano nujnostjo je zahteval poslovodjo. Ce ni vse lagalo, je gospod drhtel. Dejal je s h Upajočim glasom: »Oprostite, strašno sem razburjen. A ne brez vzroka. Včeraj sem bil namreč v vaši umivalnici pozabil svoj briljantni prstan Nenavadno dragocen prstan. Upam, da se je našel?« ' »Ali je k) jirstan s črkama I. E.?« 0, hvala Bogu, da se je našel,« je dejal gospod in začudeno dostavil: »Potemtakem so na svetu še pošteni ljudje.« To prenagljeno navdušenje je moral poslovodja potlačili. Dejal je s j>oudarkom: 1 rstan sem bil že včeraj izročil vaši Ko-spe.| soprogi. Prišla je osebno ponj« Pravijo, da ljudje od strahu poblede. Ta gospod je do ušes zardel. »Moja žena?« je vprašal. »Saj vendar nimam zene. Samec sem. Biti mora pomola.« • •i * 'm Je v res"ici neumljivo. Dama je bula telefonirala in prstan natančno opisala.« Gospod pa: »Nasedli ste sleparju! Povrniti mi morate škodo!« Nato poslovodja: »Dovolite, prosim i Nobenega razloga ni bilo, da bi bil dvomil nad postenosljo damie. In kar se tiče najditelja ie vzvišen nad vsak sum.« * Ob enajstih dopoldne sta zadovoljno sedela v brzečem kopališčnem vlaku v kupeiu drugega razreda Emil in ona dama Starec je govoril: Nekoč je živel mladenič, ki se je do ušes zaljubil v dekleta. Njenemu očetu, lastniku čajarnice ie hotel plačati odškodnino in dekleta poročiti. Ko pa je ona to zvedela mu je rekla" »Zgodbo vam jiovem, če mi dovolite. Bone (duhovnik) si je sezidal na bregu reke kočo. in čudovitega pomladnega dne je šel v gorovje. Srce se mu je širilo, ko je zagledal cvetočo češnjo. In si je dejal: V svoj vrt jo presadim in od jutra do večera me bo razveseljevala, kajti nič lepšega ni na svetu od cvetoče češnje. Najel si je torej delavcev in so mu presadili češnjo v vrt in njegovo srce se je naslajalo ob pogledu nanjo. v Toda "eko noč je vzdivjal vihar, se zaplel v cesnjeve veje in jo zrušil s kočo vred. In ko je cesnja ležala na razvalinah koče, je vsak mimoidoči dejal: »Ce bi ne bilo te nepridiprave cesnje, bi se trdna koča ne bila zrušila. In so zmerjali češnjo in v svoji omejenosti niso pomislili na to, da je nesreče najbolj kriv bone sam, ki je češnjo presadil in ne vihar, ki jo ie podrl. In glejte! Vi ste kakor bončeva koča, ki je bila nepremišljeno postavljena na bregu reke. Vanjo se je mogel vihar po mili volji zaganjati. In če bi se vi z nepremišljenim za- konom strmoglavili v nesrečo, bodo vsi crdili e mene, kakor so oni grdili češnjo Rekli bodo, to dobro vem, da ste se radi dekleta uničili m ploha njihovih očitkov se bo vsula name hL?1 h"r K°te,i ■sp,r0stiti od moiih dolžnosti tukaj, bili bi jKKlobni onemu, ki gre z lučio proti vetru; midva oba hi bila kaj kmalu v temi. Počakajte torej še leto dni. Medtem pa skrbno ravnajte s svojim premoženjem in če me boste hoteli tudi še potem presaditi v svoj vrt, vam bom za večne čase hvaležna.« Mladeniča so njene besede genile in njegove oci so zalile solze. »Nesebičnost tvojega srca je več kot človeška,« je rekel Storil je tako, kot je rekla, vrnil se je k staršem m živel leto dni, štedil in se pošteno zadržal. Z lahkoto je odkupil dekleta in jo porotjtl. Živela sta v slogi in zvesta sreča je sijala nad njima. Ni lepšega, kot je bila odkritosrčnost tega dekleta m nič lepšega, kot vernost, s katero se je mladenič oddolžil odkritosrčnosti Toda jaz mislim, — tako je končal starec, kaj takega se je moglo zgoditi le v tistih starih časih. Kurenčhuva Neška ma tud beseda Jest sm že zdauni rekia: če me babnee na uma gespudarske griže u roka uzele in se zaj-na bekimrale, ja na u nubeden u kozi ruh ugnou. Kua čja gespudi iz tistem sojem kum-ferencani nardit, ke se na take reči na zastop- ja? Te gespudi misija, mu birte ene par di narčku pr pijač za za-služt, de je že use upravlen. Pa ni tku. Gespudarska griža ie ena taka pušast, da ja m kar tku zaugnat. Če ja pr nrateh vn vržeš, pa t pr vokne nazaj not prleze. Tu je huji ket tist iint-verr,, ke ma sedem glau, in če mu ena udsekaš, mu dve frišne zrase ja. Sevede gespudi, ke maja iz ta rčjo za upraut, tega na pumislja. Tu se kar gemitlih P "sedeja, mal pužlebedraja, pa misija, de sa že naredi soja dovžnost. Gespudarska griža nej se pa sama kumendera, kokr se ve in zna. Tu je falen. Na ta viža b nekamer naprej na pršli. Lepu vas prosm, kua sa pa še dedci naredi, de b biu kermu h nuc? če kermu iz desna roka kej pud nus pumuleja, mu pa šenkat tulk iz ta leva roka uzmaja. Kua maš pol ud tega? Jest na dedce prou nč na držim. Dedci b nas sam rad kuman-deral m nas mel pud pantoflnam. Pa nas na uja. I uglejte tiste penzjuniste iz purflfabrke u Ka-menk. fe srumaki že trinajst let čakaja, de b jm dal saj tulk penzjona, de b zlohka usak dan ana zernla kepil. Pa maja du zdej sam za dvejset žeml. Use prošne nč na zaležeja. Še tu jm na morja du- postala nekam nervozna in hitela na vso moč da bi končala z obedom. V trenutku se je odločila, da pojde popoldan ven. »Ven? Z Marv ali Pearl ? Sama vendar ne moreš iti,« sta ji ugovarjala Roy in njegova žena. Ona pa je vendar šla kar sama. Videla sta jo, ko je stopila na tramvaj in ko jima je mahala v pozdrav. Skoraj šest je bilo, ko so je vrnila, bila je vsa izmučena, a kljub temu se jima je zdelo da se nekaj nagajivega skriva v njenih očeh.' Da bi tarnala zaradi postelje, pa je bila vendar preveč utrujena. Drugo jutro je šla Corliss v bolnišnico. Vsa razburjena, ni opazila niti ona, niti njen zaskrbljeni Roy stare črešnjeve postelje, dokler nt novorojenček zajokal in dokler se Corliss ni umirila. Kakopak! Visoko vzglavje, starinska rezbanja, velikanski posteljnjak, na katerem je bila bolnišnična žimnica vse premajhna. In potem jima je bolničarka, smehljaje se, razložila, kako je stara gospa prejšnji dan spravila to posteljo v bolnišnico. Corliss se je vrnila domov s svojim detetom in s — crešnjevo posteljo. In-babica je bila vsa srečna, ko je gledala može, kako nosijo posteljo, ker je vedela, da jo ima tudi Corliss zdaj prav tako rada kakor jo ima ona sama. V kuhinji je Corliss dejala Royu- »Ne vem zakaj ji že od začetka nisva dala, da bi jo prinesla sem. Ali nisva bila neusmiljena'« »Ne, draga,« je odgovoril Roy, »to je vse zato, ker so stare mame kakor otroci, mi pa jih ne razumemo.« In Corliss je zelo nežno, skoraj sramežljivo pristavila: »Roy, dragi Roy, če bi to dete kdaj imelo dete, ali ne bi bilo lepo, če bi se tudi tisto dete rodilo na ti črešnjevi postelji puvedat, de ma mesec pu trideset dni. Če b fasal sa, trideset žemel na mesec, b že kok gviral, ker nisa preveč pužrešen. Namest žemel jh pa usak let za en let naprej putroštaja in gespudi misija, de sa iz tem že soja doužnost sturl in gespudarska griža za en cen let udpraul. Jest nč na rečem, sej trošt je tud nek. ureden, če prou na dubiš zajnga pr pek nubene žemle. Star pregovor ja prau: »dokler maž se kej trošta, t še ni za scagat.« Vite, me ženske srna pa use drgačne. Me na . ' j tr0Žt,Prou ni držema, že zatu ne, ke se je že 1 te/T^: rJttm j" Že;"ein -iZ tr°fam V°™k našmirala. ! Jest sam tu rečem: če me kašna reč u roke uza- | mema, ,a tud držema, pa če se ceu svet na rflava I pustau. Kene me sma slišale, de sa kmeti ta nar več revež, na tem svet in glih zatu sa dubl tud mora-torium, de te reveži saj dauke lohka pusten udraj-tujeja, ke drgač b jh res na mogl. Mestn Ide pa mo-ratonuma tku na nucaja, sej usak kdur ma dauk za plačat, že tulk zasluž, de ga lohka plača. Če pa nima nubenga zaslužka, pa more vse glih dauk plačat, ma pa že še tulk plača u hiš, de se lohka še Itasn štempl gor prtisne. Za kua u pol mestnmu čluvek moratorium? Vite, use tu sma me preštederale in pršle na tu, de morma pumagat kmetem na noge. Nubeneh kumferenc nisma sklievale. Kar skup sma s uzele, pa sma začele ud kmetu gobe kepvat. Sam j^st sm jh ta jesen kepila za petnajst dinarju. Druge pa tud. Vite in tku smo dale našem kmetem du 11 nu-vembra leta 1932 pu K. r. celeh dvanajst meljončku za zaslužt. Sej ste mende bral u časupiseh. Vite tku se udpraulaja griže. Veste se sm bla tku vesela, ke sa časupisi tu prnesl, de sa m ud samga naudušejna stupile souze u uči. Prec druh juter, ke jh je prnesla naša mle-karca ena pouhna cula iz saba, sm jh spet kepila za dva dinarja, če prou me je moj mož zavle gob ze ene parkat uzmerju, čš, če u šlu še en čas tku naprej, de mu uja začele gobe na vrh glave vn pu-ga,nat. Veste, dedci sa tku naumen, de misija de gobe zavle nh kepujema. Kua nam mar dedci nam gre sam griža puglau. No, še tist pupoune sm pa že brala spet, de sa kmeti že trinajst meljonu za gobe skepil. Pumislte, u enmu dneu sa zasležil kar ceu »neljon par gobah. Tu nisa mačkene souze. Ke sm druh dan prašala mlekarca, če sa res u enmu dneve za en mel,on gob predal, m je pa rekla: »More že res bt. A na veja, gespa, da morma gespude tržn-mu rašpehtari za usak dinar sprut puvedat, če sma ga a gobe skepile? Vidja, in tu prec skp zrajtaja, pol dene,a pa u cajtenge. 0, bo že res.« »Ziuja gobe!« Božična drevesca so tu. rs, f* -m naro* - » po L. ffiikuš - Ljubljena priporoča svojo wlogo dežnikov solnčnikov iu sprehajalnih jialfr I jjv Popravil« točno in solidno za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate Arbfii^r, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtiče itd. krasno vezene in nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKEš, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukeljl Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entlante, azunran,e in predtiskanje Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del. salda-konte straoe - journale šolske zvezke - mape odjemalne knjižice risalne bloke itd. stelji. r. k. Tovarna upognjenega pohištva Pisarna: Ljubljana, Kersnikova 7 Tovarna Duplica pri Kamniku dobavlja vse iz lesa od najnavadnejših iz-de/kov do najfinejšega luksuznega pohištva fse za stanovanje, dom in pisarne etc. — °C3T* učne«-4- lesna indnstrlja Telelon Ljubljana 2266 Brz. Inženier Remec Kompletne opreme za gostilne kavarne. restavracije, hotele, šole, urade etc. Parketi. Rezan trdi m mehki les. *~*™™im umi hiiihii .m NUDI PO IZREDNO UUOHNIH (JENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Kje je vzrok bolezni? To je najvažnejše vprašanje, kadar nas kaj boli. Na vsak način je zelo dobro, ako imate vedno pri rokah lekarniško zanesljivo domače sredstvo, kakor pravi Fellerjev Elsafluid, ki se že več kot 35 let uporablja za nego telesa in za obrambo proti mnogim obolenjem, proti revmatičnim bolečinam, prehlajenju, za masažo, proti trganju v členkih, bolečinah v križu, licu ter po vsem telesu. F«llerj*v Elsafluld se dobi v vseh apotekah in tozadevnih trgovinah po 6 Dm, 9 Din in 26 Din. Po pošti najmanjši paket (9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 spec. veliki steklenici za 58 Din, dva taka paketa 102 Din, pri lekarnarju EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, ELSATRG 134 (Savska banovina). Odobreno od Min. soc. pol. in nar. zdravja Sp. br. 5U9 od -'4. III. 1'J.fl 1000 in več noči,,, ???.????????????????????????????????????????????????????????????????? dolgih zimskih večerov si lahko krajšate ne z orijen-talskimi pravljicami, temveč z bolj sodobno duševno zabavo Kako? ??????????????????????? Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in najboljši svetovni sporedi, zabavni in koristni, so Vam na razpolago. OGLEJTE SI NAŠO STALNO RAZSTAVO RADIJSKIH APARATOV NA MIKLOŠIČEVI CESTI 7 ALI V NAŠI TRGOVINI NA MIKLOŠIČEVI CESTI 5 POLEG UNIONA RADIO LJUBLJANA Smuči, palice, obroče, vezi, strgala, nadomestne konice, nahrbtnike, čevlje itd. Se priporoča! Dobiš v novi trgovini Hofnik & Prlncle Maribor, Aleksandrova c. 26 Posebne celotne smuškf opremi od Din 25( naprej Strokovni postrežba ii poptavil« v lastni delavnici, POZOR: cen j. občinstvo! Pred nakupom čevljev obiščite brezobvezno mojo staro-znano strokovno delavnico, katero sem na novo otvoril na Celovški cesti 43 Izdelujem special gojzerje, spe-cial škornje, smučarske, galanterijske in luksuzne čevlje, po najnižjih cenah. Se priporoča Franc Rus Provandein atr Opozorilo prešičerejcem! Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprej. Tovarna tega izvrstnega preparala je v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vkljub krizi sklenila, da ponovno zniža cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatljo ca. 880 gramov, ki stane sedaj samo Din 25'—, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatlji. Generalni zastopnik asa Dravsko banovino Josip Junc, Ljubljana, Vrtača 4 Korpulentnost hraiša Življenje, jo nevarna za redno delovanje organov in povzroča Brčno kap, sladkorno bolezen, naduho itd. Svoje preobilne maščobe »e labko nn prijeten način iznebite. ako redno uživale Slatinske tablete Bafiovcc ki zmanjšajo Vašo težo tekom 1 leta za 8—11 kg, Vas napravijo mladostne, prožne in zdrave. Doza 100 tablet Din 40 —, doza 200 tablet Din 74 -. Slatinske tableto proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVEc, LJUBLJANA Kjer vsn drnra sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujSunje presenetljiv uspeli. Anton |are Modno krojaštvo LJubljana — Semenišče se priporoča cen|eni duhovščini za vsa v lo stroko spadajoča dela Družinska Pratika za leto 1933 je pravkar dotlskana in bo odslej m razpolago v vsaki knjigarni in večji trgovini. Kakor vse novejše letnike krasi tudi ta letnik zDirfca Krasnih slik s kakoršno se ne more ponašati noben drugi slov. ljudski koledar. Cena Din 5'-, po pošti 50 p več. ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega dobrega soproga, brata in strica, gosp. Šandorja Lenarda posestnika v Rajhenburgn se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, posebno č. g. župniku Kalanu za lep nagrobni govor, gasilnemu društvu, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Ce sv. Miklavž izbere vse sladkosti v spec. trgovini »DOND®NJERA< Dunajska cesta 6 (Tyrševa' bo zadovoljen in vesel vsak obdarovane« Se priporoča JO$KO OSfl Trgovska hiša v Kamniku z dobro idočo specerijsko trgovino ce odda v najem, eventuelno tudi proda. Pismene ponudbe n» upravo »Slovenca« pod zn. »Sigurna eksistenca«. ■■■■bbnhhbbubh HBDESBDSHnSIESgHaBHBaiSSSniDBaM Obvestilo vsem preč, župnim uradom! Podpisana tvrdka »Maiim« svetiljk v Celju vljudno vabi vse preč. župne urade, kateri so si pred leti, oziroma delj časom za razsvetljavo njih župnih cerkva pri nas nabavili naše »Maxim« svetiljke, a so morebiti potrebne generalnega pregleda ali celo očiščenja, da nam iste najcenejšim potom pošljejo semkaj v pregled in morebitno potrebno generalno čiščenje. To delo izvršimo vsem našim cenj. odjemalcem brezplačno. Le pičlo število župnih uradov pa žal do danes še nimamo čast prištevati med naše cenjene odjemalce na naše izvanredno fine, svetovno priznane »Maiim« svetiljke. Porabimo tem potom priliko vabiti jih k nakupu ter jim priporočamo, da zamenjajo stare smrdljive petrolejke z našimi najnove)šimi plinskimi »Maxim« svetiljkami. V zalogi imamo 200, 300, 400 in 600 svečne svetiljke ter poudarjamo, da Vam že ena sama 300 svečna »Maiim« svetiljka nadomesti 25 starih petrolejk, a Vam pri zelo krasni in svečani razsvetljavi Vaše cerkve v najkrajšem času prihrani na gorivu izdatek, ki ste ga izdali za novo »Malim« svetiljko. Svetiljka porabi 95% zraka in le 5% petroleja. Pri stalni dnevni rabi svetiljke dajemo za njih funkcijo 15 letno jamstvo Pri stalni dnevni rabi svetiljke dajemo za njih funkcijo 15 letno pismeno jamstvo. Vaša župna cerkev, svečano razsvetljena z »Maiim« svetiljko, br najlepša božičnica Vašim faranom. Se priporočamo z odličnim spoštovanjem »MAX1M« — Ditmarjeve najnovejše petrolfne plinske svetiljke. Generalno zastopstvo in samoprodaja za Jugoslavijo: J. KOSTANJSEK, CELJE, SAMOSTANSKA 8. NIC teč umazane posode odkar lahko kuhate pri popolnoma zaprtem štedilniku. Prijatelj fiospodlaja patentirani štedilni obroč, ki ao ga lahko namesti na vsak štedilnik in stane z,a srednjo gospodinjstvo koma' Din 170'— do Din 250'— poveča toploto za 75°/0, prištedi nu kurivu od 60% in pospeši kuhanje za 30"/,. Prijatelj gospodinjo izrabi vso toploto, v njem izgorevajo vsi plini Samozastopslvo »JELODVOR«, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2 Lorna Doone Roman iz Exmoora Štiriinpetdeseto poglavje. Poraz na obeh straneh. Vkljub temu pa nisem bil tak butelj, za kakršnega me je smatral Stickles. Takoj izprva sem slutil, da je moja Lorna hčerka one nesrečne gospe, in na koncu povesti sem bil o tem trdno prepričan. Srce se mi je stiskalo v prsih, ko sem mislil na žalost žlahtne dame, na njeno zaupaa;e v božjo previdnost in nesrečno smrt, zlasti še, ko sem se domislil, kako težak udarec bo za mojo nevesto, kadar bo to zvedela. Saj sem Sticklesa baš zaradi tega tako dolgo izpraSeval, da bi prikiil svoje ganotje. Toda v trenutku, ko je omenil, kako se jo pri Dulvertonu zlomila os pri kolesu in mi je opisoval potnike, me jo nenadoma obšla cela ploha spominov. Leto, letua doba, vreme, vso se jo natanko ujemalo. Pri tej priči sem videl samega sebe poleg seealke pri vodnjaku, v družbi tuje strežnice, ki me je hotela poljubiti; videl sem, kako je prihajala kočija polagoma po klancu, pa zalo damo, njenega sinčka z belo kokardo na klobuku, najbolj živo pa malo črnolasko na zadnjem sedežu, ki me je že tedaj gledala z globokimi zamišljenimi očmi kakor zdaj moja Lorna — in mahoma sem si bil nn jasnem. Ko je pa pričel Stickles pripovedovati o dragoceni ogrlici, pa kako je deklica izginila, se mi je mahoma pojavila pred očmi druga slika: ogenj svetilnika, samotno barje, zamolkli topot konjskih kopil, trop jezdecev v soteski in nebogljeno dete, viseče na glavo s konja. Spomnil sem se pretilnega vzfltlika. ki mi io tedaj prikipel na uata. in čudil sem se dolgi in zamotani stezi, ki nas po nji vodi usoda do izhodišča. Potem sem se domislil lastne žalostno vrnitve domov in tarnanja moje ubogo matere. Ali ni bilo resnično čudno naključje us<> de, da je bil moj najgrenkejši dan v življenju tudi za Lorno trenutek črne nesreče? Ime žlahtne da/me, ki je bila nedvomno Lor-nina mati, mi je Stickles začasno zamolčal. Bržkone je imel tehtne vzroke za to, pa nisem hotel siliti vanj z izpraševanjem. Menil sem, da bo sam zadevo preisikal, zraven sem se pa bal, da se kot enostaven kmet ne bi sumi prikazati pri njeni rodbini, če je v resnici tako odlična in bogata. Seveda nisem bil v strahu, da bi me moja nevesta sama zapustila, toda bal sc-tn se vmešavanja drugih in lastne zavesti, da bi se ji moral kot tak odreči. Stickles je vztrajal na tem, da moram zadevo držati zase in je niti Lorn-i niti svoji materi ne smem razodeti. »To mora ostati med nama, John,« jc dejal z velikim poudarkom; »tajnost jo moja, z vso slavo in vsem pridom, ki bosta izšla iz nje. Edinole jaz imam pravico odločevali, kdaj naj se odkrije drugim. Nebo razdeljuje svoje darove na različne načine: temu da pamet, onemu denar in bogastvo. Vi ne bi vse svoje življenje doumeli zvezo te za-devščine, jaz sem jo pa bliskovito proniknil. Vsakdo naj stori, kar more: vi delate z rokami, jaz z glavo. Romo videli, kateri bo več odnesol.« »Toda, Stickles, če vam jo toliko do duševnega dela, čemu mi pa potem odpirate skedenjska vrata, da bi videl, koliko žita ste namlatili?« »Vse ima svoj vzrok, sinko. Dva vedno bolje mlatita kakor eden. Toda ko z menoj vred vihtite cepec, ne smete prej spraviti Žitu, da vam jaz dovolim.« »Oho,< sem vzkliknil, »potem pa hi d i gre meni polovica vsake vevnioe.« »Saj jo boste tudi dobili, če mi bo sreča mila. Glejte, vam gredo lepota, ljubezen in čast, jaz si pa obdržim denar.« To je govoril tako suho, pa vendar tako tola-žilno, da sem so moral nehote glasno zasmejati. »To bi mi bili morali prej povedati,« sem rekel, »kaj pa, če ne bi hotel pristati na take pogoje?« »Tega se ne bojim. Poznam vas, John Ridd, vi niste zmožni storiti kaj sirovega. Ono zgodbo sem vam povedal iz same dobrosrčnosti, da bi vam olajšal skrbi. To vas zavezuje krepkeje ko tisoč priseg. Tudi broz vašega obetanja vam zaupam in vem, da boste molčali, dokler vam ne dovolim govoriti.« »Nemara imate prav, Stickles, vendarle bi mi bili morali dati na izbiro, hočem li pristati na vašo pogodbo ali ne. Recimo, da bi midva oba izgubila življenje pri velikem napadu v Doomsko dolino — ki ga bom odslej z vsemi močmi pospeševal — ali naj potem Lorna nikoli ne zve tega, kar je zanjo tako brezmejno pomembno?« »Hudiča, John, saj naju ne bodo menda Dooni obeh ustrelili — čeprav prekleto sigurno merijo. Toda, veš kaj — pustiva deželno brambo naprej. Jaz bom kot poveljnik z griča nadziral bojišče, ti se boš pa skril za največje in najdebelejSe drevo. Predobra sva za topovsko hrano.« Moral sem se smejati, kajti dobro sem poznal njegovo predrznost in neomshljlvi pogum. Saj če bi hil strahopetec, ne bi bil smel tako govoriti. »Za najhujši slučaj, bom medtem ukrenil vso potrebno,« je nadaljeval Stickles premišljeno. »V»> zadevo bom napisal in odredil, da jo smejo odpe-čatiti šele — itd. Zadosti za sedaj, sinko. Zdaj ml pa šo enkrat natoči čašioo in mi daj eno svaljčico. potem pa odrinem svojim vojščakom iz Soinersets naproti.« Deželna bramba iz Somerseta z rumenimi našitki je dospela preko barja v dolino. Ti ljudje niso imeli niti sledu reda in discipline, ker so kot pogumni možje smatrali kaj takega za ponižujoče. Sticklesovi strelci so gledali na te neotesane otroke narave z nepopisnim prez.irom. 5te od daleč »ino slišali »rumene«, ko so na vse grlo prepevali. Ko so dokončali prepevanje, so se postavili, kar najbolje so se znali, v vojaško vrsto; suvali so se s petami in komolci. »Kd oje va3 poveljnik?« je vprašal Stickles. »Kje ste pustili svoje častnike?« Lokavo so so spogledovali in odgovorili s splošnim hfhitanjem. »No, ali bo kaj — dajte, daft« — kje so vam častniki?« Majhen fant jo nazadnje izprogcrvoril: »Rekli smo jim, da jih ne rabimo in lahko doma ostanejo, ker nam je kralj sam poslal svojega poveljnika.« Stickles ni vedel, ali naj bi smejal, jer.il ali preklinjal. »Malopridna družba 1 Menda hočete reči, da ao so častniki ločili od vas in ste sami prikorakali semkaj,« je Mkričal »Da, kaj naj bi pa drugega storili? Poslali smo jih domov in radi so Sli.« »Lepa storija, John,« je dejal Stickles in okrenil k meni. rflest tucatov krpačev, dninarjev, atrojarjev in kolkirjev, pa nikogar, ki bi jih držal v redu! Stavil bi, da ne ui aihoe žadel, pa najsi bi streljal v skedenjsko duru Dooni nas bodo vso sesekalL« V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjski oglas Din T—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50, Za pismene odgovoie glede malih oglasov treba priložiti znamko* Dragocene poslovne zveze! - T« ri V' * t ' -Mt Vaši odjemalci Vas iščejo! Zato pa izkoristite dragocene poslovne zveze, ki Vam jih poceni nudi že eu iHin inserat v »Slovencuc! Vezilja diplom, v Parizu, spreje- ( ma naročila za umetno i vezenje in slikanje na blago. Dernovšek, Novo mesto. (a) Prodajalka prvovrstna moč za prodajo mode, manuiakture I in konfekcije, obenem dobra aranžerka — želi plemeniti službo. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« St. 16.981. (a) Službo mlinarja iščem v večji valjčni mlin. Grem tudi v kmečki mlin. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.997. (a) Dekle iiče mesto postrežnice ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 16.930. (aj Manuiakturistinja starejša moč, prosi za nameščenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 16.827. (a) Gospodična 4 4 razr. gimnazije in trgovskim tečajem išče službo v pisarni ali kot bla-gajniearka. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »L 16.907. (a) Kmetsko dekle 37 letno, pošteno — išče službo radi družinskih razmer. Gre najraje k otrokom in v pomoč gospodinji za malo plačo, najraje na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 16.966. (a) Starejša oseba dobra kuharica, zmožna hišnih opravil, išče zaposlitve čez dan ali pol-dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 16.927. (a) Službi iščem za svoji hčerki, 22 in 19 let stari, v krščanskih družinah ali župni-šču kot kuharici, sobarici a,; samostojni gospodovi. Dovršili sta gospodinjski tečaj z odliko, umeta vsako delo, mlaiša priučena šivanja. Ponudbe na upravo »Slovenca« p.>d »Pridni« 16.871. (al Sodavičarji! Kateri izmed vas bi me vzel za sodavičarja in pomožnega šoferja. - Imam triletno prakso, opravljal bi tudi vsa domača dela. Otmar Dolar, Stara vas 62. Velenje._(aj Gospodična ■čiteljica iiče mesto kot vzgojiteljica. Ima veselje do otrok in vajena vsakega dela. Ponudbe pod Ljubiteljica otrok 16.881 sa upravo »Slovenca«, a Trgovska pomočnica začetnica, išče službo, tudi proti manjši plači. -Event. gre tudi praktici-rat v specerijsko trgovino Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« 16.883. (a) Gospodična ■ znanjem nemščine in malo slovenščine išče nurho pri otrocih. Gre »udi za pomožno gospodinjo. — Poseduje letna •cričevala. Ponudbe pod »Gospodična k otrokom« 16 895 na upravo »Slov.« v Mariboru. (a) Gospodična iz dobre kršč. družine, vešča nemščine, strojepisja, želi službo prodajalke, blagajničarke ali gre kot praktikantinja v kako pisarno. - Vešča tudi šivanja in gospodinjstva. Naslov v upravi »Slov.« tod št. 16.890. (a) 400 Din podarim onemu, ki mi preskrbi »talno službo prodajalke. Zmožna sem samostojnega vodstva. — Ponudbe prosim na upr. •Slovenca« pod »Kjerkoli« «. 16.792. U} Služkinjo I snažno, za vsa hišna de-| la, razen kuhe, se takoj , sprejme v Tavčarjevi ulici 6/1. Prednost imajo samo z dolgoletnimi spričevali in priporočili, (b) Zakonski par dobi brezplačno stanova-i nje na periferiji Ljublja-| ne, če žena zna in ima j veselje obdelovati vrt. Naslov v upravi »Slovcn-ca« pod št. 16909. (b) Služkinja ki zna samostojno ku-I hati, se sprejme k tričlanski družini v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca-' pod šte". 16 910. (b) Francoščino in italijanščino poučuje diplomirana gospodična. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 16.922. (u) Šoferska šola E. Ceh >:vta Carinenuova šoferska solni Ljubi,»na, Duuaaki c. 36 .Šola z.a poklicno Šoferje in iiniRtfriu. Prospekti in po-ia-ni'n /a«trejeli ob smrti nnše nadvse ljubljene matere, g<»j>e Marije Kohalj-Terškan se tem notoin vsem najtopleie zahvaljujemo. Posebno zalivalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravniku dr. 'ličarju, darovalcem vencev in cvetja, Sokolu I. za vs« pozornosti, spremstvo in žalni arunžma pred (lomom na Talioru, Kološicnm in Družbi sv. Cirila in Metoda, na-daljo g. direktorju prof. N. Mnroltu za prelep poslovilni govor, enako tudi ge. M. Komanovi za v srce segajoč nagrobni govor; _ končno se zn h ml ju j mno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Mašo zndušnica sc bo darovala ▼ torek, dne 20. nov. ob 7 zjutraj v župmi cerkvi oo. frančiškanov. V Ljubljani, dne 26. novembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. KURJE PERJE, NEtEHANO kg po Din ti.— pri odvzemu 15 kg, razpošilja VILJEM ABT. ekšport — MARIBOR Kupujem po najvišjih cenah vse vrste divjačine iimmimnihiimhimhiiihiiimiiimmhiiimihil Usnjene suknjiče klobuke, športne Čepice dobite najceneje v trgovini Metod Senčar, Ljutomer. Kovainka dobro idoč«, v enonadstropni hiši, v kateri se nahaja tudi kolarska delavnica, s pripadajočim vrtom j« naprodaj. Leti ob glavni cesti, 15 km od Maribora proti državni meji. Samo ponudniki, ki morejo vsaj polovico plačati v gotovini, naj pošljejo svoje ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kovačnica na deželi« it. 16.751. Vogal Pollakove hiše je dobil novo, higijensko urejeno brezalkoholno restavracijo ter izborno kuhinjo in se priporočata za obilni obisk Ivan in Maiiia Kamc Sv. Petra nasip 71 Velijo izbiro M.K1AVZE1/IH DARIL prioo'ota IVAN KRAVOb Maribor • Aleksandrova cf%t« šifv. IS Ifatto se veselim noci. ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga k upil pri Telefon 2042 FRANC JAGER, ap*iD k Sv Petra nasip 29 Bliža se sv. Miklavi, dan velikih skrbi za starše a velikega veselja za otroke. — Skrbi Vas, kako darilo naj sv. Miklavž prinese. — Najlepše in nnjk« r st-nejše urilo je volnena jopica, žemper, pulover itd. najceneie a iz najboljše kvalitete. Ges.o je: Dobro b ago nitke c-^e. Trgovcem na deželi velik popust. n aznanilo! Prodala! bom garantirane Čevlje ____ lastnega MnmunanMMBiiiMMmuL ■jimuiubiiub ude ka oo Nu Jesenicah otvori s 1. mča se i>r»t slovenski zavod ffcalevnna zauaraiicSlnfca Llubllena v ta«tni patiti ob Wiklttu 101; Split, Ulica XI puka 22; Keoerad, Poincareova 2. PoMmrtmoHki odrtetrV KAKIIAS« npre>eina v zavarovanj« idrnve od 7 do dO tet stare o*etn- Ole ie pojasnil m> obrnite na V/ajeniiio zavarovalnico, oddelek »KARITASt Lokovnabllcs za 100—125 KS. rabljeno, s posebnim odvodom za paro. v brezhibnem stanju, sposobno za takojšnji obrat kupimo. Ponudbe z natančnim popisom njenega ustroja in učinka z navedbo cene nu Las^o T,udvig, Novi Sad - Bana Dunjiča ul. 5 Najvarnejše in najboljie naložite svoj denar pri Undshi posojilnici rea. za«r. m i | C€lfQ r<*. ?odr. z n l v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Steni« hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarje* Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Orcvesnico — irsnica frangež - nofe 118 Po ceni dobite Miklavževa darila pri Ir^cuem inazarju, Maribor Veirinjska ul. 15 ZA MIKLAVŽA priporočam cenj. trgovcem sojmarjem moje čedno okrait ne ml« lk<\ kakor Miklavže, parkelje ter raznovrstne medene piikoto. — Hlai (irah. intdičar, Ljablja na. Kotah oraka ulica M. 11, tia dvorišču. ZA TRGOVCE ŠIVANE ODE E iz le ane i/, kolono, ru a. klota. brok-ta. rožastega Kluta Silkina in svile v raz ičnih vzore h in baivah. strokovno i/.deiano Vam nudi po zeio n zkin cenati: INUUSIRI.IA I' H K šlTIH ODEJ IN PERILA FaARC OOBCVlCNlK - CELJE SENO IN DRVA 2 do 3 vagone dobrega sladkega sena ler 3 do 4 vagone lepih, suhih, meler dolgih in gladkih bukovih drv je na prodaj. Izve se pri Fric Karničnik. Slovenipradec. penje kokošje, purje, gonje in r«Cje naiavno, h stroicm Ci-čeno in čehan >, dobavlja v vsaki mno/lui in po najnižjih cenah L UAJD9, Cakovet Telefou SL r»9, 60, 3, 4 /'V ' \\M '// A 1'UVj, v — Kaho naložile najbo'je Vaš denar. Čitajle! Ne zamudite Popolna Lepa jabolka po znižanih cenah kupite pri Gospodarski zvezi v L,ubtjan SIR polnomastni ementaler po 16 Din, polnomastni i groyer po 14 Din, polnomastni trapifit od 10 Din naprej dobite v delikatesni trgovini L. UHLER, Maribor, Glavni trg (rotovž). Velih zaslužek Odda se licenca za izdelavo majhnega pločevinastega predmeta. — Uspeh zajamčen. Resne ponudbe naj se stavijo pod »Hranilna knjižica« št. 16.619 na upravo »Slovenca«. manufakiurnega in drugega blaga se vrši od ponedeljka 27. novembra naprej v Irgovini Hlolziia Drafesilka C*n!ev Glauna tt% 9 (PRI SOLNCU) Ne zamudite le ugodne prilike, ker se bode vse blago iazprodajalo globoko pod lastno ceno, lako, da si lahko za mal denar nabavile vse potrebno za vso družino. PRIDITE VSI! POVEJTE DRUGIM! %« »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CeK Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Franc Kronižar.