PoStnlna platana v gotovini.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p.
Rokopisi se ne vračajo.
Leto IV., štev. 12.
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 24. decembra 1929.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Državni upokojenci svojemu Kralju!
M a r i b o r, 12. XII. 1929.
41. rojstni dan Njeg. Vel. Kralja Aleksandra I« ustanovitelja, ujedinitelja, preporo-dielja in osvoboditelja mogočne kraljevine Jugoslavije, stoječe na močnih temeljih: Manifestacije z dne 5. I., zakona z dne 3. X. t. I. in neomajene zvestobe in goreče ljubezni za Jugoslavijo navdušenih državljanov slavimo danes.
Društvene vesti.
Naj se nam četudi najbednejim pa Njegovemu Veličanstvu kralju, Njegovemu domu in Njegovi vladi zvesto udanim državnim novo- in staroupokojencem dovoli, da tudi mi vstopimo v nepregledne, mnogobrojne vrste najodličnejših gratu-lantov z v goreče molitve za Njegovo Veličanstvo Kralja vpleteno prošnjo: Vsegamogočni neskončno pravični Bog podeli Našemu Najvišjemu Godovnjaku še dolgo, zdravo in srečno življenje, v
srečo in radost vsega naroda, vse države in Ga obdari z duševnimi in telesnimi močmi, da bo srečno dokončal veliko delo: da bi znotraj utrdil skladnost, slogo, mir in red ter da na zunaj povzdigne sloves svojega Imena in svojega Doma ter moč in ugled kraljevine Jugoslavije.
Naj živi naš modri Kralj, naj živi naš Kraljevi dom, naj živi in cvete naša velika, lepa in srečna kraljevina Jugoslavija!
—G-ta n a r i n a. Dolžnike prosimo, naj čimprej poravnajo na naslovu označene zaostanke in četudi po obrokih. Brez izjeme vse člane, torej tudi dolžnike prosimo, da pošljejo do 5.1. 1930, če že ne za 6 mesecev — Din 18 — pa vsaj za 3 mesece — Din 9 — vnaprej; novi člani Din 3 — kot pristopnino več. Vsak član debi eno položnico.
Odborova seja drugo nedeljo meseca januarja 1930.
Krožek upokojenega učiteljstva v četrtek dne 2. januarja 1930 pri gospej Ko-štomaj-evi, naši dobri tetki, na vogalu Mlinske in Prečne ulice.
Prav veselo in zdravo novo leto!
Kdor si hoče prihraniti izdatke za voščilo novega leta, naj pride na Silvestrovo k tetki Koštomaj. Voščila se bodo sprejemala od 18. do 20. ure, zaključek starega leta ob 24. uri. Pridite po možnosti vsi! Ni izključeno, da nam prinese starega leta dan razveseljive novice, ki še razglasijo ko je ura odbila 12, nakar ši bomo drug drugemu, drug drugi, druga drugemu prisrčno stiskali roke. Na veselo ih zdravo svidenje!
Konec nepomembnih društvic! Že meseca januarja t. 1. smo vsi združeni v enem društvu v »Društvu drž. upokojencev in upokojenk dravske banovine v Ljubljani«. Dolžnost vsake p. n. članice in p. n. člana je, da poseti vse v bližnji okolici
bivajoče neorganizirance -ke ter nam potem po dopisnici naznani njih naslove. S tem pomagate tudi sebi. Prosimo!
Neorganiziranke -ce prosimo, da takoj prijavijo po dopisnici na uredništvo Maribor Ob bregu št. 14 svoj naslov, tako da ne bo niti enega grobokopa, ko
bo začelo delovati novo društvo v Ljubljani.
Novi člani. Vsak upokojenec naj se da vpisati tam, kjer mu bolje ugaja, samo izven organizacije naj ne stoji in čaka na žetev. Lahko se mu pripeti, da bo sedel med dvema stoloma na tleh.
Društvo državnih upokojencev in upokojenk dravske banovine v Ljubljani.
Izrednega občnega zbora društva upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, ki se je vrši! dne 8. t. m. v salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani, se je udeležilo nad 300 upokojencev in upokojenk. Ogromno večino so seveda tvorili tovariši in tovarišice iz Ljubljane in bližnje okolice.
Ako pomislimo, da se je šlo za jako važno zadevo, za tako nujno potrebno uje-dinjenje vseh upokojencev in upokojenk v bivši Sloveniji v eno društvo, udeležba ni bila zadovoljiva. Tamkajšnji upokojenci in upokojenke se niso zavedali važnosti 8. XII. t. 1., sicer bi bila premajhna naj večja ljubljanska dvorana. Iz bivše mariborske oblasti, kakor tudi iz oddaljenejih krajev bivše ljubljanske oblasti ni bilo pričakovati bogsigavedi kake udeležbe, kajti mnogi so že porabili vse tri vožnje, mnogi staroupokojenci si tudi polovične karte v daljno Ljubljano ne morejo privoščiti. Ako bi ljubljanski staro- in novo-
upokojenci storili svojo dolžnost, bi bila udeležba naravnost sijajna in bi »Jutro« z dne 11. t. m. ne prineslo tozadevnega poročila na 3., ampak s primernim naslovom na 1. strani.
Ker je predsednik društva g. Svetek umrl 18. IX. tl., podpredsednik g. Nič pa obolel, je otvoril občni zbor najstarejši odbornik g. L. Vidmar, poštni ravnatelj v p. pozdravljajoč udeležence osobito one iz Maribora in drugih daljnih krajev. Ko se je s toplimi besedami spominjal umrlega predsednika g. A. Svetka, kateremi) smo stoje trikrat zaklicali »Slava mu*, podajo svoja običajna poročila tajnik gosp. Spende, blagajnik g. Debelak in pregledovalec računov g. Bruskela.
Sedanji odbor je podal svojo ostavko in obč. zbor izvoli predsednikom ad hoc g. Makso Lillega, davč. nadupravitelja v p., znanega borca in zagovornika naših teženj. Ko je pozdravil navzoče in izrazil svoje veselje nad tako obilni udeležbi, je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel.
kralju, katere besedilo je končalo s prošnjo za pomoč upokojencem osobito staro upokojencem, nadalje pozdravni brzojavki predsedniku vlade in predsedniku Save za v Beogradu. Vse tri brzojavke so bile sprejete z velikim navdušenjem. Potem je poročal o upokojence tičočih se razpravah v Skoplju, katere so bile postavljene na prvQ mesto dnevnega reda. Pov-darjal je potrebo složnega delovanja organizacije drž. upokojencev z organizacijo aktivnih uradnikov. Nadalje je omenil, da je nov penzijski zakon že gotov in bo (kmalu objavljen, da bo naša vlada pri ureditvi pokojnin posnemala češko-slova-ško vlado in besede predsednika vlade. Finančni minister mora ustvariti položaj, da bo mogoče ustreči upravičenim zahtevam upokojencev. Ako je konkurzna Avstrija in tudi Madžarska našla potrebna sredstva za svoje upokojence, je bo našla tudi po naravi bogata Jugoslavija. Nebroj srbskih političnih upokojencev ovira redukcijo upokojencev sploh. Ali tudi iz te zagate je našla izhod sedanja upokojencem naklonjena pravična vlada.
Novi odbor. Po sprejetju novih pravil se je prešlo k volitvi novega odbora novemu društvu, ki je bil soglasno izvoljen. Sestavljen je tako-le: predsednik Makso Lilleg, davč. nadupravitelj v p., 1. podpredsednik Vedernja, Fr. dvorni svetnik v p., II. podpredsednik Vidmar Iv., pošt. upravitelj v p. Odborniki pa: Colarič Martin, major v p., Stritar Josip, šol. up. v p., Debelak Rihard, davč. naduprav. v p., Simčič Anton, rev. drž. trošarin v p., Janežič Alojzija, vdova sodn. oficijala, Arko Fr., insp. fin. kontrole, Spende Ant., ravnatelj zemlj. knjige v p., Stegnar Viktorija, vdova sodn. ofic., Kmet Franc, orož. gažist, Minkuš Anton, podur. v p. Poleg teh je še šest namestnikov in dva nadzornika računov. Po več ko dveurnem zborovanju je predsednik Lilleg zaključil lepo uspeli občni zbor.
Vse od našega društva predlagane spremembe, osnutke društvenih pravi! In želje so bile skoro soglasno sprejete. Črtane so te-le točke osnutka društvenih pravil in sicer: V § 16. - glej zadnji »Upokojenec« — točka 4—5 vrstic, v § 18. od besedice »ki« 8. vrste do »društvu« 18. vrste, beseda »lahko« v 21. vrsti. Stavili smo tudi sledeče soglasno sprejete predloge in želje.
I. Deputacijo k Nj. Vel. Kralju v času od 17. XII. t. 1. do 6. jan. 1930.
II. Deputacijo k banu dravske banovine v Ljubljani, kateremu smo se poklonili mariborski staroupokojenci - deputacija: gg. dvorni svetnik v p. dr. Jos. Kronvo-gel, višji poštni kontrolor v p. Ferdo Ka-ris, gruntovni direktor v p. Mihael Vuče-tid — povodom njegovega bivanja v Mariboru. Gospod ban je obljubil, da bo stopil v stik z vsemi prečanskimi bani v naši zadevi. Novo ljubljansko dništvo izroči banu v Mariboru obljubljeno mu spomenico.
III. Organizacije do 300 članov dobe 1 delegata, nad 300 do 600 članov 2 itd. Stroške nosi društvo. Delegati omogoča-
jo zastopanim članom izvrševanje njihovih pravic.
IV. Članarina naj ne bo višja od 3 Din.
V. Premoženje krajevnih skupin je nedotakljivo.
VI. Integriteta dosedanje organizacije ostani nedotakljiva.
VII. Maribor imej svoj pododbor s pravico sklicevati obč. zbore. Sklepi se pošljejo glavnemu odboru v Ljubljani v o-dobritev itd.
VIII. V slučaju ujedinjenja preneha izhajati »Upokojenec«, namesto njega dobivajo člani »Naš glas« kot mesečnik brez plačno. O točkah VI, VII in VIII bo sklepal glavni odbor.
Članarina 3 Din se razdeli tako-le: 1.) Krajevna organizacija si pridrži oz. dobi od glavnega društva v Ljubljani za svoje potrebščine mesečno 50 para za vsakega člana, 2.) Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani po 1 dinar, 3.) Glavnemu društvu v Ljubljani ostane Din 2.50.
Začetek delovanja novega društva.
Ko bodo nova pravila uradno potrjena, kar se v kratkem zgodi, začne novo društvo: »Društvo drž. upokojencev in upokojenk dravske banovine v Ljubljani* redno delovati, preneha, kakor smo že gori omenili, izhajati pri podeželskih članih jako priljubljeno glasilo »Drž. upokojenec« in vsak član bo dobival brezplačno vsako 3. 30. dotičnega meseca — v februarju 28. — izhajajočo številko lista »Naš glas« kot mesečnik, kateri bo prinašal v prvi vrsti zadeve drž. upokojencev, v kolikor pa prostor dopušča tudi druge zanimive in koristne StVari.
Člani dosedanjega društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Mariboru, lahko še nadalje ostanejo člani te v podružnico pretvorjene podružnice v Mariboru, katera bo slej ko prej prejemala pfošnje, pritožbe, reklamacije, intervencije in je seveda, ako potrebno in če bodo priložene poštne znamke, predlo-ložlla glavnemu društvu v Ljubljani v končno rešitev. V mesečniku »Naš glas« bomo odgovarjali, kakor do zdaj, Vašim vprašanjem. Torej vse ostane zaenkrat pri starem: članarina Din 5.— mesečno, vplačevanje po Vam doposlanih položnicah, hvaležno sprejemanje dobrodošlih podpor — prispevkov itd. Naša skrb naj je in bodi, da spravimo vse neorganlzi-rance do zadnjega v organizacijo.
Razlika med poprej in zdaj je samo ta, da ne životari v dravski banovini toliko nepomembnih slabičev: društev in dru-štvic drž. upokojencev, ampak samo eno celo dravsko banovino obsegajočo močno društvo, kakor smo dozdaj poznali le vzor-organizacijo: Društvo umirovljenika v Sarajevu, ki šteje nad 6000 v Bosni in Hercegovini bivajočih članov.
S tem pa še ni končano naše delo na or-ganizatoričnem polju. Nujno potrebno je, da se čimprej združijo vsa prečanska banska društva drž. upokojencev po svojih delegatih v prečanski Savez banskih društev drž. upokojencev oz. v že obstoječem Glavnem Savezu v Beogradu. Na-
še novo bansko društvo drž. upokojencev v Ljubljani je kot članica Zveze drž. nameščencev za Slovenijo (pravilno dravsko banovino) v Ljubljani že članica Glavnega Saveza v Beogradu, kateri bo zastopal v skupnem složnem delovanju enakomerno interese upokojenih in aktivnih drž. nameščencev. Ali ni že ta dale-kosežen uspeh lepo darilce, ki ga pošilja naša organizacija svojim članom za novo leto?
Da bo naša nova močna organizacija v Ljubljani napela vse svoje moči v dosego naših upravičenih in od današnjih pravičnih merodajnih činiteljev priznanih teženj, nam jamči neumorno delavna oseba predsednika,, znanega zagovornika naših pravic gospoda Makso Lillega davčnega nad-upravitelja v p., kateremu kličemo v svojem in v imenu vseh naših članov: §e mnoga prav zdrava, srečna in vesela leta!
Leta 1930 se začne torej nova doba za vse drž. upokojence in upokojenke, vdove in sirote, leto ko se po dolgem, dolgem času trpljenja prvič pojavi prva debela
svetopisemska krava  leto vidnih u-
spehov.
Razširjajte predstoječo mogoče zadnjo številko »Drž. upokojenca«, ki je bil vedno Vaš iskren prijatelj in odkritosrčen tolažitelj v skrajno obupnih časih, ki je bil podeželskim članom mogoče edino čtivo ob nedeljah, med še neorganizirane tovariše, da ne bodo danes ali jutri, ko pride čas žetve rekli, da niso vedeli.
Prošnja uglednim dnevnikom, ki dobivajo naše glasilo in torej dobro poznajo
naše težnje: Prnelmo Vae, priporočajta lil
podpirajte naše težnje ter potrebo močne organizacije in sicer na prvi strani cenjenega lista.
PRAVILA
društva državnih upokojencev in upokojenk dravske banovine v Ljubljani.
§ 1. Ime in sedež društva.
Društvo se imenuje: »Društvo državnih upokojencev in upokojenk dravske banovine v Ljubljani.
§ 2. Namen.
Namen društva je ščititi in pospeševati gmotno, stanovske in gospodarske interese članov, zlasti ustvariti posebni podporni sklad za pogrebne stroške dedičem društvenikov, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. Društvo je nepolitično.
§ 3. Sredstva za dosego namena.
Gmotna sredštva dobiva društvo iz rednih dohodkov (pristopnina in članarina) ter iz izrednih dohodkov (darila, volila. prostovoljni prispevki itd.). Namen društva pa se doseže: a) s sestavo, predložitvijo in zastopanjem vseh v prid stanovskim zadevam potrebnih vlog in prošenj, b) s prirejanjem sestankov in razgovorov v stanovskem in družabnem o-ziru, c) z ustanavljanjem krajevnih skupin (podružnic) v območju dravske banovine, č) z rednim stikom »Zvezo držav-
St. 12.
»DR2AVNI UPOKOJENEC«
Stran 3.
nih nameščencev v Ljubljani« na ta način, da je društvo pri njej včlanjeno z vsemi svojimi člani, potom te Zveze pa z Glavnim Savezom državnih uradnikov in ostalih uslužbencev v Beogradu.
§ 4. Člani.
Društvo ima redne člane. Društveni član lahko postane državljan kraljevine Jugoslavije, ki je vpokojen drž. nameščenec ali upokojena državna nameščenka ali vdova in sirota državnega nameščenca (nameščenke).	s:3!
§ 5. Pristop.
Pristop je priglasiti pismeno društvenemu glavnemu odboru. Glavni odbor določa o sprejemu, ni pa obvezan, navesti vzroke, ako se sprejem odkloni. Proti odklonitvi je dopusten pismen priziv na občni zbor (§ 14.—5.).
§ 6. Pravice, članov.
Vsak član ima pravico: a) udeleževati se razprav pri občnih zborih in sestankih b) jemati vpogled v sejne zapisnike in upravo društvenega imetja, c) staviti predloge, o njih glasovati ter voljen biti.
§ 7. Dolžnost članov.
Vsak član ima dolžnost: a) po svojih močeh podpirati in pospeševati društveno stremljenje, b) točno plačevati po občnem zboru določene prispevke.
§ 8. Pristopnina in članarina.
Članstvo preneha: a) vsled smrti, b) po pismeni izstopni izjavi, c) z izključitvijo po predlogu predsednikovem na podlagi sklepa glavnega odbora.
§ 9. Prenehanje članstva.
Članstvo preneha: a) vsled smrti, b) po pismeni izstopni izjavi, c) z izključitvijo po predlogu predsednikovem na podlagi sklepa glavnega odbora.
§ 10. Izključitev.
Glavni odbor izključi iz društva vsakega člana, ki s svojim vedenjem oškoduje ugled društva, ki deluje proti društve nim koristim, ali s plačevanjem Članarine zaostane za pol leta. Izključenec ima pravico pritožbe na razsodišče tekom 14 dni po prejemu obvestila o izključitvi. Pritožbo, ki naj v njej navede izključenec za razsodišče potrebnega člana, je nasloviti na društvenega predsednika, koji določi drugega člana. V ostalem se h rav nati po določbi § 20.
§ 11. Poslovno leto in objave.
Društveno poslovno leto traja od 1. januarja do 31. decembra. Društvene objave se priobčujejo v glasilu Zveze »Naš Glas«, ali pa na način, ki ga smatra glavni odbor najbolj umestnim.
§ 12. Društvena uprava.
Društvo urejuje svoje zadeve: a) na občnih zborih, b) po svojem stavnem in Širšem odboru na sejah, c) po pregledovalcih računov, č) po krajevnih skupinah (podružnicah), d) potom delegata pri Žvezi, e) po razsodišču (§ 20.).
§ 13. Občni zbori.
Redni občni zbor zboruje vsako leto tekom prvih treh mesecev. O sklicanju ob-friega zbora obvesti člane z istočasnim mMianilom o dne v ne ih ftdu potom objave. (§ 11.), glavni odbor in sicer najkasneje 14 dni pred občnim zborom.
Predloge, o katerih naj se sklepa, je prijaviti glavnemu odboru pismeno najkasneje tekom 8 dni pred občnim zborom. Zakasneli predlogi pa lahko pridejo vseeno na dnevni red, ako za to glasuje večina pri občnem zboru navzočih članov. Sklepi občnega zbora so obvezni za vse društvene člane.
Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti najmanj 100 članov, ki imajo pravico glasovanja. Ako občni zbor ob napovedanem času ni sklepčen, se otvori pol ure kasneje nov občni zbor z istim dnevnim redom. Ta zbor je sklepčen pri vsakem številu članov.
Sklepa se o vseh točkah obravnavanja z večino glasov. Predsednik glasuje le pri enakosti glasov in s tem odločuje. Samo ob razpustu društva mora sklepati dvetretjinska večina rednega ali izrednega občnega zbora.
Izredni občni zbor se sklicuje po potrebi; mora pa se sklicati najkasneje v 4 tednih po sklepu društvenega glavnega odbora ali če to zahteva s pismeno prijavo dotičnega predloga vsaj ena tretjina društvenih članov. Za izredni občni zbor veljajo iste formalne določbe, kakor za redni občni zbor.
Vsem občnim zborom predseduje predsednik ali njegov namestnik.
O občnih zborih je voditi zapisnik, ki ga podpiše predsednik, zapisnikar in dva od predsednika imenovana overovatelja.
§ 14. Delokrog občnega zbora.
V	delokrog občnega zbora spada: 1.) Poročilo društvenega odbora ter vodstev krajevnih skupin (podružnic), 2.) poročilo pregledovalcev računov; 3.) sklepanje o razrešenici; 4.) volitev predsednika, I. in
II.	podpredsednika, devet odbornikov in šest namestnikov ter dveh pregledovalcev računov; 5.) sklepanje o došlih predlogih in pritožbah; 6.) sprememba pravil; 7.) določitev članarine oziroma denarnih prispevkov članov; 8.) sklepanje o razpustu društva (§ 21).
§ 15. Glavni odbor (G. O.).
G. O. obstoji iz predsednika I. in II. podpredsednika, 9 odbornikov in 6 namestnikov, ki jih voli občni zbor za dobo enega leta. V primeru izstopa kakega odbornika stopi na njega mesto po vrstnem redu izvolitve namestnik. Odborniki volijo iz svoje srede tajnika in blagajnika, pa tudi druge funkcijonarje, ako so potrebni. O načinu in nadaljnjem postopanju glede volitev novega G. O. ukrepa prejšnji G. O.
Vsi člani G. O. morajo imeti svoje stalno bivališče v Ljubljani.
§ 16. Naloga druitvenoga G. O.
1.) G. O. izvršuje društvene posle v sejah in izvaja sklepe občnega zbora (§ 13). 2.) G. O. sklepa o objavah (§ 11.) ter ukrepa o poročilih delegata (§ 12 d), 3.) G. O. nadzoruje blagajniško poslovanje in upravlja društveno imetje. (§ 18). Vrhu-tega spada v delokrog društvenega G. 0< vsaka zadeva, ki ni izrecno pridržana u-krepu občnega zbora ali drugače v pravilih ni označena.
Seje G. O., ki jih vodi predsednik ali njegov namestnik, sklicuje isti po potrebi; mora pa jih sklicati, ako to zahteva najmanj polovica vseh odbornikov. Sklepa se z večino glasov. Predsednik glasuje le pri enakosti glasov in s tem odločuje. Sejne zapisnike podpisujejo predsednik in zapisnikar. G. O. je sklepčen ako je navzočih več kakor polovica odbornikov.
§ 17. Delokrog posameznih funkcionarjev.
a) Predsednik izvršuje vsa opravila, ki jih predpisujejo določbe teh pravil, ter zastopa društvo na zunaj in znotraj. Njegov namestnik je I. ali II. podpredsednik. Podpisuje vsako rešitev ali ukrep s tajnikom ali pa z blagajnikom, kakor pač to zahteva posebnost ali svojstvo rešitve, b) Tajnik oskrbuje vsa pisarniška dela izvzemši ona, ki spadajo v delokrog blagajnika in podpisuje s predsednikom, c) Blagajnik vodi račune ter oskrbuje vsa pisarniška dela, ki se tičejo blagajniškega poslovanja — in podpisuje s predsednikom.
§ 18. Krajevne skupine (podružnice).
V	vsakem kraju (okolišu), kjer prebiva vsaj 50 članov, se sme ustanoviti posebna krajevna skupina (podružnica), obsegaje vse v njenem območju bivajoče člane. Vloge o ustanovitvi takih krajevnih skupin (podružnic) sestavlja in predlaga u-pravni oblastni društveni G. O. Krajevne skupine vodi krajevni odbor obstoječ iz načelnika, tajnika in treh odbornikov, ki jih volijo člani krajevne skupine.
Vse osebne, stanovske in druge zadeve članov, bivajočih v območju podružnic, n. pr. intervencije, možne v okolišu iste, lahko izvrši krajevni odbor, ako ga G. O. v to pooblasti. Intervencije pri ljubljanskih oblastvih in v Beogradu pa izvršuje G. O. Člani vlagajo prošnje za posredovanje ali pri krajevnem odboru, ki jih odstopa G. O., ali pa naravnost pri G. O.
§ 19. Širši odbor.
<Š. O.). Da bodo zastopani v vodstvu društva tudi izven ljubljanski člani predvsem oni iz večjih centrov, ima društvo1 tudi svoj Š. O., ki se sestoji iz članov G. O. in iz predstavnikov posameznih krajevnih skupin. V š. O. lahko imenuje G. O. tudi ljubljanske in podeželske člane, stoječe izven G. O. oziroma krajevnih skupin. Število predstavnikov Š. O. ,.e neomejeno ter se ravna po številu ustanovljenih krajevnih skupin, (§ 18.) in po številu njihovih članov.
Število predstavnikov vsake krajevne skupine določi G. O. Število ostalih članov Š. O., ki niso delegatje krajevnih skupin, naj ne presega šest
G. O. pokliče v potrebi posamezne člane Š. O. k sejam G. O.
$ 2tt. Razsodišče.
Ako nastane med društveniki spor, ima vsaka prepirajočih se strank pozvati v razsodišče po enega člana, ki izvolita tretjega kot predsednika, če se pa o imenovanju predsednika ne moreta z-ediniti, ga dotoči drušTVčm predseam Tam o pritožbah radi izklučitve iz društva odloči
razsodišče (§ 10). Proti sklepu razsodišča ni priziva.
§ 21. Razpust društva.
Društvo se razpusti vsled sklepa občnega zbora (§ 14.), ki odloča o uporabi društvenega premoženja. Ako pa razpusti društvo upravna oblast, pripada društveno premoženje revnim vdovam in sirotam bivših članov tega društva.
Nabavljalna zadruga v Mariboru.
Ravno je izšel koledar za leto 1930. jako poučna, okusno vezana knjižica, s krasnimi slikami, katerega naj vestno či-tajo ne le zadrugarji, ampak matere, gospodinje in kuharice; tudi očetom ne bo škodovalo, ako se vglobijo v njo. Slednjim bo menda najbolj ugajala slika na strani 65, na kateri vidimo gospoda, ki imata osobito popoldne črez glavo posla s postrežbo, dalje dušo obširnega podjetja na bifeju sedečega gospodarja, gospoda Andr. Filipiča, zraven njega špediterja g. Ivana Sluga in vodjo zadružne pisarne g. Mato Gregoriča, inšpektorja agrarnega u-rada v p., ter novega koledarjevega urednika in šol. upravitelja gospoda Kožuha, Pogrešamo samo sliko velezaslužnega zadružnega predsednika gosp. Antona Reherja. Čitajte str. 39, dalje str. 134— 136.
Pogrešamo tudi vsebino v začetku ali na koncu koledarja.
Upokojence in aktivne tovarišice in tovariše, ki še niso pristopili k zadrugi, ki se tako lepo razvija v korist nad 2100 članov in ki ima na Rotovškem trgu lastno lepo poslopje s trgovino, skladišči, pisarnama in z zajutrkovalnico in ki bo z nedavnim nakupom sosednih hiš in zemljišča v Cvetlični ulici današnje že pretesne prostore izdatno razširila, nadalje p. n. člane, ki iz raznih povprečno malenkostnih razlogov (nedostatkov) katerih v novi trgovini sploh več ni, ne kupujejo v zadrugi, posebno opozarjamo in vab'mo, da se takoj včlanijo oz. izkoriščajo svojo z vložkom deleža po Din 100 pridobljene pravice. Kdor hoče dobro sebi, se bo takoj odzval našemu vabilu. Pričakujemo, da bo društveni tovorni avto v letu 1930 tudi ravnokar navedenim drž. nameščencem privažal pred njihova stanovanja v moderno urejeni zadružni trgovini kupljeno prvovrstno sveže in ceno blago.
Ugodnosti zadružnim članom, ako potujejo v Beograd: prenočišče Din 20 dnevno vnaprej, kurjava, razsvetljava, kopel in osebna uporaba lifta brezplačna, kosilo 9 Din, večerja 8 Din. Nadaljna točna pojasnila daje pisarna Maribor, Rotovški trg. I. nadst.
Božič drž. upokojencev.
Pokojnine staroupokojencev se bodo po vsej verjetnosti uredile po čehoslovaškem vzorcu. Tamkajšnji staroupokojenci dobivajo sledeče mesečne prejemke in sicer uradniki od V. do IX. čin. razreda Din
okroglo 4778, 3773, 3004, 2268, zvaničniki 1955, služitelji 1403. Življenje je po Čehoslovaškem v obče znatno cenejše, nego je pri nas.
Nujna potreba povišanja stanarine
piše »Naš glas« v št. 36. To potrebo uvidijo in nam priznajo celo hišni posestniki, ne vedo pa, da je izključeno tako povišanje pri staroupokojencih, Zakaj? Ker sploh ne dobivajo stanarine. Kako naj izhajajo ti reveži s svojimi znatno nižjimi prejemki, ko letna pokojnina ne zadostu-
je za mesečno stanarino. Ne preostane jim torej druzega, kakor da prenehajo jesti, primerno oblačiti pa se že itak ne smejo.
Božičnica v Ljubljani in Mariboru.
Pred kratkim je ljubljanski dnevnik objavil, da se pomakne Ljubljana v prvi draginjski razred. Kar se pa draginje tiče, Maribor ne zaostaja za Ljubljano, če ni draginja v Mariboru še višja ko v Ljubljani. Bilo bi želeti, da tudi Maribor pride v prvi draginjski razred.
Telefon štev
Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček 10.533
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljublj ana
Stanje vloženega denarja nad 1400 milijonov kron
Prešernova ulica sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
Zdravilišie Rogaška Slatina
jbolj moderno	^lndčniti^hi
I
SiŠ	v“b	"““h “•
črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: Ma|-sept«mber	Sezona:	Maj-september
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
. Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
I
vabi vse Svoji k svojim
v Celju, Prešernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega sodišča državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani.
Cene konkurenčne.
Tiska Mariborska tiskarna