DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava* Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De* lavska zbornica — Celie. Delavska zoormca — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Dm 1.—, mali oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 itev. 107 • Maribor, sobota^ln^22^oktobra^193i^^JjeU^nil Skladnost proizvodnje s potrošnjo pomeni dokončno rešitev vprašanja mezd in delovnega lasa Industrijalci beže od rešitve tega problema in so za spekulativno gospodarstvo Industrijo zanimata dve glavni vprašanji, ki ju postavljajo delavci; to je: skrajševanje delovnega časa in zviševanje mezd In plač. Na letošnji blejski konferenci so opozorili na napore Mednarodnega urada dela, zlasti pokojnega glavnega direktorja s. Alberta Thomasa, da se skrajšuje delovni čas in da se je na zadnji konferenci Mednarodnega urada dela skoraj spredla konvencija , o kateri se že pet let razpravlja. Poročilo pravi, da delavski zastopniki utemeljujejo svojo zahtevo le matematič-n°> češ, da spravijo s tem tudi nezaposle-n° delavstvo v delo. Poročilo meni, da je zmota, če kdo mi-!l'> da je vedno neka stalna količina dela. Ta količina se pomnenju poročila izpre-m,inja po ceni delovne sile. S podraževa-n.iem dela, s tem, da se krajša delovni čas ?li zvišujejo plače, zastaja tudi produkcija ker se mora podražiti blago, mezde pa *onet zvišati, ker izgube realno vrednost. Vprašanje nastane sedaj, koliko je to Zažiranje utemeljeno. Po našem mnenju k stvar nekoliko drugačna. Produkcija “laga bi se morala vršiti po potrebi kon-*uma. Produkcija blaga ne bi smela biti °dvisna od cen, 'ampak od potrebe. V tem Primeru bi torej produkcija ne smela padati, če je dražja, ampak omogočiti bi se moralo, da se blago konzumira, ki se ga tanes konzumira nedvomno 30 do 40% premalo. To lahko sodimo po prehranjevalnih statistikah in po sramotno nizkih pezdah in pa tudi no uničevanju blaga 'n omejevanju produkcije in pridelovanja. Napaka ni torej v tem, da se skrajšuje delovni čas ali da se zvišujejo mezde, am-Pak v špekulaciji kapitalističnega gospodarskega sistema, ki izkorišča neomejeno delovno silo in konzumenta. Zastajati jrtora povsem naravno produkcija, če se k°nzumn odteguje možnost, da se uvelja-yi zaradi golega prekomernega dobička. v Logika, ki jo imajo industrijci, je iz sPekulativnih razlogov utemljena. ni pa Utemeljena z občečloveškega stališča. . Gospodje se tudi sklicujejo na tehniza-c‘jo industrije. Stroji in moderne naprave so potrebne, da industrija ne propade, ^r se mora boriti v konkurenci. Prav v jem oziru se godi človeštvu istotako ve->ka krivica. Naprednejša tehnika bi mo-rala koristiti človeštvu vobče. Godi se pa r3*n0. Moderna tehnika ustvarja večje dobičke kapitalistom, delavstvo pa mora p r,,sto v "lad in bedo. če bi moderna ennika služila vsemu človeštvu, tedaj bi delavci imeli boljše razmere in takozvano arodno gospodarstvo bi slonelo res na temeljil, naroda in mu služilo. V seda-®|em sistemu gospodarstva pa ima naj-anj dve fretiini človeštva grozovito ško-0 od moderne tehnike. Pfzrnotrivanja irtdustrirev so torej ab-olutno konservativna in brez vsakršnega odernega pogleda. Ob izboljšanih narodnogospodarskih razmer v smislu eializacije družbe bi oač ne mogli go-0riti o »večnem krogu skrajšanja delovna časa in večje mezde ter večii dragi-n''n manjši produkciii«, ker ie to nekaj pravnega. Samo dve stvari imamo: odukeijo in konzum. Ti dve stvari mo-j a biti v skladu. V skladu sta na takrat, ^ $e vrši produkcija po dejanski potrebi j^zuma, to je, da možnost, da se blago aipumira. V poštev ne prihaja toliko, Vev.le delovni čas krajši in ali so plače ampak način, v čigavo korist in v Sr>i meri se to vrši. Voli JI imo m © o naši svobodi in socialnih pravicah VI ^ ocimo v soglasju s svobodo in demokracijo. — i • - - Opozicija v parlamen- &s8wssš»»: aa£sssia-.rw Državljanska dolžnost. Volitve v narodno skupščino, kakršne u *..<*< -o Se- danje volitve se bodo vršile dne 11. decem- v narodni skupščini ni bilo. Demokratična opozicija. Po vseh dogodkih in tudi z ozirom na Svoboda državljanov nas kliče na volišče. Za svobodo državljanov je dolžan storiti vsak volilec svojo dolžnost. Ni terorja, ni vabe, ni obljube, ki bi ga smela odvrniti, da ne bi neustrašeno nastopil zanjo. Tudi stranke in kandidati morajo dati pošteno obvezo, da bodo to dolžnost v l „ i. i iQ+fxm vnlilnpm rpdii kakor za d- vocu uuguuivm i i pošteno obvezo, da dogo to uoiznosi v njič. Javne bodo in zato se lahko vrši pri- j ! nar^ni, *kuPščini i^vrši!i' Š-^rna^n^Z:^!-^ ie občutek, da se skoraj vsa opozkional- je po volilnem zakonu prepovedan vsakršen pritisk, moralni in krušni. da zmaga pri teh volitvah svobodoljubna na gibanja izogibljejo decidirane izjave v demokratična miselnost, ki je v stanu, dati j tem oziru To ni prav prepričani smo, ti lih nri tainih volitvah državi Potrebne temelje in tfdnost. To je; da je narod demokratičen in da bi ga jas-: *?.: li? ’ ] P 3 i predpogoj, ker le v pravi demokraciji je na zahteva po svobodi in demokraciji opo- gumila in zadušila. Zato smo mnenja, da mora vsa opo- vršujejo z volitvami svojo državljansko pravico in prav državljanska enakopravnost mora biti v vsakem volilcu gonilna ni v taki meri. | mogoče zbuditi potrebno skupnost in so- Volilci so enakopravni državljani, ki iz- jjdarnostt nikdar pa ne trajno brez nje. ^ ^ ^ ^ ................................. ^ . • Zato pričakujemo to miselnost od zjcjja j{j s tem geslom v volilni boj, volilcev in nove narodne skupščine. Vsi ^ naj v nagj državi zajamči svobodo in sila ki era moralno sili da fflasuie ori vo-loni, pa‘, kl SO demok raci ji nasprotni, naj demokracijo, jo utrdi ter zavaruje proti ... \ • c i \ .v P 7 vedo, da se po vsem svetu kaže, da jo mogočim nerturbaciiam ki se poiavliaio litvah po ivoJemJastnem _prepncanju. Za- narodj zahtev‘ajo * jo izvojujejo. Ti boji Obzorju pojavljajo so pa v civilizirani družbi nepotrebni, ker ni nič naravnejšega v družbi kakor svo- vedati se mora, da je človek, ne pa avtomat. ki bi glasoval po ukazih ljudi, ki imajo druge interese kakor on in sicer v svojo boda jn demokracija. socialno in moralno škodo. Volimo zaradi sodelovanja v narodni skupščini. Čiste in pravične volitve so izraz narodove volje. In to voljo morajo poslanci v narodni skupini uveljaviti. V zadnji narodni skupščini smo videli, kako nezdravo je, če opozicija ostane doma. —• Združitev demokratičnih sil je nujnost. V teh volitvah morajo nastopiti vse demokratične sile za pravico naroda. To je pa mogoče le tedaj, če so res prepojene z V svobodi in demokraciji bomo lahko uredili tudi svoje notranje razmere v zadovoljnost vseh državljanov. Bolgarski parlament sklican Ministrski svet je sklenil, da skliče bol-zdravo miselnostjo, če iskreno žele brat- j garsko sobranje dne 25. t. m. na izredno ske razmere in ne mislijo na zgodovinske zasedanje. V Bolgariji vlada v opoziciji ali plemenske predpravice ali pa celo na velika nezadovoljnost s„sedanjim režimom. Gospodje bivši poslanci so menjavali razredni teror proti delavstvu, ki je danes1 Stranke zahtevajo obnovitev demokratič- barvo in dajali pooblastila, ki niso bila postal tako popularen, kakor je krivičen.1 nega režima. Madiarske intrige proti Češkoslovaški Delegati češkoslovaške vlade v Miinchenu, Rimu in Varšavi Spor radi mejnih popravkov med |je na povratku v Varšavo izjavil, da Madžarsko in Češkoslovaško se je pretekli teden zaostril in je prišlo do prekinitve pogajanj v Komarnu. Madžari so stavili nemogoče zahteve: takojšnjo priključitev vseli od njih označeirh krajev na Slovaškem, plebiscit v »spornem ozemlju« in razdelitev Podkarpat-ske Rusije med Poljsko in Madžarsko, ki bi na ta način dobili skupno mejo. Čim so se prekinila pogajanja, so poslali Madžari svoje delegate v Rim in Berlin, da dosežejo pristanek obeh držav, ki imata sedaj besedo v »češkoslovaškem vprašanju«, na njihove zahteve. Prepričani so bili, da jim bosta tako Nemčija, kot tudi Italija pritrdili in na ta način izplačali nagrado Madžarski za njeno zadržanje v zadnjih dvajsetih letih ter še posebej za njen nastop v nemško-češkoslovaškem sporu. Ker pa v tem vprašanju med Berlinom in Rimom ni popolnega soglasja, ampak je Nemčija za to, da Podkar-patska Rusija ostane ohranjena kot za-plodek bodoče ukrajinske države, ki bi se imela ustanoviti po načrtu nemške Poljska noče več nobenega ozemlja od ČSR. Angleška vlada ie tudi mnenja, da nadaljnja delitev ČSR ni več dopustna ter da bi to bilo preko sklepov mo-nakovskega dogovora. Po nasvetu Berlina in Rima slovaški in madžarski vladi pa s^ bodo pogajanja med Madžarsko in ČSR nadaljevala. Izgloda, da bo pri teh pogajanjih izgubila) ČSR mesto Košiče in seveda še par tisoč kvadratnih kilometrov ozefrt-lia na Rusiji. Litva v obrambi da je ne doleti, kar je doletelo ČSR. Poljsko in nemško časopisje je pričelo s kampanjo proti Litvi. Litva želi preorientacijo svoje zunanje politike. Zaradi tega je litavska vlada pozvala s^oje poslanike v Londonu, Parizu, Berlinu, Moskvi, Varšavi, Pragi, Stockholmu, Rigi in Revalu, da pridejo v Kav-nas na skupno konferenco o oolitičnem položaju. Očividno gre pri tem posvetovanju za politiko, kakšna naj bo napram Nemčiji in Poljski glede gotovih aktualnih vprašanj. i/i Belgijski socialisti ostanejo največja stranka. Pri občinskih volitvah, ki so bile v vsej Be!-S1 o vaš ke t n i n v Po dkar pa tsk i! siji, so socialisti ohranili svoje postojanke, okrožjih Liege in Hainaut so osvojili še nove. Beli v Jeruzalemu in vsej Palestini Angleška vlada je odredila, da se v Pa-1 zgradbe, je angleška vojska osvojila stari lestini vzpostavi mir za vsako ceno. , Jeruzalem. Dve diviziji angleške vojske sta dobili . . . .. nalog, da ukrotita arabske »staše in raz- v Pr°vmc* !>a 50 bol' z Alabc' se ved ženeta njihova taborišča. jno v e u. , Glavni boj z arabskimi vstaši je pričel; v Jeruzalemu. Angleška vojska je obkolila1 Dežela, iz katere naj bi se bil pred dva ga narodnega socializma po osvojitvi i starj dej meS{a_ kjer s0 se skrivali vstaši tisoč leti narodil mir svetu, se sedaj duši »s?-,nc^.v0»i_VJv.^ s _e in od ondod delali izpade ter preskrbo- v krvi po zaslugi tistih iiv* ki Ukrajine, so Madžari s svojo zahtevo, ki so jo podpirali tudi Poljaki, propadli. Poljski zunanji minister Beck se ie zavzel za te madžarske zahteve do skrajnih mej. Odpeljal se je celo v Ru-muniji), da bi pridobil tamkajšnjo vlado. da bi tudi oir5 uveljavila svoje aspiracije napram ČSR, ker tam nekje ob meji Podkarnatskc Rusije in Rumu-nije živi kakšnih deset tisoč Romunov Šele, ko je videl, da v Rutnumji nima vali svoje podeželske tovariše z orožjem.! imaio interes na tem, da hujskajo Arabce Po krvavem pokolju in potem, ko so an-; proti Judom, samo zato, da na ta način gleški topovi in bombe razbile skoro -/se lahko vznemirja Angleže. Politično vrenie v Franci)! Daladier hoče videti, koliko se je spremenilo razpoloženje med volilci in namerava zato razpisati nove volitve, jo razumevanja za njegov predlog. iiiiV tem se izraža stremljenje večine raje med tem izvedel za mnenje Berlina, dikalov, ki jim ne prija ljudska fronta Nove volitve s komunisti. Radikali prirejajo zborovanja v raznih okrožjih, ki pa kažejo, da radikali sami različno presojajo položaj. l ii ■ mi voja ki odšli Sz f Prihod 10.000 italijanskih vojakov v Neapelj panije? Iz Cadiza v Španiji se je odpeljalo 10.000 italijanskih vojakov pod poveljstvom generala Bertia v Italijo. Pri odhodu vojakov je v Cadizu prišlo do demonstracij prebivalstva; demonstranti so vzklikali: »Proč s tujci! Živela svobodna Španija!«. Policija je intervenirala in zaprla veliko demonstrantov. V Neaplju pa so priredili vojakom, ki so sc vrnili, velike manifestacije, ki se jih je udeležil sam kralj in cesar. Angleški list »Nevvs Chronicle« poroča, da je Italija odpoklicala več svojih vojakov, kot pa je italijanski zunanji minister Ciano obljubil angleškemu poslaniku lordu Perthu. Kot razlog navaja list dejstvo, da je Italija dala Francu sedem milijard lir za vojne izdatke, ki bi jih bil moral Franco plačati v surovinah. Franco pa, namesto, da bi bil plačal Italiji, je surovine prodal Angliji in Franciji, vsekakor v nadi, da bo pozneje na kakšen način odplačal Italijo. To zadržanje Franca je Italijo napotilo, da je odpoklicala več svojih čet, kot pa se je bila dogovorila s Francom. Odhod prostovoljcev mednarodnih brigad Španska republikanska vlada je odpoklicala vse prostovoljce mednarod- nih brigad s fronte in jih deloma že odpravila iz Francije. Oni člani mednarodnih brigad, ki pripadajo državam, v katere se ne morejo vrniti, ker jim preti preganjanje in kazen, bodo odprem-1 jeni po želji'v tuje države, najbrž pa v južno Ameriko ali Mehiko. Na frontah ni večjih bojev Na španskih frontah je nastal prili-čen zastoj. Največ se vrše letalski boji. Nacisti napadajo z letali večja mesta in jih bombardirajo. V bojih z republikanskim letalstvom imajo zaznamovati večje izgube, deloma seveda tudi republikanci. Churchill odgovarja Hitlerju Ojačenje teženj po svobodi. Bivši angleški minister Winston Churchill je imel govor v radio, katerega so prenašale ne samo angleške, ampak tudi ameriške postaje. Churchill je odgovarjal na napade na njegovo osebo v Saarbriicknu in dejal; »Ne vem, koliko časa bo mogoče take izrodke trpeti, mislim pa, da je čas, da se vsi tisti, ki jim je svoboda pod parlamentarno vlado pri srcu, posvetujejo.« Govoreč o katastrofi, ki je doletela ČSR, je rekel: »Do te katastrofe ne bi bilo nikoli prišlo, ako bi bile izjavile že pred meseci Anglija, Francija in Rusija, da bodo nastopile solidarno s Češkoslovaško v slučaju, da bi jo kdo napadel... Toda med tem, ko so parlamentarne demokracije in miroljubne sile vsepovsod doživele poraz in stoje znatno oslabljene nevarnosti nasproti, ima svoboda toliko regeneracijske sile v sebi, da lahko tudi iz nesreče črpa nove upe. Ves svet si želi miru in varnosti. Ta pa ni dosežena z žrtvijo, ki jo je doprinesla Češkoslovaška potem, ko so jo pustili na cedilu.« Doma Ut fto Obeta se pocenitev zdravil, ako smemo verjeti poročilom listov, ki obveščajo javnost, da se bo pri ministrstvu socialne politike v kratkem sestala komisija, ki bo določila nove cene zdravilom in seveda tudi zdravilnim specialitetam. Začeti bi bilo treba kar pri aspirinu, za katerega imamo polnovreden nadomestek. Tihotapstvo saharina cvete, kljuib vsem naporom oblasti, da ga zaje?e in kljub temu, da veliko tihotapcev vjamejo in kaznujejo. Tihotapstvo ibi prestalo samo po sebi, ako bi se več ne izplačalo. Treba je samo poceniti sladkor, pa se ne bo nihče več zanimal za saharin, ki je brez vsake hranilne vrednosti. Tako pa ljudje dragega sladkorja ne morejo kupiti, ampak kupujejo ničvredni saharin, torej slabp in poceni. Tretji razred na motornih vlakih ozkotirnih železnic nameravajo vpeljati s prihodnjim letom. To je pametna zamisel, hitrejše potovanje je treba omogočiti vsem slojem prebivalstva, šele takrat imajo novotarije svoj praktičen pomen. Železniški upokojenci, ki hočejo pristopiti v neobvezno članstvo bolniškega fonda imajo časa šest mesecev po upokojitvi, najdalje pa do 31. marca 1939. Prispevki znašajo 3 odst. zavarovane pokojnine. • Železniške nesrečp. Na kolodvoru Zagreb-Sava sta trčila brzotovorni in premikalni vlak. Materijalna škoda je precejšnja. Ker so razbiti vagoni zatrpali izvozni tir, so morali brzo-vlak proti Ljubljani usmeriti preko Karlovca, kamor je dospel s triurno zamudo. Vzrok nesreče je vsekakor iskati v povečanju prorrteta v izvozni sezoni, vsled česar je enotirna proga Zagreb—Zidani most preobremenjena. Mogoče bo ta nesreča prepričala merodajne, da |Z zgradbo drugega tira ne gre več odlašati, — | Na strmem vzponu železniške proge pri Ro-, gatici v Bosni se je odtrgalo pri tovornem vlaku pet vagonov s pomožno lokomotivo, ki je rotiskala vlak. Lokomotiva in ena cisterna bencina je padla čez železniški nasip v reko Račico. Železniško osobje se je rešilo. — Blizu Pazariča, na progi Sarajevo-Dubrovnik pa so razbojniki zatrpali progo s kamenjem, da bi brzovlak iztiril, nakar bi bili izropali potnike. Barikade na progi je pravočasno opazil strojevodja tovornega vlaka, ki je vozil pred brzecem, s čemer razbojniki niso računali. Nov volilni uspeh francoskih socialistov. Na mesto pokojnega s. Longueta so bile nadomestne volitve v občinski svet Chatenay-Mala-bry. Socialistični kandidat je dobil 722 glasov, meščanski 292. Poljska vlada je v hudih škripcih. Na Poljskem bodo 6. novembra volitve v parlament, ki jih je pa opozicija, socialisti in kmečka stranka, sklenila bojkotirati. Volitve se namreč vrše po zelo reakcijonarnem volilnem redu, ki že v naprej izključuje uspeh opozicije. Vlada pa se tega bojkota boji. Kajti majhna volilna udeležba bi pomenila isto toliko, kot poraz vlade na volitvah. Gibanje za abstinenco je gotovo zelo močno, ker je bil izdan odlok, s katerim se najstrožje prepoveduje vsakršna agitacija za neudeležbo pri volitvah. Tistim, ki bi se proti tej prepovedi pregrešili grozi kazen dveh let zapora. V kolikor ta grožnja ne bo zadostovala, bodo pa še pritisnili na državne uslužbence in potom podjetnikov tudi na delavce po tovarnah, da bodo iz strahu pred posledicami šli na volišče. Ako bo to kaj pomagalo, se bo šele videlo. Takih sredstev se mora posluževati režim, ki ima slabo vest in ga ljudstvo ne mara. Poljska vlada dela volitve. Ker opozicija agitira za abstinenco pri sejmskih volitvah, so te dni policijski organi v Varšavi zasedli tajništvo socialistične stranke in dva člana strankinega odboia aretirali. Pospešeno oboroževanje Amerike. Rooseveltov osebni prijatelj Bernard Baruch se je vrnil s svojega opazovalnega potovanja p,o Evropi in po njegovem poročilu in predlogu se je Roosevelt takoj odločil za pospešeno in povečano oborožitev Amerike na suhem5, na morju in v zraku. Pripravlja se tesnejša zveza med Ameriko, Anglijo in Francijo. To je vznemirilo nekatere kroge. Tako piše »Lokal-Anzeigcr* v Berlinu, da vlada zdaj v Ameriki -pravo bojno razpoloženje za kolosalno oboroženost«. To dejstvo potrjuje, da je po Miinchenu ostala prejšnja ločitev taborov, s to razliko, da je zdaj postala aktivnejša velika Amerika. V velike odločitve šele gremo. H Avstrijske novice Po vesteh iz Londona je bivši avstrijS kancler dr. Sušnik obtožen — veleizdaje ter pride že prihodnji mesec pred sodišče. Obtoz ba je zasnovana na podlagi pisma, ki ga je P| sal 19. februarja t. 1. svojemu osebnemu M' niku in v katerem pravi, da je bil prisiljen P® tovati v Berchtesgaden k Hitlerju na obis • Tajnik je izročil pismo nemškim oblastem 111 služi za podlago obtožbe. Sodišče, ki bo s0 dilo bivšega kanclerja, določi okrožni vodite 1 Biirckel. V Salzburgu so iz ondotnega samostana ki je bil državna last, deložirali očete frančiška ne. Frančiškani so bivali v tem poslopju ze 150 let in so bili mnenja, da so poslopje Prl posestvovali. Ko jim je bila dostavljena odpo ved stanovanja, je niso hoteli vzeti na znanJ • In ker se potem niso izselili, je oblast enosta no poslala eksekucijske organe, ki so naloz'^ vso opremo samostana na vozove in jo odpe ljali v skladišča, očetje frančiškani pa so ■ ir odšli na razne strani. Katoliška 'avn°0 je razburjena. Papežev nuncij v Berlinu protestiral. Iz Češkoslovaške Češkoslovaška odpovedala pogodbo s Sovjetsko Rusijo Vsled spremenjenih razmer je ČSR odpove dala vojno zvezo s Sovjetsko Rusijo. T° ^ bilo pričakovati in niti najmanj ne začudi, kaJ ti ČSR je danes nesposobna za vsak večji o por in kot zaveznik ne pride v poštev. Zguba čeških turistov. V okupiranem ozemlju ČSR je ostala vrsta planinskih koč čeških turističnih drusteV' V Šuma vi, v Krkonoših, v severni Moravi * v poljskem okraju Beskyd' s kočami vred 1e ostalo preko meje tudi mnogo posestev in *na ša zguba več 100.000 Kč. Prizadet je s z’asli češki zimski šport, ki se bo moral obrniti v Orlicke gore, v moravske Besky in v druge kraje notranjosti države, ki pa !e žijo mnogo nižje. Sprememba radio-postaj Radioodldajna postaja v Melniku, ki je bil* poprej namenjena sudetskim Nemcem,, je sed^i spremenjena v češko oddajno postajo in bo dajali le ob 12.45 nemška poročila. Radino® dajna postaja Praha II. pa je odslej v služb* propagande države v inozemstvu. Dnevno bo' do odslej oddajali od 21.30 s te postaje čila v srbohrvaščini, ki jih je nekaj časa o dajala Bratislava. Tiskovni sklad. Detroit, Amerika: Menton Jože daroval din 140. Maribor: Fanedl Fr. din 10, Ferk din 4. Iskrena hvala. Posnemajte! Velik špijonažni proces v New-Yorku. New-Yorku se vrši velika sodna obravnav* proti vohunom, ki so stali v službi nemske vohunske organizacije. Vohuni so s pomoti® ponarejenega Rooseveltovega podpisa izvede * za tajne dveh ameriških matičnih ladij za 'e tala. Izdali so tajnosti obrežnih baterij panatu skega kanala, dveh vojnih ladij in podatke moči ameriškega atlantskega brodovja. z Nemčijo sta vzdrževala dva uradnika "e e nemške parobrodne družbe. — V zvezi s ten* procesom je nastalo v Zedinjenih državah S1 no ogorčenje proti Nemčiji. TT Dr. Avg. Reisman: V poletju 1914 Matija Peklar je bil mehke narave in velik rešpekt je imel pred gospodi iz Maribora. Toda ko je prišel žandar po kaplana, je vzrojil, udaril po mizi in enostavno prepovedal kaplana aretirati, ker se brez njegove volje kaj takega v njegovi občini ne sme zgoditi; za kaplana on jamči, da je zvest državljan in da kaj takega ni govoril. Res je zaleglo, kaplan je ostal, v farovžu. Po drugih farah pa so človeške hijene j besnele. Tudi iz sosednje Jarenine so jih peljali v Gradec. Ljudje so bili vedno bolj preplašeni in se izogibali tistih, ki so bili zaznamovani, ne da bi kaj storili ali zinili. Včasih smo si pisali s prijatelji, ki še niso bili vpoklicani, kaj bo? Tišina v moji dolini na Počeniku, sredi poti med Marijo Snežno in Sv. Jakobom je pritiskala name, kakor avgustova vročina na razpokano zemljo. Bil sem strahotno sam. Od domačije nisem videl niti hiše okrog, po cele tedne ni prišel tujec mimo nas, razun viničarjev, ki so bili moja edina družba. Včasih sem postal nestrpen in sem hitel sam čez hribe na pošto, kjer je uradovala takrat Slava Zinauer-jeva, soproga sedanjega ravnatelja »Ljudske samopomoči«. Bila je edina, s katero sem mogel v tistih težkih dneh prosto govoriti, domačini so bili vsled p>canja časopisov in hujskanja po mariborskih trgovinah in gostilnah prežeti sovraštva proti Srbom in Rusom. Naenkrat mi je pošta popolnoma izostala, ni bilo več niti pisem,- niti časopisov. čeprav sem imel oboje plačane. Minevali so . dnevi, pošte od nikoder. Soparnega avgustovega popoldneva sva se srečala s kaplanom Planincem' in se vsedla v senco kostanja Matije Peklarja. Kaplan mi je začel ves razburjen pripovedovati, da je Prišel prejšnji večer žandar od Sv. Marjete tudi po mene in me hotel odgnati iz »Rajzmanove grabe«, a da je tudi to pot vzrojil iz svoje speče energije župan Matija Peklar in aretacijo svojega varovanca odločno prepovedal. Za kaj me je hotel aretirati, ni vedel niti kaplan. Ob dolgi mizi sva molčala s kaplanom, samo ura iz zvonika je s svojim tiktakanjem rezala tišino pod kostanjem. Kaplan je bil mož odprte narave, in sva se vsikdar dobro razumela. Ljubil je iskreno narod in domovino in ni mkdar uganjal strankarske politike. Tudi to novico o nameravani aretaciji mi je sporočil ves razburjen in v skrbeh, kako bomo živeli naprej, v tem zastrupljenem ozračju in kaj bo z nami, če bodo res zdrobili Srbijo. * Bela cesta je prazna dihala pod vi- nogradi ob izsušenem potoku tja doli proti »Johanesu«! Naenkrat sc je kaplan zdrznil —: »Žandar gre, bolje je, da naju ne vidi skupaj sedeti« in je odhitel v gostilno Matije Peklarja. A krepko mi je stisnil roko. Sonce je žgalo, prav počasi se je bližal žandar po beli cesti, si brisal čelo, bajonet se je svetil v popoldanskem soncu. Bil sem mlad, pa mi je zago-rnazelo pod kožo: sedajle me bo odpeljal in mati še vedela ne bo. Vendar sem obsedel. Kot bi imel svinec v nogah, nisem se mogel dvigniti in tudi ne hotel. Gostilničarjeva hiša je bila kakor izumrla, na šoli vsa okna zaprta, tudi okrog cerkve, na dvorišču in na cesti razen orožnika nikogar. Samo njegove korake sem čul, ob bok pa mu je udarjala polna torba, ki mu je visela preko ramen. Zavil je okrog ogla, preko debelih kamnov. Spogledala sva se: dvoje mrkih oči, in že je izginil v veži gostilne. Strašna se mi je zdela samota okrog mene. V meni pa je rastel odpor do vsega, kar je tedaj kot svinec težko ležalo nad nami. Odpor proti onim, ki so gledali v nas manjvredne ljudi, narod hlapcev, ki bi naj s svojim delom in znojem, s svojo lepo, rodovitno in bogato zemljo služil drugim, tuji »gospodi« iz mesta. Težko sem ubiral pot nazaj čez hrib, ko je za Pohorje zahajalo sonce. Vn vič so tekli dnevi v praznem pričal< vanju. Pošte ni bilo od nikoder. -c čez kakšna dva tedna sem dobil cel z voj zmečkanih, raztrganih.in urnazai časopisov, pisem in dopisnic, ki so tako dolgo nekje prebirali. Potem sem imel mir. Če _pa sem zvečer ostal pri Zinauerjcvih. je Pri \ jal žandar pod okno in Prisl, tega Dvajset let pozneje sem našel i orožnika v službi našega sodišča. ^ pa je med tem svoje ime »naciona ral«, seli je spremenil v š. Jeseni sem odšel v Prago. Lansko leto mi je prijatelj Ton^ ge_ takratni tovariš iz Prage, pokaz ~ ško razglednico umetnika " lTni šoka iz avgusta 1914. na kateri . „ -g;, 14. avgusta 1914 iz previdnosti^ ni pisal, da sem pod nadz°r *te darjev in občine, da ne ^ g je in da mu več ne morem stovoijeC in bil potem jugoslovanski i je danes sodnik. Še danes. 24 let po ''^'"‘'dne in; se spominjam z £r,(’zt?. , prijatelj kot mi je pisal J>[e,]sn{! ur da se mn iz Češke, ne bi zele’ ",ko^) neskonč.nP zgodi kaj takega: biti tako ne ft TRBOVLJE Tako se ne postopa pri izplačilu mezd. Uiie 3. oktobra, ob priliki izplačila mezd 115 delavcem je vladal pri podjetju Dukič velik nered, ki ga je zakrivil računovodja g. P. Za 8 ur težkega dela dobe akordanti po din 40 do din 45. Podjetje pa je hotelo izplačati samo din 25 do din 30. To je povzročilo razburjenje med reduciranimi delavci. Na pritisk delavcev je potem moral g. P., ki je jako priljubljen med delavci, izplačati vsem polno zasluženo mezdo. Svetujemo gg. zastopnikom Podjetja — ker so še predvidene redukcije — da se taki slučaji ne zgode več. Vsaka mera cf ienKra* Polna. Po izplačilu so se reducirani | delavci napotili korporativno k županu s. Klenovšku, ki jim je obljubil vso pomoč od strani občine in naklonjenost, v kolikor bodo dani Pogoji. Kaj bo z brezposelnimi, ki imajo ve-nke družine, na zimo? Dolžnost merodajnih ~miteljey je, da vzamejo stvar resno v pretres in urede potrebno za zaposlitev 500 delavcev. Grdo ravnanje s služkinjami. V Trbovljah je. Precejšnje število uradništva in intelektualcev, ■ jteterih soproge imajo služkinje. Služkinje so ncerke rudarjev, ki si na ta način služijo svoj .Nekatere milostljive zelo grdo postopajo služkinjami. Tako se n. pr. soproga uradni-2. S- vsak čas zadira in vpije nad služki- . 99-Pri n.iej ne ostane nobena dolgo časa. Ena j . uzkinja je odšla že po enem tednu Prosila, {e milostljivo za delavsko knjižico, katero ji je a vrgla pred noge, kakor psu kost ter jo še "Zmerjala. Služkinja je zahtevala tudi za te-dni službe plačilo, toda gospa ga ni hotela ji' ampak ga ji je pozneje poslala po-otri orožnikov na dom. Opozarjamo dotično *.°spo, da se malo manj razburja in vpije nad ■uzkinjami. ki so hčerke rudarjev. Zaveda n j s~’ 'e ona zaradi rudarjev tukaj, ne pa uaarji in njih hčerke zaradi milostljive go-Spe. - Služkinje. oh i Vei'stvena tekma. V nedeljo, dne 23. t. m. 0 15. uri pop. se bo vršila prvenstvena nogometna tekma med S. K. »Amaterjem« in S. K. '•Atletikom« iz Celja, na igrišču S. K. »Ama-en,a«. Predtekma. Pridite! Smučarski k'iub »Kum« vabi na redni letni ubcni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne • novembra s pričetkom ob 6. uri zvečer v Gostilniških prostorih gospoda Sušnika. Delavska diletantska družina vabi. Dramski °dsek »Vzajemnosti« vprizori v nedeljo, dne oktobra s pričetkom ob pol 4. uri pon. Bu-arjevo_ veseloigro s petjem in godbo »Na tr-i ' gori«. Pevske točke snremlja delavski or-ester pod vodstvom s. Hudarina. To je zad-la vprizoritev te igre.' Pridite! ZABUKOVCA Umri je zaveden sodrug. V soboto, dne 15. obra smo spremili k zadnjemu počitku na-ega starega sodruga Gučka Matevža, ki je fn?,v Gaberjih pri Celju. Doživel je lepo 42 let p- *n 'e P°JIejjel operaciji. Delal je’ „„•1, \ “lnkarni v Celju in bil udeležen pri čani ' l•v*kih bojih. Radi svojega prepri-- “11 večkrat preganjan. Skrbno je od- na !jSeS* l0|k°k' °d katerih je ena hčerka žena sKSep Zupanca Iv. II., poverjenika »Delav-e Politike«. Spominu pokojnega sodruga, ki ' o iffliu dolžni zahvalo za njegovo delo, slava! reostalim ipa naše sožalje! ZDOLE PRI KOZJEM £akaio. V našem kraju nas je lepo j eyi 0 somišljenikov naše »Delavske Politike«, * zal, da smo tako revni, da si je vsak sam ne °re naročiti. Iz tujine se je vrnilo v naš kraj recej rudarjev. Prišli so po večini izčrpani in ^sredstev, Ti rudarji so zaslutili, da se tod bližini, ne globoko pod zemeljsko površino, shajajo skladi .premoga. Neki iposestnik jim ® dovolil, da so smeli pričeti z iskanjem na j®£ovem posestvu. Res so našli .precej izdatne ? ti' bi iih lahko izkoriščali, samo, da bi e našel kdo, ki bi nekaj investiral in pričel . kopanjem. Rudarji nas zagotavljajo, da bi se 20rv?eda' nakopalo dnevno po 1000 do kg (premoga. Že skromna podjetnost bi se u- dobro iziplačala, revnemu ljudsvu bi bilo pa ®lo pomagano. Bližajo se volitve. Kar nas je Rednih, bomo storili svojo dolžnost in pove-. a|i tudi drugim, da bodo vedeli za kaj gre ",,kak° naj volijo. Ob priliki se bomo zopet Slasili. s SEVNICA Nova železnica Sevnica-Št. Janž. Z vso na- «»co dovršujejo zadnja dela pri mostu čez Saje „,n Polagajo novi tir pri postaji. Dovršena j ze tudi kurilnica. Nova železnica bo vozila ' s 1. decembrom. iu [Udidati se pojavljajo že tudi v našem okra-J\ro ri JRZ bo kandidat župnik Tratnik, za $rl\ Urek- Na Mačkovi listi bi rad poskušal 0,n ■° v našenl okraju in tudi v šmarskem g. He r'lanc, uradnik pri VVinklerju. Ljudstvo pa 1)e mara ne enega ne drugega in .se možje kar Prestimo sestajajo in iščejo zaupanja vredna moža. POBREŽJE PRI MARIBORU t0uV°^,>i kltio Pobrežje. V soboto, dne 22. ok-tobr ob 18-30 in 20-3() uri' v "ede>jo 23. ok-»jyi *? °b 16, 18.30 in 20.30 uri pevski velefilm sre^a pesem — moje življenje«. Ti si moja Qi8li.' Največji tenor sedanjosti Benjamino STUDENCI PRI MARIBORU J*- Zbor Del. kulturnega društva »Vzajemne," se bo vršil dne 30. t. m. v gostilni pri "Vsi xiZa?tavi<< °b 9. uri dopoldne. Pozivajo se *b0rulani društva, da prisostvujejo občnemu Hosti m ^a izpolnijo do tega dne vse obvez- Ne verujte varaniu 1 Imamo tudi med ljudmi take, ki uživajo, če morejo napraviti spore in zmede med svojimi bližnjiki. Pri volitvah v narodno skupščino opravlja to lepo službo po svoji resnicoljubnosti znano časopisje na vse pre-tege. Svobodoljubni in demokratični vo-lilci, socialisti in drugi! Ne verujte jim, ker delajo to le v skrbi za svojo posest. Vsa navodila in pojasnila, ki se tičejo našega gibanja in opozicije, ki bo kandidirala na skupni listi, bomo priobčevali mi in ostala združena opozicija. Zavedajte se ob nasprotnih ali neresničnih poročilih, da hočejo prevariti in omalodušiti naše volilee. In to jim ne sme uspeti! LJUBLJANA Kaj je pa z zvišanjem plač nižjim ljubljanskim občinskim nameščencem? V Ljubljani vlada imenovani občinski svet že tri leta. Kmalu po nastopu sedanje občinske uprave so bile nameščencem znižane plače ob obljubi, da se zopet zvišajo. Plače so bile znižane tudi državnemu uradništvu in nameščenstvml drugih občin. Toda državni nameščenci so dobili deloma že popravljeno škodo in tudi po drugih občinah. Samo Ljubljana se ne zgane, čeprav je pri upravi intervenirala organizacija nameščencev in je bilo zaradi tega stavljenih že več interpelacij v -občinskem svetu. Občina je znatno zvišala davščine, ima denar za razne akcije, nima ga pa za svoje nameščence, od katerih so zlasti nižji za ljubljanske razmere mnogo preslabo plačani. Mislimo, da bi občinska uprava v tem oziru že lahko nekaj ukrenila, da se ne bo pozneje reklo, ida za nižje nameščence ni dovolj .skrbela. Odkupnina za vence in cvetje na vseh mrtvih dan. Vrhovni socialni svet je sklenil .pozvati javnost, da namesto vencev in cvetja na grobove umrlih daruje za pomoč revnim občanom. Poziv je umesten, samo ako se bodo tisti, ki se jih poziv v .prvi vrsti tiče, odzvali. MARIBOR Volilni imenik na vpogled v »Delavski zbornici« , Opozarjamo vse naše sodruge in somišljenike, da vpogledajo volilni imenik v nedeljo, dne 23. oktobra v Delavski zbonici, II. nadstropje (desno). Tam se tudi lahko prijavjio reklamacije. Vpogled v volilne imenike je mogoč od 8. do 12. ure in od 2. do 5. ure. Ne zamudite prilike, opozorite na to tudi vaše znance in prijatelje. Za druge ve natanko, o sebi in svojih ničesar. »Slovenec« ve natanko, kdo od njemu nasprotnih strank in skupin ibo kandidiral pri prihodnjih volitvah v Mariboru, le o svojih kandidatih molči. Mogoče mu je neprijetno razodeti to skrivnost svojim čitateljem in pa številnim reflektantoin za ta mesta, ki še vedno upajo, da niso padli skozi. Muškatelec zopet vre. V predalih mariborskega »Slovenca« je bil dolga leta, dan na dan, med najpriljubljenejšimi kostmi za glodanje odvetnik dr. Reisman, posebno .pa od znanega muškatelskega iprocesa naprej. Šele zadnje leto so se prizadeti i c vi gospodje na Koroški cesti nekako izčrpali. Toda v teh lepih in sončnih dneh, ko je začel letošnji muškatelec zopet vreti, so se špecijalisti bezgovega muška-telca kar naenkrat zopet (prebudili iz kralj Matjaževega spanja in čudom čudo, izkazali so se izredno hvaležne svojemu potrpežljivemu modelu: iz gole krščanske ljubezni, iz hvaležnosti, torej nikakor ne iz zlobe, so proglasili v četrtkovem »Slovencu« s. .dr. Reismana za mariborskega kandidata v skupščino. Seveda je nastala radi tega velika zamera, ker se « • < j/ kar gnetejo imenjaki, ki imajo preizkušene večletne stalne stike z voditelji mariborskih JNS in »Orjune« ter bi se radi pojavili na vidnejši ipolitični pozornici. Kakor je videti, se gospodje t '*/ -x il\\> ne bodo ravng težko združili, ker imajo v tem. preizkušene in že skoro obrabljene recepte. Po dolgih letih — priznanje. Socialisti so že pred mnogimi leti zagovarjali v občinskem svetu uvedbo posebne doklade na neposredne davke za .podpiranje brezposelnih. S svojim .predlogom so vsakokrat trčili ob silen odpor magistratne večine, ki je vztrajala na tem, da se rešuje brezposelnost s prostovoljnimi zbirkami. Gospodje, ki so vsa leta sem trdnovrat-no zavračali socialistični predlog, so pa lansko leto, spričo dejstva, da je prostovoljna dobrodelnost jela prav očitno .popuščati, vendarle sprejeli sklep, da se uvede 10 odst. doklada na neposredne davke, ki bo vrgla okoli 800.000 din. »Slovenec« sedaj z enako vnemo zagovarja uvedbo te doklade, kot jo je svoj čas pobijal. Tako se časi spreminjajo. To pa res ne gre! »Slovenec« graja, da banovina kljub ponovnim urgencam letos ni nakazala v Maribor še niti dinarja iz ibednostnega fonda za .podpiranje brezposelnih. Ta graja je upravičena. Kar poglejmo, kaj pravi list: »V času od 1. julija 1931. pa do 31. marca 1938 je dobil bedhostni fond iz Maribora dinarjev 6,901.009, Maribor pa je dobil za svoje brezposelne iz tega fonda samo din 1,630.500. torej za 5 in pol milijona manj, kakor je vanj plačal.« —< Kaj bi bilo, ako bi se bednostni fond ne stekal več v skupno blagajno, aimpak v .blagajno občine, v kateri je bil vplačan? Potem bi »Slovenec« ne imel več povoda pritoževati se nad zapostavljanjem. Vpokojenci, člani Podpornega društva žel. del. in uslužb. se obveščajo, da se dobijo v društveni pisarni nova društvena pravila. Vaja v zatemnitvi mesta za slučaj letalskega napada bo v dneh 24. in 25. oktobra. Vsa okna morajo biti zatemnjena, ulične razsvetljave ne bo. Po cestah in ulicah je prepovedano svetiti ali prižigati vžigalice. Žarometi vozil, torej tudi koles, morajo biti prevlečeni s črnino, ki ima v sredini odprtino široko 5 do 8 cm, visoko pa 1,5 cm, nad njo in ob straneh naj bo strešica, ki usmerja žarke poševno navzdol. Prekršitev navodil se kaznuje. Perutninska razstava. V dneh' 22. do 24. oktobra bo pri »Unionu« perutninska razstava. Razstavljena bo samo rjava kokoš (štajerska pasma). Banska uprava je poskrbela, da bodo vse razstavljene kokoši odkupljene, ako bodo razstavljalci to želeli. Zveza delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev, Zagreb, podzveza Maribor, priredi v soboto, dne 22. oktobra 1938 ob 20. uri v veliki Kazinski dvorani ob priliki 20-letnice smrti Ivana Cankarja spominski koncert. Poleg spominskega govora, ki ga bo imel s. Petejan, bodo nastopili: Glasbeno društvo želez. del. in uslužb., (dirigent Maks Schonherr), Delavsko pevsko društvo »Froh-sinn« (R. Glabučnik), Železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« (A. German), Pevsko društvo »Grafika« (V. Živko), Prvo glasbeno društvo tekstil, delav. in namešč. (J. Bračko), Delavsko pevsko- društvo »Enakost« (M, Ple-vanč), Pevsko društvo pekovskih pomočnikov (A. Horvat), Kombiniran zbor (V. Živko). — Vstopnina din 10, 8, 5 in 3. Odbor. Vinsko trgatev priredi v nedeljo, dne 23. t. m. v gost. »Felič« na Teznu pri kolodvoru, I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru. Začetek ob 15. uri. Seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila dne 26. oktobra ob 6. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je: prepis cerkve sv. Barbare na Kalvariji na župnijo, dodelitev kazinske dvorane študijski knjižnici, pravilnik mestne Ljudske kuhinje, preureditev plinarne, nabava avtobusa itd. Najbrž bodo tudi določeni člani volilnih komisij. Stariše opozarjamo na občni zbor društva »Šola in dom«, ki se bo vršil v pondeljek, dne 24. t. m. v prostorih »Ljudske univerze« ob 20. uri zvečer. Na dnevnem redu je tudi predavanje prof. Bizjaka o temi: »Stiki med šolo in domom«. i Strašna smrt divjeg? 'lovca. V šmiklavškili | gozdovih so pretekli teden divji lovci ponoči streljali fazane. Ko so hodili skozi robidovje se je posestniku Karlu Pulkotu z Dobrave pri Teznu sprožila puška in ves naboj, okoli 60 svinčenih zrnc, ga je zadelo v spodnji del telesa. Tovariši, ki so bili z njim, so ga pustili ležati preko noči na goli zemlji brez pomoči. Palico je imel še toliko moči, da je pred seboj zakopal v zemljo patrone. Potem se je one-i svestil. Naslednji dan sta dva div.ia lovca po-. slala nekega fanta, da je poiskal Pulkota, mu | vzel puško ter jo skril. O dogodku pa tudi ni | nikogar obvestil. Šele zvečpr so neki ljudje po naključju našli ranjene?. Pulko ie v strašnih mukah umrl v bolnici. To so posledice nesrečne lovske strasti “*• -‘-t t.. .ij tt