cena 9 din 16. aprila 1981 V;' '»š' ^ ^ 'p mHbUbBF Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Dušan Gačnik, odgovorna urednica: Majda Žlender II št. 15—letoXXXX DELAVdKA ENUTNUbT Tako kot iskre na sliki hite v zadnjem obdobju pri nas cene vsaka po svoje. Zakaj, preberite na straneh 2 in 3. ( Foto: Adi Fink) Ni odločitev mimo samoupravi] aleev Pomen pobude, ki jo je sprožil tovariš Tito na kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, o nadaljnji demokratizaciji političnih odnosov oziroma o kolektivnem delu in odgovornosti, narekuje, da nenehno preverjamo, do kod smo prišli pri njenem uresničevanju. To zahteva tudi odmevnost pobude med delavci in občani, ker gre pri tem pravzaprav za zagotavljanje njihove neposredne udeležbe v vseh procesih odločanja. Dosedanje uresničevanje pobude je pokazalo, da je ključno vprašanje, katera sredstva in poti izbiramo in ubiramo za vsebolj demokratično in kolektivno odločanje in politično delo. Teh je večin kažejo na zahtevnost naloge. Na prvo mesto moramo postaviti utrjevanje organiziranega vpliva delavcev in občanov na delo samoupravnih, delegatskih in družbenopolitičnih organov in teles. To konkretno pomeni večjo aktivnost in vlogo osnovnih organizacij zveze komunistvo, socialistične zveze, sindikata in drugih organizacij. Predvsem pa pomeni tudi utrjevanje delegatskega odločanja, tako da ni drugih družbenih odločitev mimo delegatov, delegacij in delegatske baze. Na ta način realiziramo in lahko zahtevamo tudi odgovornost vseh in vsakogar, se pravi, skupno in individualno odgovornost za razvoj in razmere v temeljni organizaciji združenega dela, v krajevni s skupnosti, v združenem delu, občini, republiki in federaciji. In v okviru tega vzpostavljamo in zahtevamo večjo kolektivnost dela družbenopolitičnih organov, njihovo odgovornost do razpoloženja med delovnimi ljudmi ter redne spremembe v njihovi sestavi in med nosilci družbenih funkcij, kar med drugim omogoča tudi skrajševanje mandatne dobe. Seveda pa tudi vzpostavljamo družbeni nadzor nad delom teh organov in nosilcev funkcij. Se pravi, da so vse temeljne naloge, ki izvirajo iz pobude tovariša Tita, hkrati sestavni del naše ustavne in politične usmeritve. Vsebina pobude tovariša Titra je in mora biti zato stvar celotne samoupravne in družbenopolitične akcije. Zato so naloge, ki jih v tej akciji izpolnjujemo, hkrati naloge, začrtane tudi v siceršnji irganizirani akciji socialističnih sil. To seveda velja tudi za oceno, do kod smo prišli pri uresničevanju pobude. Širimo možnosti delavcev in občanov za ustvarjalno angažiranje v socialistični zvezi, delo sindikatov je vse manj delo izvršnih organov, komunisti v osnovnih organizacijah se vse bolj zavedajo svoje odgovornosti za neposredno delovanje med delavci in občani, itd. Toda — še vedno obstajajo takšne osnovne organizacije sindikatov, ki ne zagotavljajo uresničevanja interesov delavcev ob mnogih pomembnih vprašanjih, sekcije socialistične zveze uspešno delujejo ali pa tudi ne, politična dejavnost komunistov ne poteka vselej zgolj v inštitucijah političnega sistema, v teh inštitucijah še nastajajo odločitve brez široke demokratične verifikacije, ponekod vidijo uspeh le v spremembah mandatnih dob, ne pa tudi v kolektivnosti odločitev, osebne odgovornosti še nismo povsem zaostrili... To so hkrati tudi odprta vprašanja, za katera je odgovor nanje — in to odgovor v praksi—ključ za izhod iz našega izrazito zahtevnega družbenoekonomskega položaja. Tudi stabilizacija ni le tehnično ali administrativ neekonomsko opravilo, pač pa stvar zavestne odločitve sa-moupravljalcev, njihove skupne angažiranosti, osebne zavzetosti in odgovornosti, stvar uveljavljanja oziroma uresničevanja delegatskih odločitev in samoupravnega družbenoekonomskega sistema. Odgovor bomo morali temeljito zastaviti tudi v pripravah na obsežne spremembe v sestavi delegacij in družbenopolitičnih teles v prihodnjem letu, ko bodo izvedene volitve in potekale številne volilne konference in kongresi. O tem so ta teden spregovorili tudi na seji CK ZK Slovenije: »Zveza komunistov se bo zavzela za to, da se dogovorjena načela in merila kadrovske politike, načela rotacije, omejevanja ponovne izvolitve, nezdružljivosti funkcij in reelekcije dosledno uveljavljajo. Upreti se moramo takoimenovanemu horizontalnemu kroženju kadrov. Še zlasti pa moramo v vseh kadrovskih postopkih —od evidentiranja do izvolitve ali imenovanja — zagotoviti demokratičnost ter doseči, da bodo delavci in občani predlagali možne kandidate in razpravljali o njih.« Poleg številnih sprememb v družbenopolitičnih organih in poleg uveljavljanja vedno novih ljudi, ki smo jih v Sloveniji na različnih ravneh izvolili na družbenopolitične funkcije na zadnjih volitvah in po Titovi pobudi na drugih volilnih zborih v Sloveniji, bo tako nedvomno pomembno, da bo med stotisoči delegatov, aktivistov, članov samoupravnih organov in političnih delavcev ponovno najširši krog novih kadrov, ki bodo kos današnjim zahtevnim problemom. To pa pomeni nadaljnje vključevanje tudi tistih, ki so že doslej uspešno delovali. Peter Bregar Iz vsebine: Na strani 8 in 9 priloga Sindikalni poročevalec, ki prinaša Ugotovitve ter stališča predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o uresničitvi stališč in sklepov po 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije o oddihu in rekreaciji delavcev Anketa o pripravah na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije O življenjskih vprašanjih delavcev Stran 5 Stanovalci ob Žalah se sprašujejo Kdaj od neprijetnega soseda Stran 6 Ocene o kulturni ljubiteljski dejavnosti v minulem štiriletnem obdobju Živeti bogato — živeti ustvarjalno Stran 12 KAJ O TEM MENITE VI? Naraščajoče cene so še vedno v ospredju pogovorov, predvsem tiste, ki nam najbolj grenijo življenje. Marsičemu se namreč še lahko odrečemo, toda nekaterim stvarem nikakor ne. Predvsem velja to za »streho nad glavo«. Medtem ko nas statistiki o naraščanju najrazličnejših cen — od solate do avtomobila — redno seznanjajo v dnevnem časopisju, pa so cene stanovanjskega metra bolj ali manj skrivnostne do same vselitve. Ali jih statistika ne more dovolj hitro spremljati ali pa je gradbincem kaj malo do tega, da bi šle v javnost. Sicer pa odgovor na to vprašanje v zvezi s stanovanjskimi cenami bržkone ni najbolj zanimiv. Zato smo se tokrat odločili, da za večino občanov bolj zanimivo vprašanje naslovimo predsedniku sindikalne konference SGP Grosuplje, ki gradi stanovanjsko zgradbo za skupščino občine Bežigrad. V stanovanja na prvih štirih stopniščih so se srečni lastniki že vselili konec marca, za kvadratni meter stanovanjske površine pa so morali na koncu odšteti okoli 16.000 dinarjev. To pravzaprav v primerjavi s sedanjimi napovedmi o novih cenah niti ni pretirano visoko, čeprav so najbrž tisti, ki so toliko morali odšteti za kvdratni meter stanovanjske površine, z nami ne bodo strinjali. Bolj zanimivo pa je, da poleg omenjenih štirih stopnišč ista organizacija združenega dela gradi še peto stopnišče, ki bo po izjavah delavcev zgrajeno konec junija letos. To pa seveda niso edine informacije, ki jih je moč izvedeti na skoraj dokončanem gradbišču. Med drugim lahko bodoči stanovalci zvedo tudi ceno, ki jo bo treba odšteti za stanovanjski meter na tem stopnišču. Precej višja je od tiste na prvih štirih, saj bo menda znašala kar okoli 22,000 dinarjev. Za toliko pa se bo moral stanovanjski meter podražiti zaradi višje cene cementa, česar pa še popoln laik ne more povsem razumeti, saj so stanovanja v glavnem dokončana in kakšnih večjih količin cementa najbrž ne bo več potrebno. Ne le bodočim lastnikom stanovanj na petem stopnišču stanovanjske stavbe za skupščino občine Bežigrad, tudi nam načrtovana podražitev v zen-sku okoli 6.000 dinarjev ni povsem jasna. Ker pa smo prepričani, da so o novih elementih za podražitevže govorili na delavskem svetu SGP Grosuplje in da je kakšen član sindikata tudi sodeloval pri tem odločanju, prosimo tovariša Rada Štera, da nam razčleni to, za tri mesece kar precejšnjo in nerazumljivo nameravano podražitev. Uredništvo DE V središču pozornosti JJJgj16 1,81 stran 2 Ljubljanski družbeni pravobranilec samoupravljanja o svojem lanskoletnem delu Ogledalo delavske veljave Iz poročila o svoji dejavnosti v minulem letu, ki ga je ljubljanski družbeni pravobranilec samoupravljanja poslal pred dnevi »sredstvom javnega obveščanja«, je razvidno, daje takšnih prošenj za nasvet ali za družbeno pomoč pravobranilca vedno več, v vseh ljubljanskih občinah (v Bežigradu imajo svojega pravobranilca), pa tudi v litijski in grosupeljski občini. Leta 1976 je obravnaval komaj 227 primerov, lani pa že 1176. Predvsem gre za nepravilnosti s področja delovnih razmerij, varstva družbene lastnine, pa za nesporazume pri delitvi osebnih dohodkov, težave zavoljo neurejenih samoupravnih aktov in za napake pri sprejemanju in uveljavljanju samoupravnih sporazumov. Pomoč družbenega pravobranilca so predvsem terjali delavci ali skupine delavcev (v 671 primerih), njihove družbenopolitične organizacije (zlasti gre za sindikat in partijo) pa so skušale urediti samoupravne nesporazume prek družbenega pravobranilca samoupravljanja samo s 33 predlogi in prošnjami, naj posreduje. Ti podatki kažejo, da samoupravljanje še ni povsem postalo last delavcev v vseh delovnih organizacijah in da marsikje še ne poznajo svoje samoupravne organiziranosti, še zlasti pa ne pravic in dolžnosti pri gospodarjenju, poslovanju in delitvi, pa tudi ne vzrokov in posleadic organizacijskih sprememb na področju samoupravljanja. Delavec prihaja k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja predvsem zato, ker v svoji delovni organizaciji ni našel dovolj možnosti, da bi dobil odgovore na vprašanja, ki ga zanimajo kot samoupravljavca, ali pa zato, ker ne ve, kako naj bi uveljavljal svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Težnja po resnični veljavi delavcev v sistemu odločanja je torej bistvo vseh prizadevanj, na osnovi katerih je lani deloval družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani s svojimi nasveti in z razgovori v delovnih kolektivih. Nekdanjega strahu, da bi pred »tujcem« ali z njegovo pomočjo prali svoje »umazano perilo«, ni več. Odtod tolikšno povečanje števila »primerov«, s katerimi se je ukvarjal ljubljanski pravobranilec in nam pomagal, da smo našli rešitve. (Lani je ie petkrat predlagal javnemu tožilstvu, naj ukrepa, samo enkrat pa je poslal »zadevo« sodišču druženega dela). Drži pa tudi, da pravobranilec samoupravljanja ne bi imel toliko dela, če bi se v organizacijah združenega dela bolje samoupravno organizirali in če se ne bi kar naprej ukvarjali z enakimi ali podobnimi napakami in pomanjkljivostmi. Še se dogaja, da delavci ne poznamo svojih samoupravnih dolžnosti, pa tudi pravic ne, čeprav o njih zelo radi govorimo, da pogostokrat ne vemo, kako ;‘j opredelimo svoja stališča na referendumih, na zborih delo -, n ljudi ali na sestankih sam upravnih skupin, ker nam poprej niso povedali, za kakšne bistvene spremembe gre. V minulih treh desetletjih je samouprava postala temelj vsega našega družbenega prizadevanja, napake in slabosti na tem področju pa še kako vplivajo na naše počutje, povzročajo nepotrebne spore, ki jih sami ne znamo ali ne moremo razrešiti. V takšnih primerih se zatečemo po pomoč k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Marsikje še vedno prihajamo v organizacije združenega dela zgolj kot mezdni delavci, zanemarjamo samoupravo ali ne pomislimo nanjo vse dotlej, ko se nam zgodi »krivica«. Potlej gremo k družbenemu pravobranilcu. Pa bi lahko kar sami, v svojem kolektivu, našli odgovore na vprašanja, ki nas težijo. V delovnih organizacijah imamo veliko in preveč samoupravnih splošnih aktov in marsikdo med nami ne ve, kaj smo vanje zapisali, samoupravo smo tako zapletli, da se v njej ne znajdemo, partijske in sindikalne organizacije pa tarnajo, da so jih vodilne strukture »postavile na stranski tir«. Doma moramo torej narediti red tam, kjer so vznikle nepravilnosti in težave, s katerimi po nepotrebnem obremenjujemo družbene pravobranilce samoupravljanja. Če pa tega res ne moremo storiti, se pravi, če zadev, ki nas pestijo, res ni moč urediti v našem samoupravnem okoljuf potlej pokličemo pravobranilca. Za samoupravljanje moramo namreč predvsem skrbeti sami, sjužba pravobranilstva pa nam bo pomagala, da bomo premagali tudi tiste čeri, ki jih še ne znamo. V poročilu ljubljanskega pravobranilca samoupravljanja je med drugim rečeno: »Zavoljo razreševanja ključnih problemov varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine je družbeni pravobranilec samoupravljanja naslavljal svoje pobude, opozorila in mnenja samoupravnim organom z zahtevo, da z njimi seznanijo delavce in da sklepi oziroma ukrepi dobe širno potrditev. Tako je s preventivno dejavnostjo, ki se je izražala v neposrednem sodelovanju z delavci, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v, združenem delu, z nasveti, opozorili in pobudami po samoupravni poti odpravljal nepravilnosti. V najbolj zahtevnih in težavnih primerih je družbeni pravobranilec sodeloval z izvršnimi sveti občinskih skupščin, s komiteji občinskih konferenc zveze komunistov in z občinskimi sveti zveze sindikatov, vendar pa praksa takšnega sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi in političnimi vodstvi ni bila v vseh občinah enako uspešna. Izkušnje tega sodelovanja kaže utrjevati in razvijati tudi v bodoče.« Isto pa velja za sodelovanje pravobranilca z osnovnimi organizacijami sindikata in partije, ki so predvsem poklicane, da skrbe za samoupravno veljavo delav-cev- Janez Voljč Večina cen ni usklajenih z zakonom o cenah, z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju in družbenim dogovorom o politiki cen NE DO NAJVISJE, AMPAK KAKO DO NAJNIŽJE CENE Na področju cen vlada pri nas zmeda. Kolektivi se obnašajo kakor lačni pred preobloženo mizo. Toda niso tako lačni, kakor je videti in tudi miza ni toliko obložena, kakor mislijo. Oziroma tisto, kar je na njej, mora biti za vse, ne le za nekatere... Takšna primerjava se nam je v redakciji utrnila, ko smo v minulih dneh končali našo akcijo, v kateri smo želeli preveriti, kakšno je stanje na področju cen v Sloveniji. V ta namen smo obiskali nekaj kolektivov, eno splošno združenje tozdov pri gospodarski zbornici Slovenije, kjer smo zastavljali v bistvu enaka vprašanja. Ali so v kolektivih upoštevali vse kriterije, ki jih za oblikovanje cen predpisuje novi zakon o cenah, ali so se držali okvirov, ki jih za rast cen predpisujeta resolucija o družbenoekonomskem razvoju in Družbeni dogovor o izvajanju politike cen za letos... In če se niso, zakaj ne? Prisostvovali pa smo tudi seji sveta Republiške skupnosti za cene, na kateri so obravnavali podražitve, ki so jih delovne organizacije sprejele v marcu. Rezultat naše akcije je zapisan v uvodu... Trditve in resnica... Iz obiskov v posameznih kolektivih smo posneli, da so se povsod držali vseh predpisov in omejitev, kjer pa se jih niso, so višje podražitve upravičene kot le kaj. Cene so tudi oblikovali točno po določilih zakona o cenah, se pravi, da so o dvigu razpravljali delavci na zborih delavcev, da so kolektivi pogledali, kako bo podražitev njihovih izdelkov vplivala na proizvodne stroške v njihovi reprodukcijski celoti, koliko utegne zaradi teh podražitev upasti življenjski standard. Pred podražitvijo so tudi izkoristili vse svoje notranje rezerve: torej ni moč več bolje organizirati proizvodnega procesa, znižati stroškov proizvodnje. Tudi stroškovnega principa oblikovanja cen, ki ga novi zakon o cenah negira kot zveličavni način oblikovanja cen, ne upoštevajo, pač pa vse ostale ekonomske in tržne kriterije... Toda to seveda v večini primerov t— ne drži. Na seji sveta republiške skupnosti za cene so za večino novih cen, tistih, ki jih kolektivi sprejmejo po samoupravni poti z internimi akti, skupnost za cene pa jih »le« evidentira (če so seveda sprejete v skladu z zakonskimi določili in vsebino resolucij in družbenih dogovorov o politiki cen), ugotavljali, da niso bile oblikovane povsem v skladu s sprejetimi »normami« za oblikovanje cen. Vzemimo za primer cene izdelkov industrije gradbenega materiala: vse tako kaže, da cen v tej dejavnosti kolektivi niso usklajevali med seboj, kajti če bi jih, bi na primer za cement ostalo kaj več menevrskega prostora, kakor ga je. Ob tem pa vsi priznavajo industriji cementa, da posluje v gospodarsko nemogočih razmerah, da so vzroki za izgubo jasni in tudi, da jih je treba odpraviti (z višjo ceno, seveda). Pa to seveda ni edini primer, ki dokazuje, kako daleč so načela o oblikovanju cen na samoupravni osnovi daleč od resničnega dogajanja na tem po- dročju. Na svoji zadnji seji pred nekaj dnevi je svet Republiške skupnosti za cene obravnaval cene, ki so jih kolektivi poslali v evidenco marca letos. Obvestilo, da so povečali cene, je poslalo 154 delovnih organizacij. Samo okoli 6 odstotkov jih je nove cene izoblikovalo povsem v skladu z zakonom o cenah in resolucijo ter družbenim dogovorom o cenah. Za boljše razumevanje moramo dodati, da družbeni dogovor in resolucija uokvirjata rast cen za letos takole: proizvajalčeve cene naj bi se podražile za največ 26 odstotkov, cene na drobno in življenjski stroški bi smeli porasti kvečjemu za 20 odstotkov in cene storitev za 10 odstotkov glede na lani doseženo raven rasti cen. Pri tem delovne organizacije, ki so cene povečale v lanskem zadnjem trimesečju, v prvi polovici letošnjega leta cen praktično ne bi smele dvigovati. Te cene smejo rasti znatno IH K j ; Jt ci, toda recimo, da jo — le problematiko svojega tozda, nemara še položaj delovne organizacije kot celote. Dlje njihovo poznavanje in zato tudi interes ne sežeta. Njihov odnos do družbene lastnine je podjetniški, skupinsko-lastniški. Tako tudi ni čudno, če so v večini primerov novi zakon o cenah in lansko sprostitev cen sprejeli kot svojo izključno pravico, skupnost za cene pa kot administrativno prepreko, ki se vtika v njihove samoupravne pravice. To dokazujejo tudi sila redki primeri, da so kolektivi ponovno poslali republiški skupnosti za cene svoje nove cene, potem ko jih je najprej skupnost zavrnila kot nesprejemljive. Tudi je mnogo laže oblikovati višjo ceno kakor iskati notranje rezerve. Pri tem ni pomembno, da povišanje cene udari najpozneje v pol leta nazaj, ponavadi celo dvakrat — z višjimi življenjskimi stroški in višjimi cenami repromateriala. dosti bolj prisotna. In tako dalje. Ostro zoper »pravice« Kaj torej storiti za umiritev rasti cen? »Delavci imajo danes vse samoupravne možnosti, da se dogovarjajo o oblikovanju cen. Toda tako svobodnega oblikovanja cen, kakršno se je razmahnilo pri nas, zakon o cenah seveda ne pozna in je tuje tudi določilom resolucije in družbenega dogovora. V takšni svobodi je seveda tudi zakon težko uresničiti, s tem pa je težko uresničiti tudi načela samoupravnega oblikovanja cen. Tudi izenačevanje pogojev gospodarjenja, kar je še posebej naloga skupnosti za cene, je onemogočeno. V teh razmerah skupnost za cene, ki je samo sestavni del sistema samoupravnega oblikovanja cen (ne pa Cene osnovnih živil so sicer nadzorovane, predvidene so tudi kompenzacije. Toda življenjski stroški kljub temu naraščajo. .. počasneje kot cene drugih proizvajalcev, tako da v prvem polletju letos ne bi bistveno vplivale na skupni porast cen. Dobra četrtina od omenjenih 154 delovnih organizacij je cene sicer oblikovala v skladu zakonom, toda hkrati je presegla okvire, ki jih za rast cen določata resolucija in družbeni dogovor o cenah. Njihove nove cene so previsoke. Ostale delovne organizacije pa se niso držale določil zakona o načinu oblikovanja cen niti resolucij-skih in z družbenim dogovorom določenih okvirov za rast cen. Ob vseh teh podatkih sta se nam utrnili dve vprašanji — zakaj se kolektivi obnašajo tako in kako preseči takšno stanje na področju oblikovanja cen. Zakaj s trudom, če gre tudi brez njega... Predvsem so delavci o celovitih gospodarskih razmerah in posledicah dvigovanja cen premalo obveščeni. Zato poznajo — kolikor jo sploh v resni- Še mnogo teže, kakor se zapreti za svoj plot, pa se je dogovarjati ocenah v svoji reprodukcijski celoti. Seveda vpliva na takšno obnašanje tudi nekaj objektivnih, zunanjih dejavnikov, na katere za zdaj kolektivi nimajo vpliva. Pri tem seveda ne mislimo toliko na dejstvo, da je težko preseči ukoreninjene navade iz prejšnjega sistema administrativnega določanja cen, kjer se je bil boj na relaciji zavod za cene — delovna organizacija. Bolj vpliva na »razpoloženje« v združenem delu dejstvo, da vpliva tržnih zakonitosti pri nas zaradi pomanjkanja vrste izdelkov praktično ni. Kreditni pogoji, čeprav jih je zvezni izvršni svet pred kratkim zaostril, še vedno dodobra pomagajo pri prodaji tudi slabim izdelkom. Zaostritev kreditnih pogojev namreč ni prišla s prave strani. Zvezni izvršni svet bi moral zaostriti pogoje na trgu tako, da bi banke sredstva za kreditiranje maloprodaje potrošniškega blaga odobravale direktno kupcem, namesto da jih dajejo proizvajalcem, ki si tako pogosto neupravičeno (glede na kakovost in ceno svojih izdelkov) izboljšujejo pogoje na trgu. V sedanjih tržnih razmerah tudi ni zaslediti omembe vredne konkurence tujih izdelkov, ki bi morala biti (v normalnih tržnih razmerah) policaj ali administrativna ovira, kot sodijo mnogi in se tako tudi vedejo, op. p.), mora seveda poseči tudi za svojimi (nepopuMrnimi toda samoupravnimi) pravicami in podivjane cene krotiti. Zlasti še, ker skušajo prenekateri položaj, kakršen je, obrniti izključno sebi v prid,« Tako nekako je dejal Jože Strle, predsednik Republiške skupnosti za cene, na zadnjem sestanku sveta skupnosti. Svet skupnosti je seveda ravnal razmeram primerno: vsako povišanje cen morajo kolektivi utemeljiti (tako kot zahtevata zakon in družbeni dogovor); svet zavrača vsako ceno, ki bo prekoračila okvire rasti, določene z resolucijo in družbenim dogovorom (se pravi 26 odstotno rast pri industrijskih izdelkih). Kolektiv, ki bo dobil ceno zavrnjeno, bo moral v 15 dnevih pripraviti nov predlog za podražitev. Samo izjemoma bodo posamezne cene prerasle 26wodstotno povečanje: pri izgubaših in kolektivih, ki bodo zaradi cen v izjemno slaben gospodarskem položaju. Toliko lahko (z vetom na dvig cene) skupnost za cene vpliva na rast in oblikovanje cen. Nadaljnjo besedo, če kolektivi ne upoštevajo mnenja skupnosti, ima sodišče združenega dela. stran 3 V središču pozornosti 16. aprila 1981 Kolektiv je del družbe... Toda na oblikovanje cen morajo odločilno vplivati kolektivi. Osnovno vodilo pri tem mora biti, da dejavnost kot celota s svojim predlogom za zvišanje cene svojim izdelkom pogleda tudi »čez svoj plot« — k sosedom v reprodukcijski verigi pa tudi širše v družbo (glede vpliva na življenjske stroške). Dogovoriti se za novo ceno v okviru reprodukcijske celote bo seveda gromozansko obsežna samoupravna naloga, toda drugače ne bo šlo. Kateri kolektiv v dejavnosti, ali pa v reprodukcijski verigi, bo drugemu priznal, da je v težjem gospodarskem položaju, pa mu bo zato »odstopil« pravico, da poveča svojo ceno za večji odstotek? »Ko bomo to dosegli,« je dejal Jože Strle, »bo to velika zmaga samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja.. .« Vsekakor pa brez takšnega dogovarjanja ne bo šlo več. Dejstvo, ki ga moramo sprejeti takšnega, kakršno je, je, da bo treba izgubaše in kolektive, ki zaradi dosedanjega oblikovanja cen niso v dobrem gospodarskem položaju, »reševati« z dvigom cen, ki bo v posameznih primerih tudi presegel družbe- nodogovorjene okvire. Zato vsi kolektivi ne bodo mogli povečati svojih cen do zgornje dovoljene meje (ki je hkrati seveda tudi meja poprečnega dviga cen), pač pa se bodo morali dogovoriti za »selektiven pristop«. Treba bo pač pogledati, kateri kolektivi so v najtežjem gospodarskem položaju — in zakaj. Treba bo ugotoviti, ali je neka cena še ekonomsko in družbeno upravičena in če ni, bo treba iskati druge rešitve. Tudi z opuščanjem izdelave predragih izdelkov. Pri tem seveda ne gre le za izgubaše in zelo slabe gospodarje (zaradi objektivnih okoliščin); najvišjo poprečno dovoljeno povečanje cene naj bi dosegli le redki, res upravičeni kolektivi. Združeno delo si bo moralo prizadevati ne za to, da bo dvignilo cene do najvišje dovoljene ravni, pač pa za to, da bo cene dvigovalo kolikor je najmanj mogoče. Le tako bomo dosegli gospodarske cilje, ki smo si jih zastavili v tem srednjeročnem obdobju, in kočni cilj, stabilizacijo gospodarskega položaja. Gradivo so zbrali: Marjan Horvat Damjan Križnik Janez Sever Franc Kranjc Boris Rugelj Foto: Andrej Agnič Naši sodelavci so obiskali splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala, kolektiv opekarne v Ljubečni pri Celju, Stavbenika iz Kopra, Žita iz Ljubljane in Viatorja — SAP iz Ljubljane. Spraševali smo, kako in za koliko ter zakaj so spreminjali svoje cene (na zbornici smo seveda povpraševali, kako so cene kolektivi iz te dejavnosti usklajevali med seboj). Njihove odgovore smo zapisali v naslednji »anketi«. Primerjate jih lahko s stališči Republiške skupnosti za cene, kakršne smo zapisali. v_________________________________________________ Splošno združenje tozdov gradbeništva in industrije gradbenega materiala Naše .podražitve so upravičene! »Na seji komisije za cene Splošnega združenja tozdov gradbeništva in industrije gradbenega materiala smo preverili vsa predvidena povečanja cen v teh dejavnostih in ugotovili, da se cen praktično ne da znižati, ne da bi s tem ogrozili reproduktivno sposobnost delovnih organizacij in v nekaterih primerih socialno varnost delavcev. Zato smo pooblastili našega delegata v svetu republiške skupnosti za cene, da na seji sveta zagovarja to naše stališče.« Tako nam je povedal Strahinja Vukovič, svetovalec v splošnem združenju za industrijo gradbenega materiala. Industrija gradbenega materiala letos močno presega dogovorjeni ritem rasti cen (pogovarjali smo se izključno o cenah industrije gradbenega materiala, kajti cene gradbenih podjetij so odvisne od le-teh). Toda na splošnem združenju trdijo, da so se cene oblikovale po vseh merilih, ki jih zahteva zakon o cenah. Strokovne službe združenja so tozdom pomagale oblikovati kriterije za oblikovanje cen — »... kakor so vedele in znale, kajti iz zvezne skupnosti za cene navodil za uporabo kriterijev še ni...«. V merilih in kriterijih za oblikovanje cen v gradbeništvu, kot trdijo sami, niso upoštevali stroškovnega principa, pač pa so pripravili kriterije na osnovi normativov porabe materiala, delovnega časa, energije itd. Industrija gradbenega materiala je letos predvidela povečanje cen v povprečju.za okoli 60 odstotkov, s tem, da bi se posamezni izdelki podražili od 6 do 136 odstotkov. Toda najpomembnejši izdelki, tisti, ki bodo najbolj vplivali na stroške gradnje, naj bi se podražili od 30 do 60 odstotkov. Tako visoke odstotke na poslovnem združenju ne pripisujejo v tolikšni meri kot bi pričakovali podražitvam energije, pač pa dosedanjemu načinu oblikovanja cen. Doslej so se ti izdelki lahko podražili enkrat letno za 10 odstotkov, ne da bi bilo treba podražitev obravnavati posebej (treba jo je bilo le evidentirati). Toda lani, na primer, je vrsta izdelkov padla pod režim zamrznitve, še preden so delovne organizacije smele povišati ceno. Tako so ti izdelki ostali na enaki ravni cen kar dobro leto dni in pol, nekateri pa tudi skoraj dve leti. Zato ostajajo delavci iz industrije gradbenega materiala čvrsto prepričani, da so njihove podražitve, čeprav presegajo okvir dopuščenih podražitev, povsem upravičene. Opekarna Ljubečna Kdo ima opeko v glavi? »Takoj uvodoma naj povem, da se mi ne prištevamo med kršilce dogovora in resolucije, še manj pa nas zadeva kritika, češ da smo kršilci in nezakoniti dvigovalci cen,« trdi dipl. inž. Marjan Krajnc, direktor opekarne v Ljubečni. »Za te cene smo se dogovorili vsi proizvajalci opeke v Sloveniji, z njimi smo seznanili ustrezno telo pri Gospodarski zbornici in novo organizirano skupnost za cene. O cenah smo razpravljali v kolektivu, v sindikatu, zbor jih je potrdil in delavski svet sprejel. Vse je teklo v okvirih dogovarjanj in po samoupravni poti. Edino nerazčiščeno vprašanje je, kako si kdo razlaga resolucijo, ki nikjer izrecno ne govori o tem, da delovni kolektiv ne more ali ne sme sam dvigati cen. V Sloveniji že vrsto let hudo zanemarjamo tovrstno industrijo. Od desetih opekarnarjev v Sloveniji sta le dve opekarni večji, ljubljanska in vrhniška, toda tudi ti s staro tehnologijo. Dejstvo je, da je vse slovensko opekarništvo na meji rentabilnosti zato, ker predstavlja cena energije v proizvodu od 35 do 45 ali še več odstotkov cene proizvoda. Mi smo že pred leti izčrpali vse notranje rezerve, to je bilo leta 1974, ko so nekatere opekarne prenehale s proizvodnjo. S prehodom na zemeljski plin se je ponujala rešitev. Toda poglejte, kaj se je zgodilo. Mi, ki smo se odločili za plin in za plinovod, dali ogromno denarja, smo doživeli podražitve, ki presegajo 400 odstotkov. Opeka v današnjem gradbeništvu ne predstavlja faktorja, ki bi vplival na ceno kvadratnega metra, saj je opeka udeležena le s 5 odstotki v celotnem sestavu materialov. Mi smo pristojne prosili, naj nam izračunajo, koliko nova cena naše opeke ali dimnika iz Gradnje v Žalcu vpliva na rast življenjskih stroškov! Tega ni mogoče izračunati niti opekarnarje dolžiti, da s poviševanjem cen dvigujejo življenjske stroške. Kakorkoli že, povpraševanje po naših izdelkih je enkrat večje od naših zmogljivosti. Opekarniška industrija je v takšni družbeni veljavi obsojena na umiranje. Skozi povprečno plačo namreč ni moč videti našega delavca, ki dela v blatu, v snegu in mrazu, dan in noč, v svetek in petek, ker pač peči ni moč ugasniti. Zaradi zastarele tehnologije bi morali v posodabljanje proizvodnje. Izračunali smo, da bi za to potrebovali 50 milijonov dinarjev. Vrednost bruto proizvodnje pa bi bila le 10 milijonov dinarjev. Kateri ekonomist, delavski svet ali direktor se bo za takšno naložbo odločil? Zaradi tega tudi mi opuščamo opekarniško proizvodnjo in prehajamo na keramiko. Naš kolektiv je sprejel srednjeročni program razvoja in s tem sprejel odločitev, da v prihodnjih petih letih opekarniško proizvodnjo opustimo in preidemo v celoti na keramiko. Opeka je takšna, kot jo poznamo že dva tisoč let in je ne moreš spreminjati. Niti ji nalepiti novo ime in s tem, kot so to delali drugi, izsiliti višje cene. Za slovenske potrebe, upoštevaje tudi povečan izvoz, bi bile dovolj tri velike opekarne in nekatere že obstoječe. Toda te opekarne bi morale v celoti modernizirati tehnologijo, kar pa ob sedanji družbeni veljavi te panoge ni moč računati. Zato v našem kolektivu ne vidimo perspektive v opekarništvu. Ob tem naj povem še to, da so v drugih republikah opekarništvu namenili večjo družbeno skrb in mu dali družbeno veljavo. Iz sosednjih republik že zdaj »uvažamo« skoraj 40 odstotkov opeke, ki je tudi ob sedanjih naših podražitvah še vedno dražja od naše...« Stavbenik Koper Gradnja na ključ — propad za gradbince Na koprskem so še pred nedavnim morali kupci odšteti za kvadratni meter stanovanja okoli 17.000 dinarjev. Toda bojijo se, da bo že letos cena kvadratnega metra stanovanja v povprečju presegla 20.000 dinarjev. Najbolj nazorno pa kaže, kako narašča cena stanovanja, primer stanovanj na Prisojah, ki jih gradi koprski Stavbenik. Leta 1976 so morali kupci za kvadratni meter stanovanja odšteti 7500 din, lani 12.866 din, letos pa bo za kvadratni meter podobnega stanovanja treba odšteti od 17.000 do 18.000 dinarjev. Cene stanovanj vrtoglavo naraščajo. Izgovorov za to pa najdemo na tisoče. Toda kaj pomaga, ko pa mora tako ali drugače vse požreti kupec, ki tako rekoč nima nobene izbire. Največkrat odstopi od nakupa šele takrat, ko že obrne vse žepe in izčrpa vse mogoče in nemogoče vire kreditiranja. Če ne zmore, se postavi v vrsto solidarnosti in socialne pomoči ter čaka. Najbolj pa koprske kupce jezi vse večji razkorak med izhodiščno in končno ceno stanovanja. Končna cena stanovanja je največkrat uganka, ki se jo gredo tako gradbeniki kot stanovanjska skupnost. Ob 68,2-odstotnem porastu cen gradbenih storitev ter ob vse večjih stroških komunalnega urejanja si je seveda težko zamisliti gradnjo na ključ, ki bi v sedanjih razmerah pomenila pravi pogreb za gradbince. Toda kdo naj potem odgovarja za nerazumne prekoračitve v grad-i beništvu? Stanovanjska skupnost, ki še ni postala pravi družbeni usmerjevalec stanovanjske izgradnje, ali celo delegati v zborih uporabnikov, ki si niso priborili pravice nadzora nad izvajalci? Če stanovanjska skupnost ni investitor (v ceni stanovanja je vse preveč elementov tržne gradnje), ji ne preostane drugega, kot da prevzame posredniško vlogo pri prodaji stanovanja. Na koprskem gradijo stanovanja kar 4 različne gradbene organizacije, ki pa vse doslej niso našle skupnega jezika. Res je, da so pred' kratkim podpisale samoupravni sporazum o izgradnji skupne gradbene cone v okviru energetsko industrijske cone v Kopru. Toda to so začetki, ki bodo rodili sadove šele čez nekaj let. Upravičeno torej lahko trdimo, da velik delež pri visoki gradbeni ceni stanovanja nosijo tudi »razbiti« obalni gradbinci, ki jim je doslej kar dobro šlo. Kdo bi potemtakem mislil na tesnejša povezovanja... Tudi v koprskem Stavbeniku, kjer so v 30 letih zgradili že okoli 7000 stanovanj in nešteto drugih objektov, zatrjujejo, da dosledno upoštevajo kriterije pri formiranju cene stanovanja, da osebni dohodki gradbincev niso visoki, da so zaradi podražitev gradbenega materiala nemočni itd. Manj pa vedo povedati, zakaj doslej ni prišlo do tesnejših povezav med obalnimi gradbinci, zakaj gradbinci nimajo skupnih betonarn, železokrivnic, delavnic in še bi lahko naštevali, kar pa ne nazadnje tudi draži kvadratni meter stanovanja. SAP- Viator, mestni potniški promet Ravnamo kot skrbni gospodarji Od prvega februarja dalje mora plačati potnik za prevoz v ljubljanskem mestnem potniškem prometu 8 dinarjev, kar je za 35,6 odstotka več, kot je plačeval prej. Ko smo Borisa Balažiča, vodjo prometne in potniške blagajne v SAP-Viator, povprašali o upravičenosti tega povišanja cen, nam je dejal, da so že v drugem polletju lani predlagali višjo ceno, v lanskem novembru pa so v delovni organizaciji Mestni promet dali v javno razpravo predlog za povišanje cen od šest na sedem dinarjev. Takrat bi povišanje znašalo le 13 odstotkov, če pa upoštevamo še tisti del za razširjeno reprodukcijo, bi znašala skupna podražitev 18 odstotkov. Od novembra pa do januarja se je marsikaj spremenilo. V mestnem potniškem prometu pravijo, da se je občutno povišala cena gorivu, rezervnim delom, povrh tega pa so se s komunalnimi skupnostmi dogovorili za nove investicijske naložbe na postajališčih in drugje. Gre skratka za tista sredstva, ki jih namenjajo kot organizacija posebnega družbenega pomena v razširjeno reprodukcijo. »Največji del sredstev, ki jih pridobimo s povišanjem cen, namenjamo v razširjeno reprodukcijo,« nam je dejal Boris Balažič, »saj smo ob stari ceni šestih dinarjev lahko odvajali v te namene le petdeset par, sedaj pa dajemo kar 1,20 dinarja. Pa tudi to ni dovolj za uresničitev vseh naših realnih načrtov in pričakovanj potnikov.« Znano je, da se cene v mestnem potniškem prometu oblikujejo ne-kolikanj drugače kot drugje. V delovni organizaciji so morali poskrbeti za številna soglasja, ki so jim jih dali komite za cene, preskrbo in turizem, zavod za cene, zavod za plan in končno je piko na i pristavil tudi izvršni svet skupščine mesta Ljubljana. »Tedaj še ni bila ustanovljena skupnost za cene,« pravi Boris Balažič, »zato smo se dogovarjali z drugimi dejavniki o povišanju cene. No, sedaj pa imamo tudi stališče ljubljanske skupnosti za cene, ki pravi, da naše povišanje ne sodi v tako imenovano problematično povišanje, saj ga je odobrila družbenopolitična skupnost. Zakon o cenah potemtakem ni kršen, čeprav je povišanje kar precejšnje. Dolgo časa smo čakali na odobritev višje cene, bili smo tudi nekolikanj nestrpni, saj veste, kako se je potrebno tolči za vsako povišanje cene v mestnem potniškem prometu. Če bi pravočasno dobili soglasje, ta odstotek povišanja zagotovo ne bi bil tako visok. Če pa upoštevate, da namenjamo pretežni del sredstev, ki smo jih dobili s podražitvijo, v razširjeno reprodukcijo, potlej mislim, da ravnamo kot dobri in skrbni gospodarji. Žito Ljubljana — testenine Se bomo odrekli špagetom? Pred kratkim obetana od 30 do 60-odstotna podražitev testenin je dvignila med našimi ljudmi precej prahu. Pa čeprav bi jim življenjske stroške povišala le za pičlih 0,017 odstotka! Ali drugače povedano: če smo morali doslej plačati za tistih letnih 6,9 kg makaronov 216,87 dinarja, bi naj odslej za enako količino odšteli 368,46 ali 151,59 dinarja več. »Od lanskega 1. septembra do letošnjega 11. marca se je moka podražila za 107,6 %, sveža jajca za 256,3%, polietilenska folija za 154 %, celofanska folija za 120%, natronske vreče za 224%, transportni stroški za 130%, selotejp za 351 %, kurilno olje za 126%, elektrika za 357,5 %, prevozi za 155,6% itd.«, našteva Regina Trobec. vodja 45-članskega obrata Testenine v ljubljanskem Žitu, in doda, da so jajca in moka kot glavni surovini skoraj 63-odstotno udeleženi v ceni končnega izdelka. Ker na te cene ne morejo vplivati, so se v tozdu Pekarne Ljubljana, kamor od lani spet spadajo Testenine, odločili za povišanje cen svojih proizvodov. Oblikovali so jih v skladu z »zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen« ter »pravilnikom o kriterijih za oblikovanje cen konditorskih proizvodov iz mok, testenin in podobnih proizvodov tozda Pekarne Ljubljana.« Po predhodni obravnavi na sindikatu so jih nato v samoupravnem postopku sprejeli na zborih delavcev. »Pri odločitvi so delavci izhajali iz ekonomske in realne upravičenosti v prid nemotenega razvoja proizvajalnih sil dejavnosti tovarne testenin z ustrezno minimalno še-stodstotno akumulacijo,« so utemeljili svoj predlog republiški skupnosti za cene. Ta pa z njim ni soglašala. »Po dogovoru s to skupnostjo, usklajevalnim postopkom, v skladu z resolucijo o izvajanju politike cen za leto 1981 in s stabilizacijskimi ukrepi smo se potem kljub izredno težkemu položaju v tovarni (zastarelost proizvodnih zmogljivosti, odplačevanje pokritih izgub poslovanja tozda Pekatete v preteklih obdobjih itd.) na zborih delavcev odločili znižati že veljavne cene naših artiklov za okoli 20 odstotkov,« pripoveduje Trobčeva. »Delavci so tak sklep sprejeli v upanju, da jim bodo po tej poti sledili tudi dobavitelji surovin in repromate-rialov. Le tako bodo namreč lahko dosegli načrtovane rezultate poslovanja. Sredstev za razširjeno reprodukcijo pa ne bo...« »Toda še vedno trdim, da je od 30 do 63-odstotna podražitev naših izdelkov upravičena in tudi sprejemljiva,« končuje Trobčeva. »Sicer bomo kmalu prisiljeni zamenjati dejavnost...« 1 7 dni v sindikatih 16. aprila 1981 I stran 4 Medobčinski svet ZS ljubljanske regije Dobre priprave porok za uspeh Priprave na 3. kongres samou-pravljalcev Jugoslavije prehajajo te dni v fazo same izvolitve delegatov in njihove oborožitve s sporočili in razpravami tudi v priljubljanskih občinah. Vrstijo se številne tematske razprave, glavni poudarek pa delavci namenjajo oblikovanju in uresničevanju ustreznejšega sistema delitve sredstev za osebne dohodke, izhajajoč zlasti iž že sprejetega družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in dograjevanju komunalnega sistema v občinah. Med 20 sporočili, ki so bila v naši republiki pripravljena in tiskana v posebni brošuri, ne bo sicer predvidenega sporočila z naslovom »Pomen usposobljenosti delegatov za opravljanje delegatske funkcije«, ker je zbor delegatov in širša razprava na to temo predvidena za konec aprila. Koordinacijski odbor za priprave na 3. kongres samoupravl- Sprejeta stališča o razvoju lesarstva in gozdarstva Dohodkovne povezave tudi v panogi Republiški odbor Sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije je na podlagi vsestranske analize položaja obeh dejavnosti in zlasti glede na potrebe usklajenega razvoja sprejel stališča o razvoju gozdarstva in lesarstva. Ocenjeno je, da v preteklem obdobju nismo izkoristili komparativnih prednosti razvoja gozdarstva in lesarstva, ki se kažejo v domači surovinski osnovi, doseženi tehnologiji, lastnem znanju in tradiciji. Ta ugotovitev velja zlasti za področje izvoza, ki ostaja ključni dejavnik razvoja lesarstva tudi v prihodnjem obdobju. Ugotovljeno je, da pospešeno in konkretno uveljavljanje dohodkovnih odnosov v celotnem kompleksu omogoča odpravo strukturnih neskladij in kupoprodajnih odnosov. Lesarstvo se mora zavzemati za razvoj gozdarstva, za odpiranje cest, uvedbo mehanizacije, izrabo surovinske mase in zlasti za krepitev družbenoekonomskega položaja kmeta kooperanta, ki je pomemben dejavnik zagotavljanja ustrezne lesne mase. V ta namen so sprejeli pobudo, da glede na razvitost in mrežo organizacij združenega dela lesarstva in omejene surovine ne bomo odpirali novih lesarskih obratov. Izjema so le obrati, ki jih bodo ozdi ustanavljali na nerazvitih območjih ter obrati za proizvodnjo tvarin, ki so vezane na uvoz. Ce pri tem upoštevamo predvideno delitev dela in specializacijo, se ponujajo možnosti ustrezne oplemenitve surovin, večanje ponudbe in doseganje produktivnosti dela. Izvoz bomo morali razvijati kot trajen element dolgoročne politike. Obvladati moramo ekonomiko izvoza in v ta namen usposobiti zunanjetrgovinsko mrežo na osnovah združevanja dela, sredstev in rizikov. Proizvodne organizacije morajo prevzeti tudi del tveganja za izvoz skupaj z zunanjetrgovinskimi organizacijami združenega dela. Da bi presegli sedanjo kratkoročno usmeritev, je nujno dohodkovno sporazumevanje. V ta namen je dana pobuda na osnovi utečenih blagovnih tokov, da se izoblikujejo medsebojni dohodkovni in poslovni odnosi med posameznimi podskupinami dejavnosti (gozdarstvo — primarna predelava, gozdarstvo — plošče, plošče — finala itd.). Na tem področju imamo nekaj primerov in izkušenj ter bi s pospešeno aktivnostjo dosegli, da bi sedanje raznovrstne in dinamične odnose spravili v sistem, ki omogoča skladen, enakopraven in vsebinsko uspešen razvojni in dohodkovni koncept reprodukcijske celote. S stališči so seznanjene vse organizacije združenega dela in splošna združenja. Zato je potrebno v osnovnih organizacijah sindikata z načrtno in postopno akcijo spreminjati miselnost in sedanji položaj ter z neposrednim vključevanjem delavcev odpravljati ovire za uveljavljanje načrtovanih ciljev. B. M. Delegacija ZSS v Ukrajini Na povabilo Zveze sindikatov Ukrajine bo v dneh od torka, 14. aprila, do torka, 21. aprila, delegacija republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jo vodi predsednik Vinko Hafner obiskala Sovjetsko zvezo. V delegaciji so še Vinko Kovačič, Ivanka Šulgaj in Danilo Slivnik. Zveza sindikatov Slovenije in Zveza sindikatov Ukrajine razvijata svoje sodelovanje na vzajemno priznanih načelih lastnih poti izgradnje socialističnih družbenih odnosov in na temeljih prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Delegacija se bo v Ukrajini seznanila z družbenoekonomskim razvojem te sovjetske socialistične republike, z delom Zveze sindikatov Ukrajine, pa tudi z dosežki in odprtimi vprašanji, kot so socialna varnost, nagrajevanje, inovatorstvo in vključevanje delavcev v procese odločanja, s čimer se sooča ukrajinski delavcev pri graditvi socialističnih družbenih odnosov. Delegacija bo poleg Ukrajine obiskala tudi Moskvo, kjer se bo sestala s predstavniki Zveze sindikatov Sovjetske zveze. jalcev v občini Domžale, ki je nosilec sporočila^in posebej ustanovljena delovna skupina, sta že pripravila temeljno gradivo ter ga v prvo obravnavo predložila zborom skupščine občine Doma-žele. Med aktualnimi tematskimi razpravami velja omeniti zlasti naslednje: okroglo mizo o razvoju inovacij in tehničnih izboljšav kot podlage za stalno izboljševanje rezultatov dela v tozdih, s poudarkom na uveljavljanju meril za ugotavljanje delovnega prispevka delavca na podlagi njegove ustvarjalnosti, ki jo načrtuje KO v Domžalah in na kateri naj bi aktivno sodelovali ob sindikalnih aktivistih iz občine, regije in ustrezna odbora pri RS ZSS tudi odgovorni razvojni in poslovodni delavci iz ozdov. Okrogli mizi v občini Grosuplje, in sicer prvo v SGP Grosuplje na temo »Družbenoekonomski odnosi med tozdi in DSSS« ter drugo v delovni organizaciji Livar, kjer delavci tega ozda, skupaj z ostalimi livarnami v Jugoslaviji, pripravljajo sporočilo kongresu oz. razpravo na temo »Družbenoekonomski odnosi v združenju livarn Jugoslavije«. Razpravo o rezultatih analize integracijskih' procesov in vzpostavljenih dohodkovnih odnosov v ozdih, ki imajo sedež v občini Kamnik. Posebne tematske razprave o združevanju dela in sredstev ozdov za skupne naložbe v manj razvitih republikah in pokrajinah bodo v DO Inles in DO Riko Ribnica, o družbenoekonomskem položaju delavca ter možnosti njegovega vpliva pri vključevanju v mednarodno delitev dela, zlasti še v zvezi z načinom sprejemanja planov izvoza in* uvoza ter oblikovanje obsega proizvodnje ih storitev s tujino bodo prav tako v Ribnici. Včasu, ko si naša družba prizadeva doseči spodbudnejše rezultate pri pridelovanju hrane in ko je organiziranost zasebnega dela kmetijstva še kako pomembno vprašanje, sodi v pospešene aktivnosti vseh nosilcev družbenoekonomskega razvoja tudi preobrazba kmetijskih zadrug iz trgovskih v proizvodne asociacije združenih kmetov in kooperantov; prav na to temo poteka v tem angažiranem mesecu razprava v okviru Kmetijske zadruge Ribnica. Posebej aktivno spremljamo preobrazbo družbenoekonomskih odnosov v SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, organiziranih za širše medobčinsko območje. Opravljeni so bili poglobljeni razgovori o delovanju delegatskega sistema v SIS na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana. V območni SIS za PTT promet Ljubljana je v javni obravnavi osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju enot te SIS, zlasti pa velja podčrtati aktivno spremljanje celovite preobrazbe bivše regionalne zdravstvene skupnosti in sicer na treh temeljnih področjih: mesto in vloga medobčinske zdravstvene skupnosti; skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti ter vzajemnost in solidarnost med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na širšem ljubljanskem območju. Ob okrogli mizi na temo »Delovanje delegatskega sistema v SIS materialne proizvodnje«, ki jo načrtuje KO za pripravo 3. kongresa samoupravljavcev ljubljanske regije v maju, bo predvidoma v istem času tudi razprava o predlogih ustreznejšega organiziranja delegatske baze in njene vključitve v zbore Stanovanj-sko-komunalne banke Ljubljana. Vse dosedanje aktivnosti, ki jih KO v ljubljanski regiji ocenjuje kot dokaj uspešne, bodo svojo na j večjo širino zajele v mesecu maju. Poglobljene razprave o lastni organiziranosti bomo takrat soočili s predlogom resolucije 3. kongresa' p Gregorič Izvoljeni delegati za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije iz priljubljanskih 8 občin Domžale: 1. Mrdenovič Drago, Induplati Jarše, 2. Zupanek Metka, Delavska univerza, Domžale, 3. Birk Miro, Papirnica Količevo Grosuplje: 1. Vodenšek Janez, IMP DO Livar, Ivančna gorica, 2. Dremelj Alojz, SGP TOZD Kovinsko lesni obrati, Grosuplje Kamnik:. 1. Peršin Ivan, Titan, Kamnik, 2. Žerko Marta, Dom upokojencev, Kamnik Kočevje: 1, Beljan Vida, Avto, Kočevje, 2. Dimitrijevič Mirica, Melamin, Kočevje Logatec: 1. Korenč Ivanka, KLI, Logatec Ribnica: 1. Štanfelj Vojko, Riko, Ribnica Vrhnika: 1. Jurjevčič Lucija. Industrija usnja, Vrhnika Iz občinskih sindikalnih organizacij ( ) Murski) Snhnta-s Murska Sobota V Murski Soboti smo se s sekretarjem občinskega sindikalnega sveta Antonom Ošlajem pomenili o tem, kako daleč so s pripravami na 3. kongres samoupravljalcev. Povedal je, da so se dela lotili podobno kot drugod, pogovorili so se o tematskih skupinah, delu odborov, komisij .... Povedal je, da je precej organizacij združenega dela, v katerih pomenijo predkongresne priprave že kongres v malem. Sindikati so toliko poprijeli, da je res vsak delavec obveščen, da jih večina sodeluje in da so uspeli na ta način premagati že marsikatero težavo. Pohvalil je delo v sozdu ABC Pomurka, kjer so že pripravili sporočilo kongresu. V njem so ocenili uveljavljanje dohodkovnih odnosov v kmetijstvu od primarne proizvodnje do končne prodaje. Združeni delavci in kmetje v tej sestavljeni organizaciji so v sporočilu poudarili, da je njihova naloga predvsem navezovati in krepiti dohodkovne vezi — vendarle bodo tej nalogi lahko hitro in učinkovito kos le v enotnem in urejenem jugoslovanskem tržišču. Preveliko število administrativnih ukrepov pri ugotavljanju in določanju medsebojnih cenovnih razmerij je gotovo tudi ovira pri uresničevanju njihovih prizadevanj za dohodkovne odnose. Pomembna je še organizacijska enotnost in dohodkovna usmerjenost samoupravnih interesnih skupnosti za preskrbo in seveda spoznanje, da proizvajalci hrane šele razvojno in dohodkovno povezani s proizvajalci repromaterialov, umetnih gnojil, kmetijskih strojev... predstavljajo skupnost delavcev, ki lahko jamči za načrtovan obseg proizvodnje hrane. V svoji sestavljeni organizaciji bodo seveda poprijeli še bolj kot doslej. Skupni prihodek, njegovo pravočasno razporejanje med tozdi, ki so ga ustvarili, sprotno dograjevanje osnov in meril za razporejanje le-tega... vse to so naloge, ki jih bodo izpolnjevali hkrati z vse hitrejšim tehničnimm in tehnološkim razvojem. Dohodkovno povezovanje bo njihov osnovni cilj, ena bistvenih spodbud za boljše delo in poslovanje. C. B. Kličemo Žalec 710-911 Na zvezi je Rafko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZSS — V žalskih sindikatih ste se poleg vprašanj »visoke politike« vedno ukvarjali tudi s povsem človeško noto delavčevega vsakdanjika, saj ste bili prvi v Sloveniji, ki ste začeli dosledno spremljati izvajanje določil »samoupravnega sporazuma o minimalnih kulturnih in življenjskih standardih pri zaposlovanju delavcev«, skratka, vselej ste bili do težav svojega razreda dosledno »sindikalni«. Je temu še vedno tako? »Še! Kmalu bo leto naokoli, odkar smo se odločili spremljati življenjsko raven delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Sprva smo to počeli zgolj na občinski ravni, potem pa smo vso to problematiko potisnili na pleča osnovnih organizacij, ker tam po medsebojnih stikih pač najbolje vedo, kdo živi zgolj od plače in komu na vrtu ali na njivi zraste še kaj zraven. Moram reči, da so v sindikalnih organizacijah sprejeli to nalogo zelo resno in odgovorno, posledica takega ravnanja pa je seveda bila, da smo najnižje OD kmalu popravili. V glavnem s prevrednotenjem slabših delovnih mest, pomagali pa smo tudi z enkratno socialno pomočjo. Nas je pa precej osupnil podatek, da je kar precej delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, prejemalo nižje osebne dohodke kot najslabše plačani v združenem delu. Nekateri so bili celo pod zajamčenimi! Ko smo ugotovili, da je vzrok temu v »zastarelih« kolektivnih pogodbah, smo s pomočjo inšpekcijskih služb zadevo uredili. So pa seveda še težave... Žal pa še nimamo podatkov, kako so januarske podražitve prizadele naše delavce. S komitejem za plan jih sedaj zbiramo, odslej pa bomo to nenehno počeli.« — V žalski občini ste med prvimi sprejeli tudi načrt prehoda na ekonomske stanarine. Do kod ste prišli in kakšne težave se vam kažejo? »Če naj bi do 1985. leta resnično prešli na ekonomske stanarine, potem bi morali najemnine za stanovanja letos povečati za 50 odstotkov. Da pa zaradi drugih podražitev ne bi preveč prizadeli delavčevega standarda, bomo letos dvignili cene le za 40 odstotkov, pri čemer bomo spremenili tudi cenzuse subvencioniranja. Moram pa povedati, da je število subvencij v porastu. Naj k temu še dodam, da smo v naši občini tudi opazili, da nekatere družine jemljejo otroke iz vrtcev. Zato smo se odločili, naj skupnost otroškega varstva krije 60 odstotkov dejanske cene 10-urnega varstva, in izpisovanje je sedaj zaustavljeno. Se nam pa na tem področju pojavlja drug problem: v večjih središčih v vrtcih primanjkuje prostora, drugod — denimo v Taboru — pa zmogljivosti niso polno zasedene... V zadnjem času smo revalorizirali tudi štipendije.« — Kako pa kažejo priprave na 3. kongres samoupravljalcev? »Moram povedati, da sindikati v naši občini v pripravah na 3. kongres nismo bili osamljeni, kot se je to ponekod dogajalo. SZDL je veliko storila, zlasti po krajevnih skupnostih. Sicer pa bo konec tedna zbor volilnega telesa za volitev delegatov za 3. kongres, kjer bomo temeljito analizirali, do kod smo prišli v pripravah in kako...« D. K. Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez š Čakajoč na zakon... »Dela čez glavo,« je vzkliknil Jure Golobič, sekretar RO sindikata delavcev prometa in zvez, ki kar ni vedel, kako bi zastavil pomenek na vprašanje, nad čem si te dni najbolj vihajo rokave. Zato se je pogovor razpletel o pripravah na 3. kongres samoupravljavcev: »Program naše dejavnosti vključuje tri tematska področja. Posegli bomo v odločanje delavcev o pridobivanju in delitvi dohodka, v samoupravno povezovanje in združevanje na osnovi dohodka, tretja tema pa so združeni delavci v delegatskem sistemu. Vsa področja smo vpeli v res konkretne obravnave posameznih aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanj, ki bodo pokazala na resnični družbenoekonomski položaj delavcev v prometu in zvezah.« Tri področja, vrsta tem, nosilcev... Ustavimo se pri vprašanju, ki vam najbolj beli glave: »Odločitev ni lahka, pa vendar bi se odločil za razpravo, ki je obležala na plečih republiškega odbora, za delegatski sistem in odnose v republiški skupnosti za ceste. Gre za način sprejemanja planskih aktov in odločitev o združevanju sredstev na celotnem področju cestnega gospodarstva.« In kje tiči trn? »Še najbolj se skriva v vprašanju, koliko je ta skupnost, ki vsako leto gospodari s krepkimi milijoni, sploh ustavna. Ustanovljena je bila pred devetimi leti, in delegati, ki so jih tedaj izvolili v skupščino, so kljub dva- krat minulemu štiriletnemu mandatu ostali do danes. Prav malo je bilo nadomestnih delegiranj zaradi upokojitev in podobnih primerov. Vzrok vidimo v tem, da samoupravnih splošnih aktov še zdaj niso uskladili z novo ustavo in zakonom o združenem delu. V Sloveniji še nismo sprejeli novega zakona o javnih cestah in v republiški skupnosti za ceste pač križem rok čakajo nanj. Vse teme smo skušali uperiti tako, da bi že med pripravami na kongres rešili čimveč težav, zadreg. Predvsem bomo poiskali vzroke, zakaj sicer dobrih stališč in sklepov družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh nihče ne spoštuje. Devet panog imamo in vsaka ubira svoja pota, transportni stroški rastejo čez vse meje, promet pa se med seboj ne zna ali noče povezati. Če pogledamo le trošenje finančnih sredstev — precejšen del denarja je razpršen po skoraj vseh slovenskih občinah, predvsem na račun rednega vzdrževanja in poso-dobljanja posameznih cestnih odsekov, ki pogosto ne presegajo nekaj- kilometrov dolžine. No, saj tudi kakovost novogradenj ni bila vselej zadovoljiva, kar spet požira že tako pičla sredstva. Pa zamude v projektiranju in izvajanju, ki vsako leto zadržijo rezultate za plani... Skratka, marsičemu bi povezani lahko stopili na prste in tudi to je eden ciljev priprav RO sindikata delavcev prometa in zvez na 3. kongres samoupravljavcev.« C. B. 7 dni v sindikatih DE stran 5 In memoriam Jože Ropotar Še pred dnevi je bil poln optimizma, volje, kot otrok se je veselil dela po krajšem zdravljenju. Bolezni, s katerimi se je otepal, je sovražil, predvsem ko so ga odtegnile od dela ali študija. Pa je bil Jože Ropotar, delavec, stenograf, informator, pedagog in andra-gog, takrat, ravno pred tednom, zadnjič med nami. Dolga leta se je zavzemal za boljše medsebojno obveščanje. Natančen in dosleden je stenografiral vsako pomembnejšo misel, ki jo je slišal, iri na tisoče informacij je napisal. »Informacije dajejo človeku, delavcu potrebno vrednost; znanje je najmočnejše orožje,« je govoril — in tako je delal. Od delavca-težaka je postal profesor. Ob delu. Srednja ekonomska šola, stenografija, uživanje nad sposobnostjo, da ni nič pomembnega usahnilo v pozabo — krona: republiški naslov. Skozi stenografijo zajadra v novinarstvo, pozneje v sindikate. Iskanje novih spoznanj ga obsede, ves prosti čas študira. Kdove koliko knjig je podčrtal, jih označil z opombami, prevedel. In uporabil. Pri spodbujanju boljšega obveščanja, izobraževanja, usposabljanja v številnih člankih in razpravah, pri svetovanju kdove kolikim dijakom in študentom. Gotovo je bil srečnejši za katedrom, čeravno je bilo to bolj občasno — predvsem pri usposabljanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Rad je odpiral vrata, če je kdo trkal nanje. Sebe, tisti odkriti široki nasmeh, v katerem je bilo dobrotno srce, je redko pokazal. Pred nedavnim, ob 60-letnici, ko je šel, kot je rekel, »med stare Slovane«, je prilezel iz okovja, iz lupine. Takrat smo dojeli, koliko navidezne trdote je naneslo nanj življenje in koliko človeka je v njem. Zato bomo sodelavca in prijatelja še bolj pogrešali. O ŽIVLJENJSKIH VPRAŠANJIH DELAVCEV... Priprave na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bo predvidoma jeseni, so se že začele. Republiški odbori sindikatov so že pripravili akcijske načrte priprav, vsebinsko opredelili naloge in postavili v žarišče pozornosti predkonferenčnih priprav tista vprašanja, ki so v njihovi dejavnosti najbolj žgoča. Tokrat smo se pogovarjali s sekretarji nekaterih republiških odborov. Kot rdeča nit se skozi vse pogovore vleče misel, da je potrebno socialno politiko in socialno varnost delavcev obravnavati v okviru sedanjih stabilizacijskih prizadevanj in se zavzemati za višjo produktivnost za boljšo organizacijo dela in vrveži sindikatov nenehno spremljati sodalni položaj delavcev. Tokratni odgovori sindikalnih delavcev so le uvod v širša razmišljanja sindikalnega članstva o tej problematiki. Bržkone bo treba priznati, da s tretjo konferenco Zveze sindikatov Slovenije ta organizacija zaključuje takoime-novani krog vprašanj, Id pomenijo pri odločanju delavcev, pri gospodarjenju s sadovi svojega dela. Hkrati so orožje in orodje sindikata, da od planiranja do delitve po delu in pravilnega obravnavanja sodalne problematike in sodalne varnosti oblikuje svoje naloge ter se zavzema za njihovo uresničitev. Ljubica Jugovič sekretarka RO sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva: Pri pripravah na 3. konferenco ZSS ima republiški odbor sindk-kata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije pomembno vlogo in seveda tudi naloge, ki iz tega izhajajo. V programu dela republiškega odbora smo opredelili priprave na konferenco kot eno najpomembnejših nalog v letošnjem letu. Odgovorno razreševanje odprtih vprašanj socialne varnosti in socialne politike je še toliko bolj pomembno v zaostrenih pogojih gospodarjenja, saj morajo biti aktivnosti tesno povezane s trenutnim družbenoekonomskim položajem. Svoje delo bomo usmerili v področja socialne varnosti in politike, ki so še posebej zanimiva za delavce v organizacijah zdru-ženega dela zdravstva in socialnega skrbstva. Že dosedanja aktivnost nam je podlaga, da se usmerimo 'predvsem na naslednja področja: — problematika nadurnega dela v podaljšanem delovnem času; po podatkih je v letu 1980 42 odstotkov zdravstvenih delavcev opravljalo nadurno delo; sklada skupne porabe. Specifičen problem pa predstavlja prehrana med delom za delavce, ki opravljajo delo in naloge v dežurstvu. V sodelovanju’z osnovnimi organizacijami sindikata, občinskimi sveti in samoupravnimi interesnimi skupnostmi se bomo zavzemali, da bo delavcem zagotovljena ustrezna prehrana med delom v dežurstvu. Ob aktivnostih za 3. konferenco ZSS je potrebno zagotoviti enoten pri- stop za zagotavljanje sredstev za prehrano delavcem, ki opravljajo delo v dežurstvu. Posebno pozornost bomo posvetili tistim delavcem, ki jim zaradi težkega dela prezgodaj upadajo delovne zmogljivosti oz. sposobnosti. Sedaj še nimamo dovolj statističnih podatkov, katera so ta dela, saj prav za zdravstvene delavce velja rek »kovačeva kobila je zmeraj bosa«, ker so redke organizacije združenega dela zdravstva, ki sistematično spremljajo zdravstveno stanje svojih delavcev. Dosedanji podatki, ki pa so nepopolni, nam kažejo težke okvare hrbtenice pri naketarih profilih zdravstvenih delavcev, kot na primer srednjih medicinskih sestrah, stomatologih. Pri dograjevanju sporazumov dejavnosti se bomo zavzemali, da bodo ustrezno ovrednotene težje delovne razmere, ki so eden od elementov socialne varnosti delavcev. Ob iskanju rešitev za zagotavljanje primernih življenjskih in delovnih razmer delavcev zdravstva in socialnega skrbstva pa ne smemo pozabiti, da sta tako zdravstveno varstvo kot socialno skrbstvo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Prav zato je potrebno ponovno oceniti delovanje delegacij in delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih. Skupno z uporabniki bomo morali oceniti uresničevanje letnih in srednjeročnih planov, pri tem pa moramo izpostaviti odgovornost strokovnih služb interesnih skupnosti ter delovnih skupnosti v organizacijah združenega dela zdravstva. —- nočno delo: v zdravstvu in delno tudi v socialnem skrbstvu bo vedno potrebno nočno delo, zato se bomo zavzemali, da bo v samoupravnih sporazumih dejavnosti to delo ustrezno ovrednoteno in tudi nagrajevano; — prehrana med delom: v letošnjem letu predstavlja zagotavljanje prehrane med delom marsikateri zdravstveni organizaciji problem, saj ni malo organizacij združenega dela, ki ob zaključnem računi niso imele dovolj sredstev za oblikovanje Delavci bodo ponovno preučili investicijske načrte, prav tako pa z vso odgovornostjo pristopili k boljši organizaciji dela, ki bo zagotavljala- ustreznejše zdravstveno varstvo uporabnikom. Milan Deizinger sekretar RO sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti: V zaostrenih gospodarkih razmerah je področje celovite socialne problematike izredno pomembno. Zato smo v skladu z delovnim programom republiškega odbora in dosedanjimi izhodišči RS ZSS sprejeli dogovor in s posebnim vprašalnikom ugotovili konkretno stanje v posameznih organizacijah združenega dela naše dejavnosti. Preučili smo področja: humanizacija dela, varstvo pri delu, invalidnost in zdravstveno stanje delavcev, stanovanjska problemtika, družbena prehrano ter oddih in rekreacija delavcev. Republibški odbor bo poskušal skupaj z osnovnimi organizacijami zveze sindikatov ob temeljiti analizi omenjenih področij dati svoj prispevek k razreševanju nekaterih perečih vprašanj tudi na 3. konferenci ZSS. Zavedamo se, da je celovita socialna politika del globalne politike, skupnega razvoja jugoslovanske samoupravne socialistične družbe, ki temelji na načelih socialističnega humanizma, solidarnosti in vzajemnosti. Prizadevali si bomo za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavčev tudi v naših dejavnostih. Štefan Praznik sekretar RO sindikata delavcev gradbeništva: Gradbeništvo že po svojem značaju predstavlja sorazmerno težaško panogo dela s precejšnjim številom delavcev in s problemi, ki iz tega izhajajo. terja tudi precejšnja materialna sredstva. Republiški odbor je že nekajkrat obravnaval konkretna vprašanja s tega področja, hkrati pa ne mine seja, da ne bi obravnavali katero od omenjenih vprašanj. Komisija republiškega odbora pogosto obiskuje ozde — pomaga sindikalnim organizacijam pri zagotavljanju večje vloge na tem področju. V tem času predvidevamo dopolnitev samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih zaposlovanja, hkrati pa odločno ! vztrajamo pri njegovem ureniče-| vanju, kar pa ni preprosto, saj so ‘ pogoto težke razmere, nizka ■ kvalifikacijska struktura in premajhna učinkovitost v gradbeništvu močna zavora. V programu dela smo predvideli ustrezno aktivnost, ki jo narekujejo naša spoznanja in pro-| gram RS ZSS na 3. konferenco. O naših ugotovitvah smo često obveščali tudi RS ZSS. Predvidevamo še več posvetov, tudi skupno s Splošnim združenjem gradbeništva in IGM Slovenije. Obiskali pa bomo tudi občinske odbore in organizacije sindikata. Zaključno oceno in predloge stališč bomo oblikovali na seji plenuma republiškega odbora, ki bo pred konferenco. Viktor Marinc sekretar RO sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije: Glpde na vsebino 3. konference ZSS sta komisiji za družbenoekonomske odnose in za življenjske in delovne razmere delavcev že sprejeli delovne programe, ki jih bomo še dopolnili z drugimi obveznostmi iz dela republiškega odbora. Podrobnejši operativni program našega dela bo izvršni odbor sprejel še ta mesec. Nekatere aktivnosti že potekajo, tako smo npr. obiskali že pet delovnih organizacij, kjer smo ocenili življenjske in delovne razmere delavcev. Poseben poudarek smo dali varstvu pri delu, nočnemu delu, prehrani med delom, letnemu oddihu in stanovanjski problematiki. Te podatke bomo še dopolnili z razgovori v delovnih organizacijah in Ni naključje, da je prav vprašanje socialne varnosti in vse kar je z njim povezano, nenehno v središču aktivnosti tudi republiškega odbora. Ugotavljamo pa, predvsem v zadnjem času, ko se zaostrujejo pdgoji pridobivanja dohodka, da je uspešnost naporov vse manjša. Prizadevamo si zlasti za zagotavljanje bivalnih prostorov, za oddih delavcev, prehrano in drugo, kar pa včasih z rezultati ankete. Pripravili bomo tudi oceno družbenoekonomskega položaja delavcev v agroživilstvu. Še posebno skrbno bomo pravili analize v panogah, kjer delavci prejemajo najnižje osebne dohodke v okviru naše dejavnosti (proizvodnja testenin, predelava mesa in nekatere druge). Skupaj s SZDL in drugimi družbenopolitičnimi orga- j nizacijami pa bomo reševali odprta vprašanja socialne politike v zasebnem kmetijstvu. Tu gre za I splet nerešenih vprašanj od starostnega zavarovanj^ kmetov, »kooperantskega zavarovanja«, zdravstvenega zavarovanja, preživninskega varstva do otroškega varstva. Skratka, skušali bomo oceniti vse dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje socialne politike in krepitev socialne varnosti delavcev v agroživilstvu, odkriti probleme in nakazati nekatere poti za reševanje le-teh. Mira Frolov sekretarka RO sindikata delavcev trgovine: »V našem republiškem odboru se bomo v pripravah na tretjo konferenco ZSS ubadali z »notranjimi« pogoji za življenje delavcev v trgovini. Današnje delovne razmere v trgovini niso rožnate, še manj če upoštevamo, da so med zaposlenimi v glavnem ženske. Res je, da je bistvena razlika med tistimi delavci, ki delajo v zunanji trgovini in tistimi, ki delajo v živilski trgovini... Tem, ki skrbijo za normalno preskrbo občanov, namenjamo premalo pozornosti. Tudi težke gospodarske razmere jih pestijo in še bi lahko naštevala. Ko bomo razpravljali o teh vprašanjih, seveda ne bomo mogli tudi mimo klasičnih tem, ki zadevajo delavce v trgovini. Problem delovnega časa je še zmeraj aktualen, otroškega varstva pa v zadnjem času vse bolj in upam si trditi, da ne bi imeli takšnih težav z delovnim časom, če bi imeli urejeno otroško varstvo. Seveda se zavzemamo za racionalno izkoriščanje delovnega časa, za takšno, ko bodo trgovine odprte tedaj, ko je največje povpraševanje. Vendar pa ni vse odvisno od delavcev v trgovini. Tudi na področju zdravstvenega varstva smo šibki. Le Metalka ima »svojega« zdravnika, ki skrbi za prevetivno zdravljenje... Če pa pogledamo tako imenovana poklicna obolenja naših delavcev, potlej smo lahko zelo zaskrbljeni. O vsem tem bomo razpravljali v pripravah na 3: konferenco ZSS. Izdelali bomo posebno analizo po skupinah zaposlenih, saj se druga od druge zelo razlikujejo. Sicer pa je prav, da pridemo na konferenco zvez? sindikatov s celovito oceno položaja, s predlogi za dopolnitev socialne politike in varnosti delavcev v trgovini. Ob kongresu sa-moupravljalcev je to kajpak hudo zahtevna tema, ki ji na- -menjamo precejšnjo pozornost.« Po nekajletnih nesporazumih je enouren pogovor spet odprl vrata Kdaj od neprijetnega soseda Obiskali so nas krajani iz Savskega naselja, ki stanujejo v Tomačevski ulici, blizu upepelje-valnice. Že leta da jim obljubljajo možnost preselitve, pa dlje od obljub še danes ne vidijo, so se pritožili. Leta 1976 so se menda začeli pogovarjati o možnostih nadomestnih stanovanj oziroma lokacij za gradnjo, pa ni iz vsega skupaj nič... Zavrteli smo telefon, klicali ljubljansko Komunalno podjetje, investitorja upepeljevalnice, pa njihov tozd Zale, krajevno skupnost, občino Bežigrad — vsem skupaj se nam je zdelo najbolje, da bi se vsedli skupaj in se o težavah krajanov pomenili z njimi, Tako so na pogovor prišli Vida in Vinko Košir, Jana in Ignac Cunder Damjana Kobler ter Viktor Stefančič —vsi stanovalci v 300«. metrskem varovalnem pasu ob upepeljevalnici, v katerem naj ne bi bilo stanovanjskih zgradb. Ne dobesedno pa vendarle na drugo stran mize so se usedli Jože Razpotnik iz Komunalnega podjetja, Janko Vidovič, direktor tozd Žale, Ludvik Jarc iz Podjetja za urejanje stavbnih zemljišč Soseska, Slavica Andol-šek iz urbanističnega oddelka bežigrajske občine, Ivo Majdič, predsednik SZDL v krajevni skupnosti Savsko naselje 1 in Neda Verbek, predsednica sveta te krajevne skupnosti. Za uvod je Ignac Cunder povzel zapisnik, ki so ga po sestanku krajanov na Komunalnem podjetju Ljubljana podpisali že julija 1977: tedaj so se složno strinjali, kako primerno in potrebno je izločiti vse zasebne objekte iz rezervata za širitev pokopališča in pokopaliških objektov. Investitor se je obvezal, da bo za pet hiš plačal primerno odškodnino, določili so rok za odkup, ki naj bi stekel v začetku leta 1978... »Po teh obljubah smo stanovalci Tomačevske od številke 31 do 34 a umaknili pritožbo zoper gradbeno dovoljenje za krematorij. Sprejeli smo investitorjev predlog vrstnega reda preselitev — leta 1982 naj bi rešili zadnji primer?! Potem je vse utihnilo. Ne vem kje vse nismo potrkali, na Soseski, Komunalnem podjetju, občini... Vrtali smo, kdaj le bodo začeli uresničevati dane obljube, pa smo povsod naleteli na gluha ušesa. Res so leta 1979 prišli cenilci, kaj pa so ugotovili, še danes ne vemo. Nihče še ni dobil ne nadomestnega stanovanja ne odškodnine, ne nadomestnega zemljišča za gradnjo... Pa verjemite, da ne živimo v rožnatih razmerah — med kosilom gledam skozi okno pogrebno povorko, vse žalne koračnice vam lahko odžvižgam, takorekoč pod okno so nam postavili parkirne prostore!« »Nekaj nas je mladih družin in bi pač radi vedeli, kakšen jutri je pred nami,« ga je dopolnila Damjana Kobler. »Hiše so vsako leto potrebne popravila, pa ne moremo vanje več vlagati, pošteno nas že grabi negotovost...« Ko se obljuba spotakne ob sredstva Prvi odgovor po nekaj letih so krajani dobili od Ludvika Jarca, predstavnika Soseske: »V bežigrajski občini sem zadolžen za urejanje stanovanjskih zemljišč in vso stvar poznam res od začetka — moram pa reči, da me zahteva po takšnem pogovoru preseneča. Saj bi se lahko vse drugače pomenili. Res pa je, da so z razvojem Žal v celoti težave, s pravo mujo smo sprejeli koncept njihovega razvoja. Sirjenje je pač nujno, zemljišč pa ni. Tudi sredstev kar naprej primanjkuje, saj stroški razvoja niso majhna stvar. Po zakonu bi morali že leta 1977 ustanoviti stavbno zemljiške skupnosti in še danes nam to ni uspelo — to naj bi bili upravljalci zemljišč, ki bi lahko pri bankah najeli posojila, tudi za reševanje lokacijskih vprašanj. No, kot veste je tudi s posojili vse bolj trda, tako da ni moč dolgoročno pripravljati zemljišč in potem rušiti. Zdaj smo v srednjeročnem načrtu predvideli lokacije za vseh 5 objektov, doslej pa jih v občini ni bilo moč najti. Trenutno imajo prednost nadomestne lokacije za stavbe, ki se bodo morale umakniti severni obvoznici, ki že tako krepko zamuja. Iščemo in se trudimo na več krajih, pa... Vprašanje je tudi, kako je s sredstvi Komunalnega podjetja in s katerimi drugimi viri bi si le-to lahko pomagalo? Saj teh pet hiš tam res ne more ostati, le odločilni dan se je odmaknil zaradi težav z lokacijami in sredstvi.« No, na vprašanje o sredstvih je brž odgovoril Janko Vidovič in še prej primaknil, kako je ta pogovor resnično dobrodošla pobuda: »Leto dni sem bil v bolniški in zdaj se odpravljam v pokoj. Veseli me, da se bomo o vsem pomenili, saj je to ena velikih nalog, ki nam je ni uspelo uresničiti. Človek seveda za seboj rad pusti čimbolj urejene posle. Ne sme biti več vprašanja, ali kaže te selitve kar se le da pospešiti. Zastale so bolj zaradi gospodarskih kot zaradi denarnih težav. S sredstvi, s katerimi razpolagamo, moramo čimbolj smotrno gospodariti in tako smo pač iskali še dodatne vire. Lahko pa rečem, da ob zagotovljenih lokacijah sredstva letos ne bodo več ovira. Svoje obveznosti, za katere se bomo domenili, bomo gotovo izpolnili. Preselitve so v vseh naših načrtih prednostna naloga!« Na krajevno skupnost ne gre pozabiti Stanovalci s Tomačevske so še nekaj časa molčali in premlevali odgovore, na katere so tako dolgo in nestrpno čakali — potem pa se je vsulo: »Cenitev ste opravili pred tremi leti, kako so šle v tem času cene gor, pa vsi vemo! Pa kakšna sploh je to cenitev, če o njej nič ne vemo?! Tudi če jo ponovite, so hiše vse manj vredne. Sploh pa nas toliko časa vlečete, da kaj težko verjamemo obljubam—toliko jih je že padlo v vodo...« Beseda je dala besedo, nit se je odvijala in pokazalo se je, da vse skupaj sploh ni tako črno — le dva bi rada nadomestni lokaciji, eden nadomestno stanovanje, dva pa bi bila zadovoljna s primerno odškodnino. Pomirili so jih, da bo seveda potrebna nova cenitev, Ludvik Jarc pa je pripomnil: »Že 15 let se ukvarjam s temi vprašanji in lahko mi verjamete, da še noben »porušenec« ni bil gmotno oškodovan. Res so predvsem starejši pogosto prizadeti, ker so se pač navezali na Če drugega ne, zaleže pogovor svoj vrt, okolje... zato tudi skušamo po svojih močeh pomagati, najti kar se le da ugodno lokacijo.« Tako se je pogovor umiril in rešitev je bila vse bolj na dlani. Domenili so se že za roke — do 15. maja bo Komunalno podjetje dalo čiste račune, kako je s sredstvi in Janko Vidovič je razvedril obraze, ko je zatrdil, da menda ne bo težav, češ, s povišano najemnino-*o Žale zbrale kar precej denarja in resno se bodo lotili tudi iskanja dodatnih virov. Tako bo Soseska do junija proučila vse možnosti, našla rešitve in nekje sredi junija sklicala stanovalce, da bodo z vsakim posebej našli najboljšo pot. Za konec smo se lahko le še vprašali, kje in zakaj se je toliko časa zatikalo, kako da ni bilo moč sproti najti poti za sporazumevanje. Menda sta pravo uganila Neda Verbek in Ivo Majdič. Za vse skupaj sta prvič slišala šele tedaj, ko smo ju klicali po telefonu. Pred pogovorom sta skušala pozvedeti, če se je s tem ukvarjala stara krajevna skupnost (lani so krajevno skupnost Savsko naselje namreč razdelili v tri nove), pa nihče ni vedel ničesar. Takole sta menila: »Nima smisla ugotavljati, kdo bi se moral najprej povezati s krajevno skupnostjo, krajani, ki so brez dvoma prizadeti, ali investitor— dejstvo je, da se ni nihče, čeprav bi lahko sicer vse to potekalo bolj gladko. Torej šola za naprej, da nobenega člena v delegatskem odločanju ne kaže izpustiti. Pa se to prav pri krajevni skupnosti rado zgodi —že lani so nam obljubljali urbanistični načrt za nove verske objekte v sklopu Žal, saj bodo gradili novo rimskokatoliško cerkev in mošejo. Še danes ne vemo nič novega, potem pa pojdi v javno razpravo?!« Res za konec še pojasnilo krajanov, zakaj niso stopili na svojo krajevno skupnost — bivša je dala soglasje za gradnjo krematorija, ne da bi se kdorkoli spo,-mnil in povprašal o tem še njih, prizadete. Kot jim tp ni vlilo zaupanja so zatrdili, da jim ga ta pogovor je in da bo prva pot prav na krajevno skupnost, če bi obljube spet padle v vodo. Pa menda ne bodo?! Ciril Brajer — dan železničarjev Na osrednji slovesnosti praznika železničarjev ob spomeniku na Zaloški cesti je bil slavnostni govornik predsednik mestne skupščine Ljubljane dr. Marjan Rožič. V angažiranem kulturnem programu pa so sodelovali partizanski pevski zbor, železniški pevski zbor iz Divače, mladinski pevski zbor osnovne šole Boris Ziherl, godba ljubljanske milice, Železničarska godba iz Zidanega ntosta ter igralci ljubljanskega Mestnega gledališ- 15. april Tudi letošnje slovesnosti ob dnevu železničarjev bodo obudile spomin na splošno železničarsko stavko, kije izbruhnila na južni in državni železnici, v noči od 15. na 16. april leta 1920, in je zajela vso Jugoslavijo. Stavkajoči so pustili vlake tam, kjer jih je pač ujel čas, napovedan kot začetek stavke, pogasili so ognje, pozaprli kurilnice. Štiriindvajsetega aprila 1920 se je iz protesta proti nasilnim ukrepom vlade zbrala v Vodmatu, sredi proletarskih Most, tritisočglava množica in se napotila proti središču Ljubljane. Ko jim je na Zaloški cesti zaprl pot žandarmerijski kordon, je prišlo do spopada, v katerem je pod žan-darmerijskimi streli padlo trinajst proletarcev, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Spopad na Zaloški cesti je imel pomembne posledice za jugoslovansko delavsko gibanje. Z odlokom tovariša Tita je bil 20. januarja 1950. leta proglašen 15. april za dan železničarjev. V odloku pa je med drugim zapisano: »Čeprav je bil velik štrajk zadušen v krvi in čeprav ga je vladajoča klika zlomila, je vendarle važen zgodovinski dogodek našega delavskega gibanja zato, ker je v njem prišla do izraza popolna enotnost in solidarnost delavskega razreda Jugoslavije in ker je v tem krvavem obračunu vladajoča buržoazija pokazala svoj pravi obraz pred narodi Jugoslavije. Da bi podčrtali značaj revolucionarne borbe železničarjev, da bi dali priznanje železničarjem Jugoslavije za udeležbo v osvobodilni borbi narodov Jugoslavije, da bi še zlasti poudarili značaj samopožrtvoval-nega in herojskega dela železničarjev ca. pri izgradnji nove socialistične Jugoslavije, odločam, da se 15. april proglasi za dan železničarjev Jugoslavije in ga bodo v prihodnje proslavljali po vseh enotah in ustanovah jugoslovanskih železnic.« Letošnja osrednja spominska slovesnost je bila 15. aprila popoldne ob spomeniku padlim na Zaloški cesti. Slavnostni govornik je bil Marjan Rožič, predsednik skupščine mesta Ljubljane. Dopoldne pa so v Festivalni dvorani v Ljubljani podelili priznanja 246 delavcem Železniškega gospodarstva za tridesetletno neprekinjeno delo na železnici, v posameznih železniških vozliščih pa so podelili delavcem za desetletno delo bronasti znak, za dvajsetletno pa srebrni znak. V razstavnem prostoru Železniškega gospodarstva pa je od 11. aprila odprta razstava najboljših likovnih in literarnih prispevkov, ki so jih osnovnošolci iz domala vseh slovenskih šol poslali na nagradni natečaj »Bogo Flander-Klusov Joža«. Na ta natečaj, ki je bil že deveti po vrsti, so osnovnošolci poslali 14.809 prispevkov, od tega 9.494 likovnih in 5.315 literarnih. V okviru praznovanja so železničarji pripravili tudi več športnih pri- reditev in rekreacijskih srečanj: planinski pohod, šahovski hitropotezni turnir, strelska rekreacijska tekmovanja, 25. aprila pa bo v Celju spomladanski kros železničarjev. Osrednja jugoslovanska proslava je bila v Jablanici na Neretvi. Na njej so podelili tudi zvezne nagrade železničarjem in delovnim kolektivom. Iz Železniškega gospodarstva so jih prejeli: Franc Troha, Franc Brdnik, kolektiv zavoda za investicije iz Ljubljane, Tozd za upravljanje in vzdrževanje prog Postojna in železničarsko kulturno-prosvetno društvo »Krilato kolo« iz Maribora. - Upravičenost disciplinskega postopka VPRAŠANJE: Ob rednem delu sem se izobraževala na dopisni administrativni šoli. Pred maturo sem nujno potrebovala nekaj prostih dni in sem zato po nasvetu socialne delavke z vlogo, naslovljeno na IO, zaprosila za 5 dni izrednega plačanega dopusta. Vlogo sem oddala v začetku oktobra 1980, nekaj dni kasneje pa sem vlogo dopolnila še s tem, da sem navedla datum, kdaj želim dopust. Odgovora na mojo vlogo ni bilo in sem zato v času od 20. do 24. oktobra izostala z dela, odobritev dopusta pa sem nameravala urediti kasneje. V ta namen sem 27. 10. 1980 šla k direktorju, ki pa je izjavil, da bo zoper mene predlagal uvedbo disciplinskega postopka. Dopust mi je bil naknadno odobren, kljub temu pa je bil uveden disciplinski postopek, vendar sem bila oproščena. Vprašujem, ali je direktor upravičeno predlagal disciplinski postopek proti meni, ali ne bi morala prav za prav disciplinsko odgovarjati socialna delavka, ki ni pravočasno uredila dopusta zame in ali je prav, da ima socialna delavka še enkrat večji osebni dohodek od delavca v proizvodnji? ODGOVOR: V čl. 149. zakona o delovnih razmerjih so našteti organi, ki so upravičeni zahtevati uvedbo disciplinskega postopka — med njimi je tudi individualni poslovodni organ, v vašem primeru direktor. Če je bil on prepričan, da ste vi z izostankom z dela storili kršitev delovnih dolžnosti oz. delovne discipline, je bil upravičen zahtevati, da disciplinska komisija ugotovi vašo morebitno odgovornost za zatrjevano kršitev. S tem, da vas je disciplinska komisija oprostila, ste dobili polno zadoščenje. Seveda pa imate pravico zahtevati o tem pismeno odločbo in vam je disciplinska komisija to dolžna izstaviti. Na vprašanje, ali je kršitev delovnih dolžnosti storila socialna delavka, ki ni poskrbela za pravočasno odločbo o vašem dopustu, ni mogoče odgovoriti brez poznavanja vašega samoupravnega splošnega akta, ki določa kršitev delovnih obveznosti. Ugotoviti bi bilo.treba, ali so v ravnanju ali opustitvah te delavke podani znaki katere od kršitev delovnih dolžnosti, določenih v vašem samoupravnem splošnem aktu. Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom. Določanje teh osnov in meril je torej samoupravna pravica delavcev samih in če menite, da to pri vas ni pravilno urejeno, lahko v okviru svojih samou-pravljalskih pravic v svoji temeljni organizaciji zahtevate obravnavanje in morebitno ponovno odločanje o tem. _______________________J Podeljene letošnje Kidričeve nagrade Za dosežke v znanosti in tehnologiji V veliki dvorani skupščine SR Slovenije je bila 10. aprila slovesna podelitev letošnjih nagrad sklada Borisa Kidriča za vrhunske dosežke na področju znan-stveno-raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Podeljenih je bilo sedem, glavnih nagrad, petnajst nagrad sklada in petindvajset nagrad za izume in tehnične izboljšave. Na slavnostni seji je predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič poudaril vlogo znanosti in raziskovalnega dela. Pri tem je omenil pomen teoretikov in graditeljev izvirnih načel našega družbenega, ekonomskega in političnega sistema, v okviru katerega je Boris Kidrič združil ideale socialističnega humanizma. Predsednica upravnega odbora sklada Boris Kidrič dr. Aleksandra Kornhauser pa je v uvodni obrazložitvi k nagradam poudarila, da je zelo spodbudno, da se na področju izumov in tehničnih izboljšav močno uveljavlja skupinsko delo. V njem se povezujejo vrhunski raziskovalci z mladimi, ki prihajajo s svežim znanjem in idejami, ter se, oplojeni s tradicijo, prebijajo k visoki kvaliteti Kidričevi nagrajenci 1981 Prof. dr. Ladislav Kosta za vrhunske dosežke na področju analizne kemije Analizna kemija je eno od znanstvenih področij, ki je z razvojem tehnologij novih materialov doživelo v zadnjih tridesetih letih največje spremembe. Klasično mikroanalizo je skoraj v celoti nadomestila zelo občutljiva in natančna instrumentalna analizna kemija. Ravno na tem razvoju pa je viden prispevek prof. Ladislava Koste, ki ga lahko štejemo med pionirje, ki so pri nas in v svetu utrli pot v širšo prakso metodam aktivacijske analize in analizne kemije sledov elementov nasploh. Tako je razvil vrsto metod za določevanje nekaterih elementov v sledovih v jedrskih materialih in okolju: originalna metoda za določanje živega srebra v bioloških mate- 1 rialih, ki jo je razvil prof. Kosta s sodelavci je splošno priznana kot mednarodna referenčna metoda. Prof. dr. Savo Lapanje za vrhunske dosežke na področju fizikalne kemije proteinov Prof. Lapajne se že več kot 15 let ukvarja z raziskavami fizikalno kemičnih lastnosti proteinov, posebno še s pojavom dena-turacije. Bibliografija s tega področja obsega 43 del. V začetku svojih raziskav na tem področju je delal v laboratoriju prof. Charlesa Tanforda, takrat vodilnega raziskovalca na tem področju. Rezultat tega sodelovanja je bil dokaz, da so molekule denaturiranih proteinov tako iimenovani naključni klobčiči. S tem pa je bila dokazana hipoteza o zvezi med sekvenco, strukturo in funkcijo proteinov. Prof. dr. Rudi Ahčan za življenjsko delo v zvezi z rudarskim pridobivanjem premoga Znanstveno raziskovalno delo avtorja obsega zelo široko področje problemov pridobivanja od odkopne metode, podgraje-vanja, organizacije dela, uvaja- nja mehanizacije, do spoznanja montanogeoloških ter geomehanskih lastnosti premoga in pri-hribine. Razvil je širokočelno od-kopno metodo z vertikalno koncentracijo, danes poznamo doma in v svetu kot »velenjska od-kopna metoda«, s katero so se močno povečali odkopni učinki in omogočili 2 do 3-kratno povečanje proizvodnje premoga iz enega odkopnega čela. Prof. dr. Bojan Varl za izredne dosežke na področju uporabnosti radioaktivnih indikatorjev v meedirini s posebnim poudarkom na patologiji ščitnice Raziskovalno delo prof. dr. Bojana Varla je dalo temeljni in trajni prispevek začetku in razvoju nuklearne medicine. Njegove osnovne in razvojne raziskave so omogočile klinično uporabo radioaktivnih indikatorjev v večini specialnih strok medicine. Prof. dr. Drago Lebez za življenjsko delo na področju biokemijskih raziskav živalskih strupov in beljakovin V svojem 30-letnem znanstvenem in pedagoškem delu je prispeval pomemben delež pri razvoju in uveljavljanju biokemijske stroke na slovenskem in pri širjenju in ugledu naše znanosti na tujem. Bibliografija obsega več kot 100 znanstvenih člankov, večinoma objavljenih v mednarodnih revijah. Posebej pomembni sta dve področji: 1. Raziskave in novi pristop k študiju beljakovin, zlasti proteo-litskih encimov in 2. delo na živalskih toksinih zajema več živalskih vrst od kač do morskih vetrnic. V dvorani skupščine SR Slovenije so podelili letošnje nagrade sklada Borisa Kidriča za vrhunske dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Prof. dr. Boris Paternu za monografijo »France Prešeren in njegovo pesniško delo« V dveh zajetnih knjigah znanstvene monografije o Prešernu je literarni zgodovinar Boris Paternu podal svoj pogled na pesnika in njegovo pesniško delo. Z originalno strukturalno biografijo je odkril ključne lastnosti pesnikove osebnosti, kakor so se mu pokazale na območju strukture in sociologije. Pri tem je posebej pazljivo preiskal dezinte-gracijske in integracijske prvine v Prešernovi osebnosti. Dr. Roman Savnik za življenjsko delo »Krajevni leksikon Slovenije« 'Neposreden povod za podelitev nagrade dr. Romanu Savniku je izid zadnje, četrte knjige Krajevnega leksikona Slovenije. Najpomembnejši kamen v zgradbi naše domoznanske knji-ženovsti pa predstavlja Savnikovo 17-letno delo pri Krajevnem leksikonu Slovenije. Profesor Roman Savnik je zanj dal pobudo, izdelal redakcijslo zasnovo, organiziral izdelavo, prispeval velik del gradiva in skrbel za preverjanje vseh navedb. Ob razstavi »Inovacije za stabilizacijo* Bitka za inovacije — bitka s časom Že osem let je tega, kar v Ljubljanski banki, temeljnih in združeni banki ter v raziskovalni skupnosti Slovenije uspešno uresničujejo dogovor o skupnem zagotavljanju določenega dela sredstev za kreditiranje inovacij in vključevanja domačih razi- • skovalnih dosežkov v proizvodnjo. Da bi to dejavnost še bolj spodbudili, pripravljajo udeleženke dogovora (letos se je pridružila še gospodarska zbornica Slovenije) letos že petič razstavo nekaj uspešnejših inovacijskih dosežkov, ki so se že uveljavili. Tokrat so razstavo poimenovali »Inovacije za stabilizacijo« in na njej je približno 50 organizacij združenega dela prikazalo več kot 60 inovacij. Razstavo so posvetili pobudniku te dejavnosti v času boja in obnove domovine, Borisu Kidriču. Začela se je 10. aprila, razstavljene dosežke in slikovno gradivo pa si je moč ogledati v poslovni stavbi sozdu Iskra do konca meseca. Potem bo kot vsako leto potovala po Sloveniji. Toliko za novico, ki naj bo vabilo — ne le za ogled, tudi in predvsem za sodelovanje. In spet ne le na razstavi, bolj v dejavnosti sami. Vemo namreč, da bomo morali naše gospodarstvo na vsak način prestrukturirati, vemo, da je tehnološko intenzivni razvoj med najpomembnejšimi nalogami srednjeročne usmeritve —-še vedno pa kot bi se ne zavedali, kako lahko k uresničitvi teh nalog pripomore prav domače znanje, izumiteljstvo, tehnične izboljšave vseh vrst... Ni več dvoma, da prav razvoj te dejavnosti lahko pomembno dvigne produktivnost dela in da moramo inovacije podpreti z vsemi močmi, jih razvijati in čim več dosežkov uvajati v proizvodne in druge družbene procese. K že omenjenim prednostim velja primakniti še to, da domača ustvarjalnost zmanjšuje odvisnost tehnološkega razvoja od razvitejših dežel. Prav te imajo danes pravcati monopol nad patenti in tega se lahko znebimo le z večjim vlaganjem v domačo raziskovalno in inventivno dejavnost. Kolikokrat le smo že pisali o nerazumevanju, zavisti, trdogla- Janez Zupančič in Janez Trojar sta v tovarni elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri razvila in v tovarni že osvajajo elemente, komponente modulov in naprav za hidravliko. Tako so zmanjšali uvoz teh izdelkov in tehnološko odvisnost od razvitih držav. Za uvajanje poskusne proizvodnje debeloplastnih hibridnih vezij gre zasluga inovatorski skupini Inštituta Jožef Stefan, Iskre 1EZE tozd SEM in iz Iskre, Industrije sistemov za clcktrozveze. Omogoi ila ho posodabljanje vrste elektronskih naprav v vsej naši elektroindustriji in odpira pot za razvoj novih, manjših in lažjih elektronskih naprav. vosti vodstvenih kadrov, neprimernem nagrajevanju...?! Tudi o dolgi poti od predloga do patenta (kar nekaj let traja), o neprimerni zakonodaji na tem področju je že steklo kaj črnila — ob tem, da je družbena usmeritev tej dejavnosti resnično naklonjena, da se zanjo zavzemamo na več ravneh, da so jo tudi sindikati krepko vzeli v roke? Saj drži, da je nakup tuje licence mnogokrat bolj enostaven, morda celo cenejši (kratkoročno) od dolgotrajnega in dragega uvajanja domačih zamisli v poskusno in nato serijsko proi- zvodnjo. Kaj pa takšna miselnost pomeni za dolgoročen razvoj domačega gospodarstva in družbe nasploh, pa menda ne kaže znova in znova ponavljati! Korak za razvitimi na tem področju pomeni namreč iz dneva v dan večji razkorak v razvoju. Tako se lahko vsaka zamuda krepko maščuje in pri razvijanju inovacij bi res ne smeli zamuditi niti minute več. Raziskovalna skupnost Slovenije je vse do letos prispevala precejšen del sredstev za kreditiranje inovacij —novi zakon o raziskovalni dejavnosti pa je ta vir zaprl. Zato so se temeljne banke Ljubljanske banke dogovorile, da bodo v tekočem srednjeročnem obdobju vsako leto zagotovile potreben delež tudi za obetajoč prenos domačih inovacij v proizvodnjo. Povejmo, da je ta sistem kreditiranja inovacij v Jugoslaviji še vedno izjema — čeprav smo že lani pisali, kako se zanj zanimajo tudi druge banke. Še bob hi se morale, saj je to gotovo : Vodošla pot, po kateri bo ni . domače gospodarstvo usmerjati k izkoriščanju domačih ra ‘;'kovalnih dosežkov — še sploh v času naporov za pre- strukturiranje gospodarstva, man jšo odvisnost od uvoza in za večji izvoz. Sistem kreditiranja je pač postal nepogrešljiv člen v inovacijski verigi od zamisli do izdelka. Od začetka letošnjega leta je udeležba posameznih virov pri finandranju inovacij takšna: Investitor prispeva najmanj 30 odstotkov in temeljne banke Ljubljanske banke največ 70 odstotkov. Pri tem je obrestna mera kar za polovico nižja od splošne, odplačevanje pa se začne leto po porabljenem posojilu in traja od 3 do 7 let. Ciril Brajer SMMN POROtaMLEC ŠT. 5 I Ugotovitve ter stališča predsedstva republiškega sveta ZSS o uresničevanju stališč in sklepov po 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije o oddihu in rekreaciji delavcev I. UGOTOVITVE Z razvojem samoupravne socialistične družbe postajata rekreacija in oddih vedno bolj vsakodnevna potreba delavcev in sestavina medsebojnih odnosov, ki izvirajo iz združenega dela. Rekreacija in oddih delavcev se vedno bolj uveljavlja kot element družbenoekonomskega razvoja in sta tesno povezana zlasti s celotno telesnokulturno dejavnostjo, s sistemom izobraževanja, zdravstvenim varstvom in varstvom pri delu, pripravami za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, smotrnim izkoriščanjem prostega časa, razvijanjem turističnega gospodarstva, posredno pa tudi soustvarjata možnosti za povečanje produktivnosti dela in dohodka ter za hitrejši družbeni in gospodarski napredek. Pomen nalog na področju rekreacije in oddiha se ne zmanjšuje tudi v obdobju skupnih družbenih prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo. 1. Dokumenti, sprejeti na 9. kongresu ZSS, 8. kongresu ZSJ in na 1. konferenci ZSS, terjajo od sindikalne organizacije zlasti aktivnosti: — za samoupravno organiziranost celotnega področja telesne kulture ter za osveščanje delavcev o pomenu in vlogi telesne kulture, — za razvoj rekreacije in telesne kulture kot vsakodnevno sestavino življenja in delovanja čimvečjega števila delavcev, — za načrtno povečanje možnosti za letni oddih delavcev in njihovih družin z odločnejšim ustanavljanjem samoupravnih počitniških skupnosti, — za namensko porabo sredstev regresa za letni oddih. Republiški svet je v okviru delovanja svojega sveta za življenjske in delovne razmere, rekreacijo in izrabo prostega časa na posvetih in seminarjih z organizatorji oddiha in rekreacije pri občinskih svetih in ozdih uresničeval kongresne sklepe.-Republiški svet je prek svojih delegatov aktivno sodeloval v delu skupščine telesnokulturne skupnosti Slovenije, v Zvezi telesnokulturnih organizacij, v delu Visoke šole za telesno kulturo, pri pripravi problemske konference SZDL o telesni kulturi (julija 1980) ob sprejemanju zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture. ni objektov, oziroma so ti premalo odprti za delavce. Delavci v združenem delu imajo premajhen vpliv pri nadaljnjem poglabljanju delegatskih odnosov v skupščinah telesnokulturnih skupnosti ter premalo odločajo o programih in vrednotenju le-teh. 3. Kar 900 amaterskih organizatorjev rekreacije Spodbudne rezultate, ki se kažejo v množičnem vključevanju delavcev v programe športne rekreacije, smo dosegli z relativno majhnimi sredstvi. V teh programih aktivno sodeluje veliko delavcev, ki so vključeni v usmerjene ali interesne aktivnosti. Razvoj rekreacije zato pridobiva vedno širši skupni družbeni interes, v katerem se uresničujejo tudi interesi posameznikov na enem od pomembnih področij telesne kulture kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Športna rekreacija z že doseženimi rezultati zagotavlja, da bo s prizadevanj zveze sindikatov za še večje vključevanje in stalno telesnokulturno aktivnost delavcev prispevala k boljšemu zdravstvenemu stanju in zavesti delavcev. Vse pomembnejša postaja tudi zaradi spreminjanja načina proizvodnje oziroma dela, ki vedno bolj zahteva posebno aktivnost v'rekreaciji za zmanjšanje posledic monotonega sedečega, težkega fizičnega dela in preprečevanja invalidnosti. Večja skrb organizacij združenega dela za razvoj športne rekreacije je pokazala dobre rezultate tudi na področju izobraževanja kadrov-orga-nizatorjev rekreacije, kar je eden od pogojev za čimvečje aktivno udejstvovanje delavcev. Od leta 1973 smo v SR Sloveniji izšolali 900 amaterskih organizatorjev športne rekreacije, pri tem so nam pomagali Visoka šola za telesno kulturo, Šolski center za telesno vzgojo in, odkar je ustanovljeno, tudi društvo organizatorjev športne rekreacije. V organizacijah združenega dela je zaposlenih približno 70 poklicnih organizatorjev športne rekreacije, ki pa i majo pri svojem delu veliko težav. Športna rekreacija je mlada, premalo uveljavljena dejavnost, ki je v marsikaterem okolju še dovolj ne poznajo, temveč je po mnenju nekaterih tudi nepomembna dejavnost, 4. Tekmovanja naj izhajajo le iz redne aktivnosti V zadnjem času je bilo že veliko napisanega pa tudi izgovorjenega na račun »IAD«. V prvi fazi so te igre, ki so se odvijale zlasti na republiški in zvezni ravni, imele velik prispevek pri ustvarjanju pogojev in povečanju skrbi naše družbe za razvoj športne rekreacije. Prave vrednosti pa niso bile dosežene zlasti tam, kjer so bili v ospredju tekmovalni in prestižni interesi manjših skupin in posameznikov. Boljšega zdravstvenega stanja delavcev in redne telesnokulturne aktivnosti ni moč doseči le z igrami na visoki ravni, v katere se vključujejo bivši športniki in drugi posamezniki brez pravih priprav. Takšno naprezanje organizma je za zdravje celo škodljivo. Vprašljive so zato vse delavske športne igre na višjih ravneh, saj so nižji sistemi tekmovanj le formalnost za rekreacijo ožjih grup ali posameznikov, ki so nemalokrat člani kakšnega športnega društva, kjer tudi aktivno tekmujejo. Ti delavci takrat branijo (zastopajo) barve organizacije združenega dela, tekmujejo v imenu delavcev ter pri tem porabijo veliko sredstev, ki so namenjena za rekreacijo vseh delavcev. Športno rekreativna tekmovanja morajo izhajati iz redne telesnokulturne aktivnosti delavcev in na tej podlagi naj si organizirajo redno in sistematično medsebojno tekmovanje, zlasti v delovnih organizacijah in občinah, kjer je to mogoče, brez izgube delovnega časa, z nizkimi stroški za potovanja in tudi s primernimi in prilagojenimi tekmovalnimi pravili. Ocenjujemo, da se v raznih oblikah športne rekreacije udeležuje 15 do 20 % vseh delavcev v združenem delu, vendar je odstotek žensk še vedno premajhen. Delavskih športnih iger se je v Sloveniji v letu 1979 udeležilo približno 90.000 udeležencev, organizirali pa so jih v vseh občinah. Kljub nenehnemu povečevanju števila delavcev, ki se redno ukvarjajo s telesnokulturnimi aktivnostmi, kar se kaže zlasti pri množičnih manifestacijah, kot so smučarski teki, v delu planinske zveze in društev, bo treba v prihodnje vključiti še bistveno več delavcev. Pri tem je pomembno tudi to, da se takšnih prire- organiziran oddih delavcev na podlagi solidarnosti in z združevanjem dela sredstev za posodabljanje in povečanje počitniških zmogljivosti, — razvijanjem preventivnega zdravstvenega letovanja za delavce, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela in naloge. Seveda pa so glede rezultatov na področju oddiha zelo velike razlike med ozdi, ki so bolj odvisne od dohodkovnega položaja posameznega ozda, manj pa od prizadevanj sindikalne organizacije. S tem seveda ne moremo in tudi ne želimo negirati res izjemnih naporov posameznih organizacij, ki so uspele ustanoviti počitniške skupnosti in povečati svoje počitniške kapacitete. Za doseganje boljših rezultatov na področju oddiha delavcev pa je potrebno nadaljevati z akcijo ustanavljanja počitniških skupnosti, ki so dobile s sprejemom zakona o vpisu v sodni register tudi možnost postati pravna oseba, kar je do sedaj v mnogočem zaviralo njihov nadaljnji razvoj. Samoupravno urejanje oddiha pa mora na podlagi načel solidarnosti omogočati tistemu, ki ima nižji družinski oziroma osebni dohodek, prednost pri uporabi počitniških zmogljivosti. Počitniški domovi in prikolice Ko obravnavamo možnosti za letni oddih, ne moremo mimo počitniških domov, ki jih imajo organizacije združenega dela in imajo poseben pomen, pa tudi status v okviru celotne turistične ponudbe. V ta sklop sodijo tudi počitniške prikolice, zadnja leta zelo priljubljena oblika počitnikovanja velikega števila delavcev. Po razpoložljivih podatkih* je v letu 1977 letovalo izven kraja zaposlitve 50% vseh zaposlenih, v letu 1979 pa je ta odstotek porasel na 55 % in se je zadržal tudi v letu 1980. Organizacije združenega dela iz SR Slovenije imajo v počitniških domovih nekaj manj kot 28.000 ležišč. Od leta 1976 ni porasta števila ležišč v počitniških objektih zaradi politike občin v Primorju, predvsem v Istri, kjer imajo naše delovne organizacije največ počitniških domov. Le-te vlagajo sredstva za posodabljanje že obstoječih kapacitet oziroma za nakup počitniških prikolic. Ozdi iz naše re- 2. Spodbudni rezultati v preteklem obdobju Na področju rekreacije in telesne kulture smo v preteklem obdobju v sindikatih dosegli spodbudne rezultate, kar lahko utemeljimo zlasti: — s povečanjem števila redno telesnokulturno aktivnih delavcev, — z večjo izbiro programov za rekreacijo, v katere se vse bolj vključujejo tudi delavke, — z novimi širokimi manifesta-tivnimi in rekreativnimi prireditvami, — z razvijanjem trim tekmovanj in športnih iger, — s povečanjem števila usposobljenih organizatorjev športne rekreacije, — s smotrnejšim sistemom financiranja rekreacije. Dosežke pri razvijanju množične rekreacije delavcev moramo povezovati r rezultati podružbljanja celotnega področja telesne kulture v okviru SIS, s svobodno menjavo dela v SIS in v neposrednih odnosih med uporabniki in izVajalci telesne kulture. Ugotavljamo, da razvoj rekreacije delavcev marsikje zaostaja za potrebami združenega dela, saj vsa okolja še ne nudijo možnosti, da bi se delavci lahko vključili v kakršnokoli telesnokulturno dejavnost, marsikje primanjkuje usposobljenih kadrov in zato so ob prizadevanjih za ustalitev gospodarstva nekatere organizacije združenega dela zmanjšale programe športne rekreacije, premalo pa so se usmerile na aktivnosti za večjo produktivnost in dohodek. Organizatorji rekreacije prevečkrat organizirajo le tekmovanja, precej usposobljenih organizatorjev rekreacije pa se sploh ne vključi v aktivnosti na tem področju. V sindikatih smo razvijali delavske športne igre, saj predstavljajo zelo privlačno in zanimivo obliko športno rekreativne dejavnosti. V večini ozdov in občin so organizirane tako, da zahtevajo celoletno aktivnost delavcev, ki se udeležujejo teh iger. ditev pa tudi redne športne rekreativne aktivnosti udeležujejo delavci, ki so sami pripravljeni vsaj delno financirati svojo interesno dejavnost. 5. Samoupravno urejanje oddiha Tudi na področju oddiha delavcev ugotavljamo pozitivne rezultate, ki se kažejo v: — nadaljnjem naraščanju in posodabljanju počitniških zmogljivosti ter njihovi boljši izkoriščenosti, — organiziranju počitniških skupnosti v nekaterih občinah, — uveljavljanju regresa za letni dopust kot namenskih sredstev za publike imajo 5000—6000 ležišč v počitniških prikolicah. Združevanje v počitniške skupnosti Pri razširitvi in posodabljanju počitniških domov, predvsem pa novogradnjah, imajo organizacije združenega dela oziroma počitniške skupnosti veliko težav, saj urbanistični plani obmorskih občin v svojih razvojnih planih ne upoštevajo nadaljnjega razvoja delavskega turizma. Taka urbanistična politika v veliki meri ogroža nadaljnji razvoj de- *Glej Statistični letopis 1979, Zavod SRS za statistiko. lavskega turizma in počitniških zmogljivosti. Ozdi iz Slovenije imajo v sosednji Hrvaški več kot 16.000 ležišč v počitniških domovih. Počitniške skupnosti, ki bi bile primerno povezane tudi na republiški ravni bi bile učinkovitejši partner pri dogovarjanju o teh vprašanjih kot sedaj vsak ozd zase. Počitniški domovi so primerno vzdrževani, delovni ljudje radi preživljajo dopust v njih, v povprečju so zasedeni od 75—90 dni na leto. Bolje izkoriščene so počitniške zmogljivosti zlasti v objektih, ki so združeni v počitniških skupnostih, kjer za večje število objektov oziroma prenočišč skrbi en sam upravljalen — počitniška skupnost. Kot primer uspešnega razreševanja nalog na področju oddiha naj navedemo le počitniški skupnosti v Krškem in v Murski Soboti. Pri nadaljnjih aktivnostih je treba upoštevati, da možnosti za izkoriščenost počitniških domov ne gre enačiti z objekti komercialnega turizma, zagotovo pa bo potrebno bolj usklajeno delovati za zniževanje stroškov poslovanja počitniških domov, prek združevanja v počitniških skupnostih. Počitniški domovi imajo premalo spremljajočih pbjektov, to je igrišč, rekreacijskih površin, trim objektov, kabinetov ipd. V počitniških domovih tudi ni strokovnjakov za športno rekreacijo, zato v njih tudi ne programirajo in ne izvajajo aktivnega letnega oddiha. 6. Ne moremo biti zadovoljni z razporejanjem sredstev za regres Pomembno vlogo pri izenačevanju možnosti delavcev za letovanje ima. regres za letni oddih, ki se v velikem številu ozdov deli na podlagi socialnih kriterijev, zlasti ob upoštevanju dohodka na člana družine. V preteklem obdobju smo v sindikatih dosegli, da velika večina delavcev prejema regres za letni oddih, pred leti pa je bil položaj bistveno slabši (uveljavljanje sindikalne liste). Ne moremo pa biti zadovoljni z razporejanjem sredstev za regres, glede na njihovo namembnost, ker se marsikje še vedno pojmuje kot dodatek k osebnem dohodku. Delitev regresa bi morala spodbujati tiste, ki z lastnimi sredstvi ne morejo na dopust, oziroma bi morali ta sredstva združevati za povečanje in posodabljanje počitniških zmogljivosti. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, je odhod na dopust povezan z izobrazbeno in dohodkovno kategorijo posameznega delavca. Delavci z visoko, višjo in srednjo izobrazbo imajo običajno najvišje osebne dohodke. Iz te kategorije jih gre več kot 3/4 na dopust, čeprav prejemajo nižji regres kot kvalificirani delavci, ki jih na dopust gre le približno polovica, medtem pa nekvalificiranih delavcev letuje le . 1/3, običajno pa le-ti prejmejo najvišji regres. Politika do letovanja delavcev mora zato dobiti potrebno mesto v samoupravnih splošnih aktih tozdov in v planih letnih dopustov. Stanje na tem področju je zelo različno od občine do občine, zlasti v najbolj razvitih okoljih je odstotek tistih, ki gredo na dopust, bistveno višji kot v manj razvitih območjih SR Slovenije. Razlike so velike tudi glede na dejavnost, v kateri so delavci zaposleni. 7. Za zmanjšanje števila obolelih in invalidov V Sloveniji preventivno zdravstveno letovanje delavcev še ni razvito, čeprav ima ekonomsko in zdravstveno opravičenost. Pravočasno organiziran počitek ter preventivno le- tovanje ohranja delovno sposobnost, preprečuje invalidnost in zmanjšuje obolelost. Ta oblika preventivnega letovahja mora vplivati na zmanjšanje števila obolelih in invalidov, ki marsikje predstavljajo že pomemben ekonomski problem. V SR Sloveniji in SR Hrvaški je usposobljenih že nekaj turističnih oziroma zdraviliških ozdov, ki dosegajo s preventivnim zdravstvenim letovanjem dobre uspehe, saj delavci, ki se udeležijo 10-dnevnega aktivno-preventivnega oddiha, poleg obnove zdravja in delovnih moči, pridobivajo tudi navade za redno preventivno rekreiranje. Odbori za varstvo pri delu v ozdih ob sodelovanju zdravstvenih skupnosti bodo morali ob organizirani akciji sindikalne organiziranosti povečati prizadevanja tudi na tem področju. It. STALIŠČA 1. Na podlagi teh ugotovitev o uresničevanju sklepov 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ o oddihu in rekreaciji delavcev ugotavlja predsedstvo RS ZSS, da skrb za oddih in rekreacijo delavcev vedno bolj postaja ena od sestavin dela osnovnih organizacij zveze sindikatov. Doseženih je bilo precej spodbudnih rezultatov, saj se nenehno povečuje število aktivnih udeležencev, pri tem pa so pomembno vlogo imeli tozdi, saj so delavci pri sprejemanju planov vanje vnašali tudi svoje potrebe po oddihu in rekreaciji. Predsedstvo RS ZSS ugotavlja, da kongresni sklepi predstavljajo dobro osnovo za nadaljnje delo ter poziva vse organizacije zveze sindikatov, da jim tudi v bodoče posvete posebno skrb. 2. Čimvečji vpliv delavcev na politiko oddiha in rekreacije Predsedstvo republiškega sveta Zveže sindikatov Slovenije ocenjuje, da štd dddihTn rekreacija delavcev pomembna elementa našega druž-beno-gbspodarskega razvoja. Zveza sindikatov se zavzema za nadaljnji razvoj oddiha in rekreacije v združenem delu, ki mora temeljiti na čim-večjem vključevanju delovnih ljudi in občanov v programe oddiha in rekreacije. Nenehno je potrebno izboljševati pogoje za izvajanje dejavnosti, ki delavce telesno in duševno krepi, jim ohranja zdravje ter daje novih moči, ki so izredno pomembne pn doseganju boljših delovnih rezultatov. Sindikati si moramo še naprej prizadevati za čimvečji vpliv delavcev na politiko oddiha in rekreacije v vsakem samoupravnem okolju in za racionalno porabo sredstev. 3. Pritegniti tudi tiste, ki se še niso vključili Rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost. V sodobnih pogojih življenja je športna rekreacija pomembna ko-rektivno-kompenzacijska aktivnost predvsem zaradi pomanjkanja gibanja v delovnem procesu v prostem času. V sindikatih smo dosegli v preteklem obdobju vzpodbudne rezultate pri vključevanju delavcev v pripravo in sprejem programov rekreacije v tozdih, ne pa tudi v okviru telesnokulturnih skupnosti. Kljub temu bo treba tudi v bodoče v osnovnih organizacijah zveze sindikatov povečati aktivnost in nenehno skrbeti, da bodo delavci redno in sistematično telesnokulturno aktivni ter v dejavnost pritegnili tudi tiste, ki se vanje še ne vključujejo. Predsedstvo RS ZSS ugotavlja, da moramo še bolj dosledno uveljaviti komisije za oddih in rekreacijo oziroma druga ustrezna telesa pr' osnovnih organizacijah ZS, pri občinskih svetih ZS in na republiški ravni ter doseči, da bodo komisijo razpravljale o vseh pomembnih elementih nadaljnjega razvoja rekreacije v združenem delu ter tudi neposredno vodile posamezne akcije. Te komisije morajo zagotoviti boljše sodelovanje s telesnokulturnimi skupnostmi in v Zvezo telesnokulturnih organizacij v občinah in na ravni republike, ter doseči, da bo programiranje, organiziranje in financiranje telesne kulture in športne rekreacije pripomoglo k temu, da bomo lahko delavce množično vključili v rekreacijo. Skupaj z VŠTK bomo nadaljevali z izobraževanjem in usposabljanjem organizatorjev rekreacije za potrebe združenega dela. Iz sredstev združenih v samoupravnih interesnih skupnostih in iz skladov ozdov bo v obdobju stabilizacije potrebno financirati predvsem takšne oblike rekreacije, ki bodo povečevale množičnost, na področju športne rekreacije. Kvalitete dela ne merimo z dosežki kot so ekipna uvrstitev, postavljanje rekordov, marveč s številom vključenih delavcev za izboljšanje zdravstvenega stanja in funkcionalnih sposobnosti človeškega organizma. Posebno načrtno smo kadrovali in usposabljali organizatorje športne rekreacije, ki bodo pripravljeni naloge na tem področju opravljati poleg drugih del nalog, ki jih opravljajo v organizacijah združenega dela. Pri sestavi programov je treba oceniti možnost in potrebo za organiziranje aktivnega odmora med delom (5 oziroma 7 minut), zlasti v povezavi s poklicnimi obolenji, stalno neprimerno držo in ponavljajočimi se gibi pri delu. Športno rekreativna tekmovanja naj bi se praviloma organizirala v okviru delovnih organizacij in med njimi, vendar ne širše kot v občini. Finančna sredstva, ki jih delavci namenjajo v svojih skladih za športno rekreacijo, se morajo racionalno uporabljati za izvajanje dogovorjenih programov za čimvečji krog delavcev. V vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti je treba dograditi sistem in program rekreacije, ki bo omogočil vključevanje delavcev v različne oblike privlačnih in dostopnih aktivnosti. Zveza sindikatov si bo na vseh ravneh še nadalje prizadevala za programiranje, prostorsko planiranje, projektiranje ter gradnjo in vzdrževanje objektov, ki morajo biti funkcionalni in..yečnamep5ki ter prilagojeni tudi za potrebe rekreacije delavcev. Delavci se morajo organizirano in tvorno vključevati v delovanje samoupravnih interesnih skupnosti zlasti zbora uporabnikov prek delegacij in kot člani družbenih organizacij in društev s področja telesne kulture morajo v njih odločati o uresničevanju svojih interesov ob sprejemanju planov oziroma letnih programov na vseh ravneh organiziranosti telesne kulture. Ijem in nimajo za posledico večjega vključevanja delavcev v programe športne rekreacije, predsedstvo RS ZSS meni, da z DŠI na teh ravneh prenehamo ter sredstva smotrno uporabimo za čim večjo množičnost v različnih programih rekreacije, DŠI pa naj se organizirajo le v delovnih organizacijah in v občinah, ki pa naj se predstavlja tekmovanja za boljše športnike, marveč tekmovanja, v katerem tozdu je rekreacija najbolj razvita oziroma kje je večji del delavcev redno telesnokulturno aktivnih. Tekmovanja, ki predstavljajo za marsikaterega udeleženca v rekreaciji dodaten motiv, je potrebno izvajati v občinah, v oblikah trim tekmovanj, ki jih organizirajo ZTKO ter se izogibati dragim potovanjem, izgubi delovnega časa in prekomerni porabi sredstev. Delavska športna društva v ozdih morajo usklajevati svoje programe in se pri njihovem uresničevanju povezovati tako v krajevnih skupnostih kot v občinskih organizacijah telesne kulture. V sindikatih bomo v bodoče razvijali množično telesnokulturno aktivnost delav^v ter na podlagi sklepov problemske konference SZDL o telesni kulturi ter zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture krepili vlogo in pomen športne rekreacije v združenem delu. 4. Smotrna poraba sredstev in časa Predsedstvo republiškega sveta ZSS ugotavlja, da so DŠI dobro organizirane ter imajo primerno vsebino takrat, ko doprinašajo k ustvarjanju ciljev in nalog športne rekreacije v ozdih. Nadaljnji razvoj DŠI mora biti zato oprt na množično redno športno rekreativno dejavnost delavcev, športne igre pa se lahko organizirajo le na tej podlagi. Ker DŠI na višjih ravneh (zvezni, republiški) ne doprinašajo k tem ci- 5. Posodabljanje počitniških zmogljivosti Za področje urejanja oddiha delavcev je značilno stalno povečevanje, združevanje in posodabljanje počitniških kapacitet. Kljub temu so potrebe delovnih ljudi in njihovih družin še vedno večje od možnosti, ki jih imamo. Ker v prihodnjem obdobju ne pričakujemo velikega povečanja počitniških kapacitet, bo potrebno kapacitete, ki jih imamo, čim bolj gospodarno izkoristiti ter doseči tudi bolj usklajeno sodelovanje s tu- rističnim gospodarstvom, ki do sedaj še ni dalo konkretnih rezultatov. Dogovarjanje in poslovno sodelovanje, skupna vlaganja in razmenjava kapacitet med počitniškimi skupnostmi in poslovnimi skupnostmi v turizmu lahko bistveno poveča izkoriščenost počitniških in zdraviliških ter turističnih kapacitet. V ta namen je treba oceniti tudi možnost za oblikovanje posebnih informacijskih centrov, ki bodo dajali informacije o prostih kapacitetah v počitniških domovih in tudi omogočali medsebojno izmenjavo posameznih objektov med ozdi v okviru ene občine ali na medobčinskem območju. V sindikatih podpiramo združevanje Sredstev drugih tozdov s tozdi s področja turizma, z namenom, da povečujemo počitniške zmogljivosti in tako ustvarimo boljše možnosti za letovanje delavcev. Potrebno je dolgoročno sodelovanje ih povezovanje s turističnimi organizacijami ter odpravljati slabosti, ki zavirajo posodabljanje počitniških kapacitet. Počitniški domovi in ostale počitniške zmogljivosti imajo v celotni turistični ponudbi posebno mesto, ker so najpomembnejša osnova za organizirano letovanje delavcev in njihovih družin. Povezani v počitniških skupnostih bodo delavci predvsem bolj organizirano usklajevali svoje počitniške potrebe, s skupščinami obmorskih občin pa lažje iskali dolgoročne rešitve nadaljnjega razvoja počitniških zmogljivosti. Občinski sveti ZSS si bodo skupaj z osnovnimi organizacijami še naprej prizadevali za ustanovitev samoupravnih počitniških skupnosti, ki omogočajo bolj gospodarno izrabo razdrobljenih počitniških kapacitet. Osnovne organizacije si morajo še bolj prizadevati za čimbolj namensko porabo sredstev regresa za letni oddih in za združevanje dela ter sredstev za vzdrževanje in posodabljanje ter povečevanje počitniških kapacitet. V tozdih morajo delavci opredeliti takšne osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev regresa, ki bodo na podlagi solidarnosti omogočila letovanje tudi tistim delavcem, ki z lastnimi sredstvi tega’ne zmorejo. Ob tem je treba tudi samoupravno normirati principe razporejanja in koriščenja kapacitet v počitniških domovih. Delavce, ki delajo v zdravju škodljivih in težkih delovnih razmerah, je potrebno organizirano usmerjati v aktivno preventivni oddih, da bi ohranili zdravje in delovne sposobnosti. V ta namen je potrebno v ozdih pripraviti programe preventivnega zdravstvenega letovanja za delavce, ki delajo v težkih delovnih razmerah. Razvoju in usposobljenosti klimatskih in terminalnih zdravilišč, ki lahko bistveno pripomorejo pri nadaljnjem razvoju preventivnega zdravstvenega letovanja, bo potrebno nameniti posebno skrb, saj smo v preteklosti ta razvoj zanemarili, tako, da v naši republiki turističnih ozdov, ki bi lahko to obliko rekreacije izvajali, skoraj ni. f { i u Poklicni organizatorji aktivnega loddiha ^delavcev \ \ \ \ \ \ \ Vyečjih delovnih kolektivih naj bi deloval poklicni organizator športne rekreacije \k\ OD , ME V1 s \ \ 'V 'V>~ \ \ •, _ > \ \ \ '\ \ \ \ V Med posamezna načrtovana in opravljena dela ter naloge organizatorja športne rekreacije spada vrsta takih, brez katerih ni moč pričakovati uspeha v praksi. Tako organizator rekreacije: — organizira in vodi strokovno službo za športno rekreacijo ali pa samostojno vodi delovno področje športne rekreacije, če strokovna služba ni organizirana; — organizira delovno skupino strokovnjakov za izvajanje celovitega akcijskega načrta, v kateri so npr. organizator športne rekreacije, zdravnik, psiholog, socialni delavec, ekonomist, varstveni inženir in drugi; — povezuje amaterske kadre na področju športne rekreacije ter druge strokovne kadre v širšo skupino in tako ustvarja možnosti za uresničitev akcijskega načrta v praksi; — analizira dejansko stanje v OZD ter zbira vse potrebne podatke in informacije za nemoteno delo na področju športne rekreacije; — planira športno-rekrea-tivno dejavnost za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno obdobje ter v ta namen izdela letne načrte in programe, petletne in večletne načrte in programe ter jih finančno ovrednoti; — izvaja akcijski načrt v praksi ter analizira rezultate, hkrati pa tudi raziskuje in opravlja še vrsto drugih nalog. Amaterski kadri so poklicnim lahko v veliko pomoč in to se v približno 70 delovnih kolektivih v Sloveniji (toliko je tudi približno poklicnih org. športne rekreacije v OZD) tudi potrjuje. Program dela na področju športne rekreacije zajema mnogo več kot le delavske športne' igre Večkrat smo že zapisali, da je področje športne rekreacije v OZD zelo razvejano in da so delavske športne igre le ena izmed organizacijskih oblik športno rekreativne dejavnosti zaposlenih, ne edina in najpomembnejša. Ker napačno pojmujemo športno rekreacijo v OZD, ki naj bi bila sestavni del življenja in dela delovnih ljudi* in premalo poznamo številne organizacijske in vsebinske oblike dela na področju športne rekreacije, se zlahka odločamo za alternativo, da to področje lahko vodijo amaterski organizatorji rekreacije, oziroma, kot jih imenuje tovariš Kavčič, volonterski organizatorji- To mišljenje je zmotno in v okviru stroke že dolgo ni več sprejemljivo. V prid našim trditvam si oglejmo nekatere izmed pomembnejših športno-rekreativ-nih dejavnosti, ki jih poklicni strokovnjak načrtuje in programira ter tudi izvaja v praksi: — športno-rekreativna dejavnost v okviru prilagoditvene gimnastike (specialna gimnastika), ki jo zaposleni izvajajo pri zahtevnejših delih in nalogah, kjer je v ospredju fizična komponenta dela; — športno-rekreativna dejavnost med 30-minutnim odmorom pri tistih delih in nalogah, kjer so za to dane možnosti; — športno-rekreativna dejavnost med delom v posebnih odmorih za skupine delavk in delavcev, katerih dela in naloge se odvijajo v prisilnih položajih (sede ali stoje, ob statični ali dinamični obremenitvi, npr. dela ali nalog ob tekočih trakovih); — športno-rekreativna dejavnost v okviru programiranega zdravstveno-preventiv-nega in rekreativnega oddiha za tiste delavke in delavce, pri katerih so že vidne posledice dolgotrajnega opravljanja težkih del ali nalog, zlati še v neugodnih mikroklimatskih razmerah; — športno-rekreativno dejavnost na letnem oddihu, če so za to možnosti; — športno-rekreativno dejavnost v dnevnem in tedenskem prostem času in v povezavi z nosilci in izvajalci športno-rekrea-tivne dejavnosti v krajevni skupnosti in druge oblike. V naši praksi smo ponekod že uveljavili posamezne organizacijske in vsebinske oblike dela, tako da so tam, kjer delujejo poklicni kadri, bolj uspešni v navedenih dejavnostih. Res pa je, da so v zadnjem času zaradi napačno razumljene stabilizacijske politike ogrožene tudi te pridobitve in vse tiste, za katere smo v preteklem obdobju porabili mnogo časa in energije. Ukinjanje del in nalog poklicnih organizatorjev športne rekreacije je, gledano razvojno in dolgoročno, nestabilizadjsko Razumeti stabilizacijsko politiko pomeni boriti se za kvalitativne in kvantitativne premike (2.) na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Telesna kultura in z njo vred športna rekreacija pri tem seveda ne more biti izvzeta, vendar pa moramo ob tem opozoriti na nekatere bistvene elemente, ki področju športne rekreacije v naših delovnih kolektivih dajejo specifično obeležje. Področje športne rekreacije je namreč področje humanizacije dela in življenja delavcev in je usmerjeno neposredno v ČLOVEKA — delavca, v bogatenje njegovega življenja, izboljšanje in ohranjanje zdravja in dvigovanja ter ohranjanja psihofizičnih in delovnih sposobnosti slehernega zaposlenega, ki je aktiven na področju športne rekreacije in tudi v okviru drugih dejavnosti. Odvzemimo delavcem možnost organiziranega vključevanja v športno-rekreativno dejavnost in resnično strokovno pomoč, ki jo dajejo lahko le poklicni strokovnjaki (seveda, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji), pa smo, če govorimo v prispodobi, obsedeli v čolnu brez vesel in brez krmarja. Da, lahko bi tudi rekli, da si žagamo vejo, na kateri sedimo in na ta način pač ne bomo velik« prispevali k biopsihosocialnemu ravnovesju zaposlenih in tudi ne k večjim ekonomskim učinkom, ki so, kot je dokazano, posledica boljše delovne sposobnosti, ozir. športno-rekreativne dejavnosti ter radosti in zadovoljstva nasploh. Vsakoletni statistični podatki, ki se nanašajo na izgube delovnih dni v našem gospodarstvu kot posledica obolenj in izostankov z dela, nas morajo vendarle prepričati, da nismo tako-bogati, da bi milijonske vsote denarja razmetavali na ta način. Raje jih usmerimo v izboljšanje in ohranjanje zdravja in delovnih sposobnosti zaposlenih ter za njihovo aktivno udejstvovanje na področju športne rekreacije. To pa seveda posredno pomeni hitreje zaposlovati tovrstne strokovnjake, katerih pravo delo je daleč od administrativnega in še kako stabilizacijsko naravnano. Tako velike odgovornosti pa amaterskin delavcem na tem področju ne moremo in ne smemo nikoli naprtiti. /" DE založba — družboslovna zbirka NAJNOVEJŠE!~S Ciril Ribičič: jzvrŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČINSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE Teoretična zamisel, ustavni položaj in praktično delovanje V knjigi so obravnavana številna vprašanja, povezana s položajem in funkcijo zveznih izvršnih svetov, izvršnih svetov republiških in pokrajinskih skupščin in izvršilnih organov občinskih skupščin. Avtor kritično analizira delovanje teh organov in daje vrsto koristnih in utemeljenih predlogov za njihovo delovanje v praksi. Knjiga predstavlja temeljito in korektno obdelavo sistemsko uveljavljenih rešitev za področje »državne uprave« in pomeni tako prispevek k teoriji političnega sistema samoupravne socialistične demokracije kot pomoč v praksi vsem družbenopolitičnim aktivistom. r Cena 300.— din. Naročila pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. Kupite jo lahko tudi v naši knjigarni DE na Tavčarjevi 5 ter v vseh knjigarnah po Sloveniji. Pri DE, Ljubljana, Dalmatinova 4. nepreklicno naročamo . kom knjige C. Ribičiča: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČ1N-W SKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE. ^ Naročeno nam pošljite na naslov: ....................... M 2 Ime in priimek pooblaščene osebe: . 5 ^ Naročeno dne: .......... Z ........................ (Žig) . Račun bomo plačali v zakon (podpis pooblaščt France Popit- junak socialističnega dela Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Franceta Popita, predsednika CK ZKS, za njegovo revolucionarno delo, ter za izredne zasluge pri organiziranju in izgradnji socialistične samoupravne družbe z redom junaka socialističnega dela. To visoko odlikovanje mu je na slovesnosti, ki so se je udeležili najvidnejši družbenopolitični delavci Slovenije in Ljubljane, izročil predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj. V uvodnem nagovoru je dejal: »Življenjska pot Franceta Popita je podobna poti tistih slovenskih revolucionarjev, ki so pomembno pripomogli, da je slovensko delovno ljudstvo z narodnoosvobodilnim bojem in socialistično revolucijo vzelo svojo usodo v lastne roke.« TA TEDEN V ŽARIŠČU DAR ES SALAAM — Predsednik predsedstva SFRJ Cvije-tin Mijatovič je minuli teden obiskal več afriških držav, pomembnih članic gibanja neuvrščenih. Najprej se je mudil v Zambiji, kjer je bil gost predsednika dr. Kennetha Kaunde, nato je obiskal Tanzanijo na povabilo predsednika dr. Juliusa Nyerere-ja. Ko se je mudil v Tanzaniji, je obiskal tudi otoški del Združene republike, otok Zanzibar. Dva dni se je Mijatovič mudil na prijateljskem in uradnem obisku tudi v najmlajši afriški neodvisni državi Zimbabveju. Z obiskanimi državami veže Jugoslavijo tradicionalno prijateljstvo, sedanji obisk pa je še poglobil različno dvostransko sodelovanje, predvsem pa so to bili konkretni dogovori pred pomembno akcijo neuvrščenih držav v Združenih narodih za popolno dekolonizacijo juga Afrike. Veliko pozornost so namenili tudi krepitvi dejavnosti neuvrščenega gibanja v najbolj žgočih točkah, ki tarejo svet. ŽENEVA — Za najnujnejše potrebe afriških beguncev bi potrebovali milijardo in pol dolarjev. To so ugotovili na mednarodni konferenci o afriških be- guncih, ki so jo na predlog Organizacije afriške enotnosti sklicali Združeni narodi. V Afriki je pet milijonov beguncev, od tega 60 odstotkov žensk in otrok. Na konferenci so uspeli zbrati okoli šesto milijonov dolarjev. Razvite zahodne države niso prispevale toliko kot bi lahko pričakovali glede na njihove možnosti, ni se odzvala skupina vzhodnoevropskih držav, izkazale pa so se dežele v razvoju. Toda problem beguncev bo mogoče rešiti le, če bodo odpravljeni vsi ostanki kolonializma, rasizma, če bo svet reševal spore po miroljubni poti. FLORIDA — Po večkratnem odlaganju so v Ameriki v nedeljo končno izstrelili na poskusni polet okrog zemlje vesoljski trajekt. To vozilo, ki ga imenujejo tudi »vesoljski taksi«, lahko odnese v vesolje 30 ton blaga od umetnih satelitov do delov vesoljskih postaj, lahko pa ga uporabijo tudi v vojaške namene, če bi ga opremili s projektili, s katerimi bi lahko zadeli ne le cilje na zemlji, temveč tudi rakete, ki bi letele nad njim. Vesoljski trajekt bodo uporabili večkrat, saj bo lahko po opravljenem poletu v vesolje pristal na letališču. GORICA — Po protestih v Trstu zaradi zapiranja delovnih mest je izbruhnila stavka tudi v Gorici. Na pobudo enotne sindikalne zveze se je zbralo več tisoč delavcev iz podjetij, ki so v gospodarskih težavah, v znak solidarnosti pa so zaprli lokale tudi trgovci. V zadnjih letih so ukinili v Gorici 2500 delovnih mest, odpust pa grozi še nadaljnjim 2500 delavcem. MIK Vrednost dinarja bi morali sproti prilagajati vrednosti tujih valut, če bi resnično hoteli imeti aktivno in realno politiko tečaja dinarja. Vendar se deviznih transkacij še vedno nismo uspeli znebiti, zato tudi ni mogoče govoriti o enotni politiki tečaja dinarja v Jugoslaviji, so ugotovili na seji zveznega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko. Če naj bi resnično hoteli imeti realni tečaj dinarja, je nujno zmanjšati domačo inflacijo, z uvedbo deviznega trga preprečiti devizne transakcije in hkrati doseči, da bo cilj izvoznikov tudi dinarski dohodek. Lani je v Jugoslaviji po statističnih podatkih doktoriralo približno 860 ljudi. Največ doktoratov je bilo na področju medicine, in sicer 23 odstotkov, sledijo ekonomske vede, pa strojništvo,biologija, fizika in kemija. V Jugoslaviji smo hkrati dobili 177 novih doktorjev družbenoslov-nih znanosti in 66 doktorjev humanističnih ved. Podatki tudi kažejo, da se je skupno število doktorskih disertacij v primerjavi z letom 1979 povečalo za dva odstotka, pač pa je interes za tovrstni študij najbolj upadel v Bosni in Hercegovini. Lani in letos so se osebni dohodki občutno znižali, medtem ko so se davki, prispevki, samoprispevki in vrsta drugih dajatev, ki gredo iz osebnih dohodkov, povečali kar za Politična »odjuga« v zahodnonemških podjetjih Nenadomestljivo vohljanje Pod geslom, da je treba preprečiti »infiltracijo komunistov«, zahodnonemška politična policija, oziroma kot se uradno imenuje — »služba za varstvo ustavnosti«, sistematično kontrolira sindikalno gibanje v podjetjih in volitve tovarniških svetov. Zahvalno pismo, ki ga je te dni poslal notranjemu ministru vlade ZR Nemčije Gerhardu Baumu predsednik sindikata kovinarjev (IG Metali) Eugen Lederer, je širši javnosti odkrilo, da se je bonska vlada pri sicer tevtonsko dosledni kontroli »politično sumljivih« sindikalistov vendarle odločila za nekakšno liberalizacijo. Loderer se je namreč Baumu zahvalil, ker je zaukazal »uradu za varstvo ustavnosti«, naj namesto rutinskega nadzora volitev v tovarniške svete uporablja selektivnejše, toda bolj natančne metode. V kolikšni meri bo ta odjuga v sistemu totalne kontrole v resnici zaživela, ni odvisno toliko od politične volje bonskega notranjega ministra, ki si je v zadnjih letih pridobil sloves »pravega liberalca«, saj je odpravil nekatere najbolj očitne oblike vohljanja in poseganja na področje osebne nedotakljivosti občanov, kot tudi od oblasti na ravni posameznih zveznih dežel. Pričakovati je, da bo liberalizacija na- 2,5-krat. To je povzročilo še večje razlike med družinami z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki, so ugotovili na seji sekcije SZDLJ za vprašanja življenjske ravni. Tako, na primer, štiričlanska družina z nekoliko večjimi dohodki nameni za obutev kar šestkrat več, za izobraževanje pa desetkrat več kot lani. Družina z najnižjimi dohodki pa je prisiljena zaradi dražjega kruha porabiti kar 15«krat manj denarja za meso: Delegati v odboru za kreditno-monetarni sistem pri zboru republik in pokrajin so sprejeli in uskladili predlog zakona o vračilu anuitet za tuja posojila, ki so jih po potresu odobrili Črni gori. Pač pa se niso mogli sporazumeti o predlogu sklepov, ki naj bi jih prav tako sprejel zbor republik in pokrajin o tem, kdo in kako naj bi vrnili tuja posojila. Narodna banka bo v skladu s temi zakoni posodila Črni gori iz emisije skupaj 2,1 milijarde dinarjev. Posojilo bo črnogorsko gospodarstvo porabilo za vračanje tujih posojil. letela na precejšen odpor predvsem v deželah, kjer vladata obe konzervativni demokrščanski stranki. Kontrola zanesljivosti izvoljenih članov delavskih svetov v zahodnonemških podjetjih je doslej potekala nekako po sledečem obrazcu: urad za varstvo ustavnosti je izmed skupno 30 tisoč podjetij izbral kakih 1.600 in zahteval od njihovih vodstev, naj pošljejo izpolnjene vprašalnike o kandidatih in izvoljenih članih delavskih svetov. Ob zadnjih volitvah je okoli 900 podjetij takšne vprašalnike tudi v resnici vrnilo, pri ostalih pa je očitno zmagal nekakšen občutek sramu ali vsaj nelagodnosti za- radi sodelovanja s politično policijo, zato se na anketo niso odzvali. Uslužbenci politične policije so v podatkih, ki so jih zbrali v podjetjih posebej, pozorno brskali za člani zahodnonemške komunistične partije DKP. Zadnje letno poročilo službe za varstvo ustavnosti daje toliko publiciranemu strahu pred »komunistično infiltracijo« realne razsežnosti in na koncu navaja, da gre pri tem predvsem za klasični lov na čarovnice in zastraševanje vseh, ki kakorkoli drugače razmišljajo kot v etabliranih političnih strankah. Budni kontrolorji so namreč ugotovili, da je med člani tovarniških svetov le 0,3 odstotka komunistov oziroma mladinske organizacije zahodnonemške komunistične partije. Samo nekaj večji je odstotek v največjih podjetjih. Ker nizek odstotek »sumljivih« tako očitno razgalja nepotrebnost policijskega nadzora nad sindikalno organizacijo in delavskimi sveti, si služba za varstvo ustavnosti za svoje početje izmišlja izgovore drugačne vrste. Sklicujejo se namreč na to, da volitve v delavske svete pogosto predstavljajo priložnost za infiltracijo vohunov iz Nemške demokratične republike v bližino delovnih mest, na katerih so dosegljivi pomembni gospodarski podatki. Izmenjava pisem med Ledererjem in Baumom in pa zadnje poročilo službe za varstvo ustavnosti razkrivajo, da napovedana sprememba sistema politične kontrole v podjetjih ni samo izraz spremembe političnega razpoloženja v bonski vladi, oziroma želje po reformiranju sistema totalnega nadzora, ampak da iščejo metodo, ki bi bila bolj učinkovita in bolj »totalna«. Namesto da bi takoimenovane »ekstremiste« iskali s široko razpetimi mrežami, bodo v prihodnje posamično kontrolirali vsakega člana DKP, od doma pa do delovnega mesta. S tem ne bodo dosegli samo to, da se bodo že itak maloštevilni komunisti v ZR Nemčiji počutili popolnoma utesnjeno v svojem javnem delovanju, ampak bodo »preventivno« opozarjali vse, ki za svoje nekonformistično in preveč levo obarvane ideje iščejo odmevnosti v sindikalnem gibanju. Zahodnonemško službo za varstvo ustavnosti ob tem resno skrbi, ali bo za učinkovito kontrolo članov tovarniških svetov po novi metodi in za zasledovanje članov DKP imela dovolj ljudi. /vo Vajgl Jubilejne značke ob 40-letnici vstaje in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije Ob 40-letnici vstaje in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije so jugoslovanski sindikalni listi »Delavska enotnost«, »Dolgozok«, »Radnička štampa — Rad«, »Radničke novi-ne» in »Trudbenik« pripravili jubi- lejno značko, ki je izdelana na osnovi idejne rešitve, sprejete v okviru javnega natečaja, ki so ga pred tem razpisali vsi jugoslovanski sindikalni listi. Jubilejna značka je pravokotne oblike, velikosti 16x13 mm in odreži in pošlji---------------------------------------------- NAROČILNICA Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, nepreklicno naročamo: ..... serij po 5 značk po 120 din za serijo, ..... značk z likom tovariša Tita — pozlačena po 20 din za kos, ..... značk z likom tovariša Tita — nikljana po 20 din za kos, ..... značk s podpisom tovariša Tita — pozlačena po 20 din za kos, ..... značk s podpisom tovariša Tita — nikljana po 20 din za kos, ..... značk grb SFRJ — pozlačena po 20 din za kos. Značke pošljite na naslov: ............................. (ulica, poštna št., kraj) Datum:.... (žig) (čitljiv podpis naročnika) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu značk. vsebinsko zajema naslednje elemente: zastavo SFRJ, obrise Jugoslavije, zvezdo petokrako, lik Tita in tekst 1941—1981. Značka je štiribarvna, pozlačena in nikljana. Cena značke je 20 dinarjev. Poleg jubilejne značke so pripravili tudi serijo s 5 značkami. V seriji so jubilejna značka z likom to-. variša Tita — pozlačena, jubilejna značka z likom tovariša Tita — po-nikljana, jubilejna značka s podpisom tovariša Tita — pozlačeria, jubilejna značka s podpisom tovariša Tita — ponikljana in značka — grb SFRJ 29. XI. 1943 — pozlačena. Vseh pet značk bo v posebnem etuiju. Cena kompleta je 120 dinarjev. Vse značke iz serije lahko kupite tudi kot posamezne po 20 dinarjev. Posamezniki bodo na osnovi nakazila po položnici prejeli značke v enem tednu. Značke naročite na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini v Ljubljani, Tavčarjeva 5. OBVESTILO Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Dolžnost vseh zdravih občanov je, da darujejo kri vsaj nekajkrat v življenju; saj je nehumano, zanašati se samo na solidarnost drugih. Dajanje krvi je odraz humanosti in solidarnosti. Zato pričakujemo na krvodajalski akciji vse zdrave občane in delovne ljudi. ŠEMPETER PRI GORICI NOVA GORICA VRHNIKA CERKNICA APRIL 1981 17. 20., 21., 22., 23. 24. 28., 29., 30. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Zaposlovanje, delo in življenje delavcev, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini Dogovor za usklajeno akcijo d.) Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, za katere je značilno tudi zmanjšanje možnosti za ekstenzivno zaposlovanje, so v slovenskem združenem delu še precejšnje možnosti za zaposlovanje kadrov, ki so trenutno na delu v tujini in so pripravljeni delati v proizvodnih in drugih dejavnostih v domovini. Velike možnosti in potrebe za zaposlovanje so predvsem v obrtnih, storitvenih in uslužnostnih dejavnostih kot tudi v kmetijstvu v okviru kmetijskih organizacij združenega dela, v obratih za kooperacijo in osnovnih zadružnih organizacijah. Od približno 70.000 slovenskih delavcev na začasnem delu v tujini jih več kot 50 odstotkov dela in biva v tujini že več kot 10 let. Večina teh delavcev, kot kažejo nekatere ankete, se namerava vrniti v domovino in se zaposliti. Lani je Ljubljanska banka-zdru-žena banka izvedla anketo, v kateri je sodelovalo 557 naših delavcev iz devetih zahodnoevropskih držav. Okoli polovica anketiranih se namerava v naslednjih štirih letih vr- niti v domovino. O zanimanju naših delavcev za postopno vračanje pričajo tudi nekatere druge ankete in analize. Takšne namere se popolnoma skladajo s potrebami in možnostmi družbenoekonomskega razvoja Slovenije. Naša skupna naloga je, da te želje, potrebe in možnosti uskladimo, pospešimo prizadevanja in organizirano delujemo v vseh okoljih in na vseh ravneh. V zadnjih nekaj letih se je odnos naših organizacij, organov in inštitucij do vračanja, zaposlovanja in družbenopolitičnega angažiranja delavcev, ki se vračajo iz tujine, dokaj izboljšal. Pri planiranju družbenoekonomskega razvoja se vse bolj upoštevajo tudi potrebe teh delavcev, izboljšalo se je informiranje o možnostih zaposlovanja doma, nekateri ozdi, kot na primer TAM, izvajajo posebne akcije za zaposlovanje zdomcev, itd. Kljub temu pa je delovanje številnih družbenopolitičnih dejavnikov največkrat kampanjsko in neusklajeno. Zaradi pomembnosti in aktualnosti tega vprašanja ter pomanjkanja učinkovitih ukrepov in akcij na tem področju se je odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za mednarodno dejavnost odločil za delovno-akcijski posvet. Posvet bo sredi maja letos, na njem pa bomo razpravljali o vseh teh problemih in se dogovorili o skupni akciji. V pripravah posvetovanja sodelujejo tudi organi in strokovne službe Skupščine skupnosti SR Slovenije za zaposlovanje. Republiški komite za delo. Gospodarska zbornica SR Slovenije, Ljubljanska banka-zdru-žena banka in drugi. Osnovni namen posvetovanja je ugotoviti, kako se uresničujejo že sprejete usmeritve in dogovori o vračanju in zaposlovanju delavcev z začasnega dela v tujini, s kakršnimi težavami se le-ti srečujejo in kaj je mogoče in nujno narediti za načrtnejše in učinkovitejše reševanje problemov, ki se v praksi pojavljajo na tem področju. (Nadaljevanje prihodnjič) Eva Pjerič Kljub bogatim gozdovom v Domžalah primanjkuje lesa Kdo bo sekal, klestil... Domžalska temeljna organizacija kooperantov Gozdnega gospodarstva Ljubljana je v zadnjem času posekala manj lesa, kot bi ga potrebovala lesna predelovalna industrija. Vzrok za to je predvsem letošnja dolga huda Jma in premajhno spodbujanje zasebnih kmetov za sečnjo in prodajo lesa. Ti kmetje — kooperanti, ki imajo v svoji lasti okoli 70 odstotkov gozdov, so večidel ostareli in za težaška gozdna dela ne morejo več poprijeti, četudi bi želeli les prodati. Gozdno gospodarstvo jim ni moglo ponuditi uslug, saj so imeli še sami premalo delavcev in mehanizacije. Zaradi pomanjkanja lesa pa se je znašla v škripcih tudi tovarna Slovenijales iz Radomelj, ki je največji porabnik lesa v domžalski občini in tudi največji izvoznik (kar 90 odstotkov proizvodov izvozi na konvertibilno tržišče). Pomanjkanje surovin je skorajda ogrozilo tudi izvozni načrt te delovne organizacije, ki pa je lani v največji meri pripomogla k pozitivni zunanjetrgovinski bilanci občine. Direktor domžalske temeljne organizacije kooperantov inž. Ljubo Pavlovič je povedal, da je zaradi letošnjega izpada proizvodnje lesa v nevarnosti ne le uresničitev gospodarskega načrta gozdnega gospodarstva, ki je običajno v tem letnem času opravilo približno polovico letne realizacije plana, temveč se bo to poznalo tudi pri uresničitvi srednjeročnega načrta. Delavci v gozdnem gospodarstvu pa bodo storili vse, da bi nadoknadili zamujeno. Predvsem bodo poskušali pridobiti kmete — kooperante za sečnjo in spravilo lesa (stimulacija za posekan les se je že občutno povečala) in jim pomagati pri gozdnih delih. V ta namen so že zaposlili nekaj delavcev, dokupili pa bodo tudi novo gozdno mehanizacijo. S široko zasnovano akcijo in z neposrednim sodelovanjem s kmeti upajo, da bodo uspeli iz gozdov iztrgati čimveč tega tako pomembnega naravnega bogastva. Matjaž Brojan Slovenski železničarji imajo skromna investicijska sredstva Kreditna suša ostri investicijska merila Na slovenskih železnicah se za letos napoveduje razmeroma miren investicijski utrip. Kljub že znanemu dejstvu, da lahko sodobnejša železnica veliko prispeva k zmanjševanju transportnih stroškov, manjši porabi energije in večjim deviznim učinkom, kar seveda govori o pomembnih stabilizacijskih možnostih železnice, bodo železničarji pri letošnjem načrtovanju investicij razpolagali z dokaj skromnim deležem kreditnih sredstev. Težave nastopajo zlasti pri kreditih domačih bank, ki doslej še niso odobrile nobenih novih kreditov, od tujih bančnih sredstev pa je zagotovljena le polovica pričakovanih kreditov. Zato je razumljivo, da bo del naložb, ki so bile predvidene v prvem letu srednjeročnega plana ŽG Ljubljana, uresničljiv šele naslednje leto. Zaradi takšne kreditne suše so železničarji dali spisek naložb na rešeto, in pri tem kot prvi kriterij postavili zahtevo po zagotovitvi varnega odvijanja železniškega prometa. Tako bodo imele prednost naložbe, ki pomenijo investicijsko vzdrževanje železniških zmogljivosti, in pa takšne, ki predstavljajo nadomestilo iztrošenih osnovnih sredstev z novimi in sodobnejšimi. V prednostno skupino naložb so vključene še tiste, ki najbolj vplivajo na zmanjševanje stroškov poslovanja in tiste, ki odpravljajo ozka prometna grla oziroma optimalno povečujejo železniške zmogljivosti. Ob tem naj bi se čimbolj držali pravila, da mora investicijska izvedba upoštevati etapnost, s čimer bi bilo mogoče hitrejše aktiviranje objektov in nabavljene opreme. Tako se bo letos nadaljevala modernizacija na najbolj obremenjenem delu slovenskega železniškega omrežja med Jesenicami in Zidanim mostom, rekonstrukcija postaj Jesenice, Tezno in Sežana. Vzdrževanje vagonov, lokomotiv in infrastrukture zahteva večja vlaganja v posodobitev vzdrževalnih zmogljivosti, hkrati pa tudi prehod na industrijski način vzdrževanja. Tako dobivajo vzdrževalne dejavnosti z letošnjim planom v strukturi naložb že večji delež denarnih sredstev. Na načrtovanje naložb so imele precejšen vpliv tudi potrebe in zahteve uporabnikov železniškim prevozov. Njihove zahteve so usmerjene zlasti h gradnji industrijskih tirov, ki med oblikami železniškega integralnega transporta predstavljajo najbolj racionalno in ceneno rešitev. Gospodarske organizacije so izrazile precejšen interes tudi za povečevanje železniških voznih zmogljivosti, predvsem za nabavo tovornih vagonov. Železniško gospodarstvo Ljubljana bo letos dobilo 600 novih tovornih vagonov, vendar bo s tem zagotovljena pravzaprav le enostavna reprodukcija vagonskega parka. Glede na to ni mogoče pričakovati, da v prihodnje ne bo prihajalo do občasnega pomanjkanja vagonov, kakršnega smo na primer v težji obliki doživljali v letošnjih zimskih mesecih. Ko skušamo predvideti učinke posameznih naložb, ne gre pozabiti na to, da so ti učinki v veliki meri odvisni od skladnega razvoja vseh dejavnosti na železnici. Železničarje zato v letošnjem in v naslednjih letih čakajo zelo zahtevne naloge. Janez Kukoviča GOSPODARSKI KOMENTAR Oživitev proizvodnje prednostna naloga A ! I Slovenske organizacije združenega dela so v okviru zunanjetrgovinske menjave v letu 1980 dosegle spodbudne rezultate. V primerjavi z letom prej se je namreč izvoz lani povečal za 35, uvoz pa le za 4,8 odstotka. Razveseljiv je podatek, da je bil odstotek pokritja uvoza z izvozom med jugoslovanskimi republikami lani najvišji v Sloveniji in da se je izboljšala struktura izvoza. Izvoz industrijskih izdelkov se je lani, v primerjavi z izvozom leto prej, povečal za 39,4 odstotka in je predstavljal kar 79 odstotkov izvoza. Žal se gibanje zunanjetrgovinske menjave, značilno za leto 1980, letos ne nadaljuje. Obseg menjave je nižji in to bo zelo otežilo uresničevanje zahtevnih nalog organizacij združenega dela, kot jih zanje predvideva projekcija plačilno bilančnega položaja naše republike za letošnje leto. Zaskrbljujoče je, da smo v obdobju od 1. januarja do 16. marca letos v celotni menjavi pri izvozu blaga izvršili le 84,4 odstotkov ob- veznosti, pri čemer pa smo izkoristili le 65,8 odstotkov možnosti uvoza. Težji je položaj na konvertibilnem področju, kjer smo uresničili le 78 odstotkov izvozne obveznosti in izkoristili 70 odstotkov uvoznih možnosti. Zato je prednostna naloga organizacij združenega dela oživitev proizvodnje in nadaljnje pospeševanje izvoza. Da bi to nalogo uresničili, je potrebno med delovnimi organizacijami vzpostaviti dohodkovne odnose in združevanje dela in sredstev. Nesprejemljivo je, da se kolektivi še kar naprej zatekajo k izsiljevanju dobav surovin in repromate-riala s predplačili, da zahtevajo devizno participacijo in podobno. Izhod iz navidez slepe ulice je samo v samoupravnem sporazumevanju in poslovnem sodelovanju organizacij v republiki in v medrepubliškem prostoru. Zelo pomembno je, da se pri urejanju ekonomskih odnosov s tujino v letošnjem letu omeji administrativno vplivanje oziroma ukrepanje upravnih organov in da se okrepi vloga organizacij združenega dela in si- j seota. Na ta način bomo de- “ lavcu približali možnost, da ne- ! posredno odloča tudi o izvozni politiki, tehnološkem sodelovanju s tujimi partnerji in dru- ? gih zunanjetrgovinskih vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov družbenoekonomski položaj in gospodarjenje tozda. Omogočili mu bomo, da bo odločal tudi o politiki cen v luči mednarodnih tržnih zakonitosti, ki kot pogoj večje konku- * renčnosti postavljajo večjo produktivnost dela, boljšo or- \ ganizacijo dela, večjo kvaliteto izdelkov in podobno. f Skratka, delavec naj sam odloča o svojem položaju, o celotnem dohodku tozda, o takoi-menovanem dinarskem in deviznem delu. Zato pa mora imeti pregled tudi nad poslovanjem s tujino in mora sam odločati o tekočih in razvojnih ekonomskih vprašanjih. Emil Lah J DE 1 družboslovna zbirka Dr. Gabrijel Devetak: TEHNIČNE > INOVACIJE Priročnik za prakso Knjigo priporočamo vsem, ki se ukvarjajo s tehničnimi inovacijami, in vsem samoupravnim in j vodstvenim organom v organizacijah združenega dela. Cena 550 dinarjev. Naročila pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, kupite jo lahko tudi v naši knjigarni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani in v vseh knjigarnah v Sloveniji. Konec težav z odpadki in lasten energetski vir v mariborskem Marlesu Prihranki opravičujejo novo naložbo DE zbirka Družbenopolitično usposabljanje PRED IZIDOM! DPU št. 3: Ko so v Marlesu primerjali stroške obratovanja kotlarne na lubje in na tekoča goriva, so zračunali tele letne prihranke: v mio din 1980 1981 1982 1983 1984 Stroški tekoč, goriva 17,1 20,8 24,1 26,6 29,8 Stroški pri lubju 17,0 15,7 17,9 18,4 19,2 PRIHRANEK 0,1 5,1 6,2 8,2 10,6 V delovni organizaciji Marles v Limbušu so se lesni odpadki vrsto let kopičili v zaskrbljujoče kupe. Odvoz je draga stvar, razmišljali so o proizvodnji komposta iz teh odpadkov, pa se je pokazalo, da bi bil postopek predolg in nesmortn. Tudi sežiganje ne bi bilo gospodarno, še posebno zato ne, ker so delavci v razvojnih programih za tekoče srednjeročno obdobje začrtali tudi, povečan j e zmogljivosti sušilnic rezanega lesa. Sušilnice te vrste so namreč kar velik porabnik toplotne energije in v Marlesu so tuhtali, kako bi prišli do te energije čimbolj poceni in še predvsem neodvisno od uvoženega kurilnega olja, ki je vse dražje. Rešitev je bila na dlani, bolje rečeno, na lastnem dvorišču. Pri Gozdnem gospodarstvu Maribor se je lubje nakopičilo v tolikšni meri, da je predstavljalo resno prostorsko težavo—pa tudi ekološko, saj je rasla nevarnost samovžigov, lubje je gnilo in onesnaževalo podtalnico, smrad je motil krajane severnega dela krajevne skupnosti Limbuš... Tako v Marlesu kot v GG Maribor so torej v novi kotlarni lahko videli vrsto prednosti in so sklenili samoupravni sporazum o skupnem vlaganju vanjo. En kotel bodo kurili z lubjem gozdnega gospodarstva, drugega pa z lesnimi odpadki v temeljni organizaciji Tovarna pohištva Limbuš. Ta tovarna je nosilec naložbe, sredstva pa poleg Gozdnega gospodarstva združujejo vse temeljne organizacije na tej lokaciji — naložba je gotovo celo širšega družbenega pomena, sa j bo odpravila ekološko grožnjo in | bo ceneno energetsko surovino štedila pri devizah, ki jih zdaj »odplavlja« kurilno olje. Gozdno gospodarstvo, šest Marlesovih temeljnih organizacij in delovna skupnost, podpisniki sporazuma, bodo tudi porabniki toplotne energije, ki jo bo nova naložba omogočila. Zdajšnja dva kotla, ki trošita mazut, dajeta skupaj 10,5 ton pare na uro, novi kotel na lesne odpadke, ki ga že montirajo, pa" bo vsako uro proizvedel 6 ton pare. Že zdaj razmišljajo o še enem kotlu na odpadke, ki bo zmogel kar 10 ton pare na uro. V Limbušu ostane vsak dan 3.840 kilogramov lesnih odpadkov, obilo oblancev, lesnega prahu in 15 kubičnih metrov žago-vine. Iz tega odpadnega materiala je moč vsako uro proizvesti 4.200 ton pare, tako da te količine povsem zadoščajo za obstoječe in načrtovane zmogljivosti od pomladi do jeseni. V času zimskih konic, v katerih bi se prav tako radi izognili porabi mazuta, bodo prenehali prodajati žagovino. To je opravičljivo tako ekonomsko kot zaradi pomanjkanja nafte in njenih derivatov. Naložba bo v celoti sicer veljala več kot 61 milijonov dinarjev, izračunali pa so, da je enota toplotne energije po novem postopku za 12,66 dinarjev cenejša kot doslej, pa še stroškom s skladiščenjem in odvozom lubja se bodo izognili. V Marlesu smo zvedeli, da bo nova kotlarna verjetno že letošnjo jesen pripomogla k prihranku z drago uvoženo energijo in rešila težave z odpadki. - Ciril Brajer VZAJEMNA KNJIŽNICA Priročnik za ustanavljanje vzajemnih knjižnic pod vodstvom matičnih knjižnic, z nalogo popestriti že doslej uveljavljene oblike razširjanja dobre knjige. Cena 25.— din Knjižico lahko naročite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, po izidu pa jo lahko kupite tudi v naši knjigarni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. O razvoju kulturnih društev in njihovih zvez Razmah ljubiteljstva Že v letu 1978 smo z anekto v Sloveniji sešteli 1400 kulturnih društev s 7500 skupinami in blizu 100.000 članov. V letu 1980 se je število, društev povzpelo na 1700, število skupin na 4000, število delujočih članov pa že na 140.000. Največ kulturnih društev in skupin deluje v krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela jih je tudi že okrog 130. Najhitreje pa v zadnjem času narašča število šolskih kulturnih društev in kaže, da bodo še nastajala nova. Devet desetin vseh kulturnih prireditev na Slovenskem Leta 1978 so bila kulturna društva in njihove zveze kar v dvanajstih slovenskih občinah še edini nosilci kulturnih nalog, v treh četrtinah občin pa skoraj edini. Kulturna društva in njihove z veze so organizirale devet desetin stalnih kulturnih prireditev v občinah; letno so pripravili 13.4)00 kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo okrog dva milijona 800 tisoč občanov. Seveda se ti podatki nanašajo le na stalno organizirana društva in skupine, koliko je še neorganiziranih oziroma nepovezanih kulturnih skupin, družin, ansamblov, tega ne pove nobena anketa. Pomlajene ljubiteljske vrste V slovenskem kulturnem ljubiteljstvu se nekako sorazmerno udejstvujejo vsi socialni sloji, ljubitelji so v društvih in skupinah pomešani med seboj ne glede na poklic, izobrazbo in kvalifikacijo, če je to kje drugače, je to bolj izjema kot pravilo. Le študentske kulturne skupine in društva delujejo v glavnem v svojem zaprtem krogu ljubiteljev, seveda pa tudi oni nastopajo pred mešano publiko. Sestav ljubiteljskih vrst je mlad in se pomlaja; ne zato, ker bi starejši popuščali, temveč zato, ker se mladi vse bolj vključujejo ali se sami organizirajo. Več kot polovica društev in skupin je mladinskih, a tudi sicer so nekatere dejavnosti že po svoji naravi »mlade«, na primer foklora in ples. Razvojne težnje kažejo, da se bo, kot v preteklih štirih letih, ljubiteljstvo še bolj razmahnilo, še posebej med mladino, zlasti med srednješolsko generacijo, ki bo poslej v usmerjenem izobraževanju vsa deležna tudi umetnostne vzgoje, razvijalo pa se bo prav gotovo še naprej kulturno ljubiteljstvo tudi med delavci v organizacijah združenega dela in drugod. Podobno kot v Sloveniji se kulturna društva množijo tildi med Slovenci v zamejstvu, med slovenskimi delavci na začasnem delu v tujini pa tudi med našimi narodnimi manjšinami, madžarsko in italijansko; prve znanilce kulturnega delovanja med našimi delavci drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti pa tudi že imamo v kulturnem društvu Bratstvo v Ravneh na Koroškem in kaže, da bo podobno društvo kmalu začelo delovati tudi v Kopru. Ocene o kulturni ljubiteljski dejavnosti v minulem štiriletnem obdobju Živeti bogato — živeti ustvarjalno VI. konferenca Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je bila 8. i aprila v Kulturnem domu Ivana Cankaria v Ljubljani, je bila po štiri- j letnem obdobju zopet volilna. Za novega predsednika zveze so izvo- ; lili Jožeta Ostermana, za podpredsednike pa Alenko Saksida. Franceta Forstneriča, Janeza Karlina in dosedanjega predsednika ZKOS Jožeta Humra. Sicer pa je razprava na konferenci veljala predvsem poročilom in ocenam ljubiteljskih dejavnosti ter delovanju društev in zvez v minulem štiriletnem obdobju, ki so jih posredovali delegati s posameznih delegatskih območij. Na konferenci ni bilo osrednjega referata, saj so že v skupnem poročilu zveze ugotavljali, da so smernice za aktivnosti izpred štirih let še vedno aktualne, da je načrtovano delo potrebno le nadaljevati, seveda pa začeti odločneje razreševati tista vprašanja, ki pomenijo bodisi zavoro za večji in kvalitetnejši razmah kulturnih ljubiteljskih dejavnosti bodisi pomenijo nove naloge, kakršne, za primer, prinaša uvajanje umetnostne vzgoje v celotno usmerjeno izobraževanje na srednji stopnji, od letošnje jeseni naprej za vso mlado generacijo. Še vedno velik primanjkljaj kadrov Kot neprekinjena rdeča nit se je skozi razprave delegatov vlekla tožba, da ni na voljo dovolj strokovnih in organizacijskih kadrov, ki bi animirali in organizirali ljubiteljsko kulturno delo, koder pa je nekaj več tega kadra, je zopet, za društva in zveze, prisotno včasih nerešljivo vprašanje, kako primerno plačati strokovno delo. Kako torej do kadrov? Delegati sami so marsikaj predlagali, pri čemer bo treba seveda trdno vztrjati. Ponekod, čeprav bolj poredko, kulturne skupnosti že štipendirajo kader za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, a se ta kljub pogodbam pogosto ne vrača v okolje, kjer ga je družbena skupnost štipendirala. Delegat z območja gorenjske regije je predlagal, da bi tudi študenti umetniških akademij lahko več sodelovali z ljubitelji, jim posredovali že pridobljeno znanje, hkrati pa si tudi sami nabirali dragocenih delovnih izkušenj. Delegat iz Maribora je dejal, da jim strokovna združenja pisateljev, likovnikov in bibliotekarjev kar precej pomagajo s strokovnim delom, prav te možnosti ustvarjalnega sodelovanja pa so nasploh v Sloveniji še močno neizkoriščene. S strokovnimi društvi kulturnih delavcev bi morali kar najhitreje skupaj sesti za mizo in se pogovoriti o možnostih nudenja strokovne pomoči amaterjem. Glasbene šole bolj ali manj vključene v svoje okolje Drugo vprašanje, ki se nam zdi vredno, da ga posebej izluščimo iz razprave na VI. konferenci ZKOS, je vprašanje, kako bi postale glasbene šole na Slovenskem še bolj vpete v potrebe kulturnega ljubiteljstva. Delegat iz severnoprimorske regije je dejal, da so včasih glasbene šole usmerjene, kot da morajo vzgajati same Pogoreliče, pihalni orkestri pa ostajajo brez podmladka. Delegat iz Celja, samo za primer, se je pohvali prav s tem, da pihalni orkestri lahko načrtno kadrujejo iz glasbenih šol. Med dvema skrajnostima so seveda tudi različice, a nekaj je nemara res: naše glasbene šole bi se tako ali drugače vendarle morale usmerjati tudi glede na kadrovske potrebe, ki jih že leta in leta nakazujejo tudi naši poklicni orkestri, saj to že postaja izredno aktualno vprašanje nadaljnjega razvoja naših narodnih glasbenih inštitucij, seveda pa tudi nadaljnjega razvoja naših ljubiteljskih glasbenih formacij. Velike skupne naloge v usmerjenem izobraževanju Jeseni bo generacija, vpisana v 1. razred usmerjenega srednjega izobraževanja, v celoti deležna, v okviru skupnih 'vzgojnoizobra-ževalnih osnov, tudi umetnostne vzgoje pri pouku in v okviru kulturnih dni. Mnogi delegati so govorili o tem, da se zavedajo, kakšne naloge čakajo poslej tudi organizirane kulturne ljubitelje, da pa se bo treba na te naloge nekako bolj organizirano pripraviti. V zadnjem štiriletnem obdobju je izredno naraslo število šolskih kulturnih društev, kar pa velja menda manj za srednje šole. Predstavnica Zavoda za šolstvo SRS pa je na konferenci ugotavljala , da imamo po dveh velikih seminarjih pripravljenih (zaradi slabe udeležbe na seminarjih) komaj četrtino mentorjev kulturnih dejavnosti v srednjih šolah in komaj polovico učiteljev umetnostne vzgoje. Strokovni sodelavci ZKOS so dobro sodelovali na teh seminarjih, sodelovanje ljubiteljev pa bo na tem področju moralo dobiti še večji razmah. Zgodilo se je — bratstvo! Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije sta v minulem obdobju, skupaj s predstavniki naših delavcev, ki so prišli k nam na delo iz drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, zastavili program, ki naj bi spodbujal kulturno delo tudi med temi delavci. Na konferenci je spregovoril, najprej v srbohrvaščini, kasneje pa v lepi slovenščini, delegat kulturnega društva Bratstvo z Raven na Koroškem. Zahvalil se je obema organizacijama, kulturni skupnosti Ravne in kolektivu Železarne Ravne za to, da imajo delavci različnih narodov in narodnosti danes na Ravnah svoje kulturno društvo Bratstvo, katerega folklorna sekcija žanje velike simpatije pri publiki, najmlajša pa je zdaj njihova dramska sekcija. Prvi novorojenček, kot je dejal delegat z Raven, je izraz bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, tistega, kar nam je najbolj dragoceno in kar moramo jugoslovani najbolj razvijati in čuvati. Delegat iz obalno-kraške regije pa je sporočil konferenci, da bo tudi v Kopru kmalu ustanovljeno takšno društvo, medtem ko je delegat iz Ljubljane ugotavljal, da se v Ljubljani doslej še ni nič zgodilo, čeravno v osrednjem slovenskem mestu dela nemara največ teh delavcev. O krepitvi vloge društev v SZDL Kulturna društva in zveze naj bi postale v prihodnje pobudniki jasnih razprav o kulturi v sekcijah SZDL, je med drugim posebej naglasil Jože Humer. Za razvoj ljubiteljstva ni pomembna le lastna notranja sila ljubiteljstva, pač pa, kako je kulturno prebujeno okolje, je med drugim poudaril Franc Šali. — Veliko pozornosi bo treba tudi j poslej nameniti enotni kulturni fronti, je dejal Jože Osterman; šole, akademije in strokovna društva se za tako združevanje moči še niso dovolj zavzela. Mitja Rotovnik pa je med drugim dejal, da bo morala ZKO, ki je v kratkem času v družino tradicionalnih dejavnosti pripeljala tudi nove, plesno, literarno itd.. \ še več pozornosti posvečati kritičnemu vrednotenju kvalitete in sodobnemu izrazu ljubiteljske ; ustvarjalnosti. Sonja Gašperšič Uspešno sodelovanje delavcev TKK Srpenica s celodnevno šolo na Žagi Delavci prihajajo med učence Celodnevna osnovna šola fta Žagi je edina tovrstna na Bovškem. Je sicer zunanji oddelek osnovne šole Vladimir Nazor iz Bovca in poleg prvih štirih razredov osnovne šole vključuje tudi v vzgojnovarstveni oddelek za predšolske otroke. »Pred tremi leti, ko se je na šoli začel celodnevni pouk, smo si poskušali najti čimveč zunanjih sodelavcev.« pripovedujejo učiteljice šole. Vdiko oporo in pomoč so pri tem našli v tozdu TKK na Srpenici, ki tudi sicer daje pomemben delovni, ekonomski inživljenjski utrip Srpenici in okoliškim vasem. »Seveda segajo vezi sodelovanja med šolo in TKK še dlje nazaj,« pravijo učitdjice. »Še prav posebej pa se je TKK izkazala ob potresih leta 1976. Zaključek šolskega leta 1975— 76 smo imeli v Šport hotelu na Pokl juki, kamor so nas »potresni-ke« človekoljubno povabili delavci škofjeloškega Alpetoura, krse jih še danes s hvaležnostjo spominjamo. Staroselsko poslopje je bilo treba po potresu porušiti, nova montažna šola pa še ni bBa dograjena. Zato nismo vedeli, kje naj bi imeli pouk. Delavci TKK Srpenica so nas povabili v tovarno in nam za vse šolsko leto 1976— 77 odstopili svojo sejno sobo. Ni bilo ravno tako. kot če bi bili v razredu, pouk je potekal dvoizmensko, a s pomočjo delavcev TKK smo premostili tudi to oviro. Jeseni 1977 smo ob pomoči vse naše družbe dobili novo, svedo in prostorno montažno šolsko poslopje in že naslednje leto pričeli s celodnevno šolo. Tako smo se tega leta 1978 spet napotili v TKK, da bi nam delavci pomagali pri izvajanju vzgojnoizo-braževalnega programa v celodnevni šoli. Nismo naleteli na gluha ušesa, saj smo natihoma tudi pričakovali, da bo obisk rodil sadove,« nam v pogovoru zaupajo učitdjice in nadaljuje- jo- »Učenci naše šole so postali redni dopisniki tovarniškega informativnega biltena, skoraj nobena proslava ali drug kulturni dogodek v tozdu ne mine brez našega sodelovanja. Škoda, da v tozdu ne deluje več skupina lutkarjev, ki se je učencem s svojimi lutkovnimi igricami močno priljubila. Delavci Jz TKK nam pomagajo pri izvedbi športnih dnevov in šole v naravi. Planinski krožek, ki deluje letos na šoli že tretje leto. vodi . delavec iz TKK. V tovarni redno razstavljamo likovne izdelke, risbe in druge izdelke učencev. Seveda se vsaka generacija učencev seznani tudi s proizvodnjo, delom in življenjem v TKK. Ti obiski proizvodnih obratov tovarne so med učenci še prav priljubljeni, saj večinoma prvič vidijo in doživijo okolje, kjer so zaposleni njihovi starši. Radovednost učencev, kaj se skriva za zidovi tovarniških hal, kako nastajajo različni izdelki, je tako vsaj deloma potešena.« Oblike sodelovanja med šolo in tozdom TKK so v teh treh letih dobivale vedno celovitejšo podobo, pa bi se najbrž dalo še kaj postoriti. Veliko več bi recimo lahko delavci s svojim znanjem pomagali šoli na Žagi, če ne bi pouk potekal le na nižji stopnji. Kljub temu pa bi kazalo poiskati še kako skrito možnost. Kaže poskusiti tudi z večjim vključevanjem krajevne skupnosti, kjer prav gotovo obstajajo možnosti še večje obogatitve in dopolnitve učenčevega šol-j skega dneva, pa še zanimivejši bo.. Učiteljice so v našem pogovoru še dodale, da bi morali v smislu po-družbljanja izobraževanja izkoristiti vse možnosti zunanje pomoči in sodelovanja, ne le na šoli na Žagi, tudi na drugih celodnevnih osnovnih šolah. Boris Mlekuž ( \ Jezikovno razsodišče (19.) Zakaj ne domače ime V delu z dne 11. decembra 1980 je bila objavljena Tanjugova vest Nahajališče plina pod Jadranom. V tem članku so zapisali krajevno ime Pula. Zanima me, ali se zavestno odrekamo obliki Pulj ali pa je šlo le za spodrsljaj pri prevodu. To vprašujem zato, ker nisem zasledil le tega primera, temveč že dalj časa opažam, da imajo tisk, radio in televizija kar najraje obliko Pula. Tu gre za naša domača imena krajev, rek, vod ipd. zunaj našega narodnostnega področja. Taka imena so še Reka, Benetke, Rim, Oglej, Videm, Dunaj, Gradec, Pariz, Varšava, Praga (od rek npr. Donava) ipd. Pridružimo jim lahko še imena na našem narodnostnem območju zunaj Jugoslavije, npr. Trst Gorica, Celovec, Beljak. Vsa ta imena imajo tudi drugojezične podobe: Pula, Rijeka, Venezia, Roma, Aquileia, Udine, Wien, Graz, Pariš (izgovori pari), Warszawa, Praha ipd., pa Trie-ste. Gorizia, Klagenfurt, Vil-lach ipd. Do podomačenih imen je prišlo zato, ker so kraji, ki jih nosijo, bili sprejeti v slovenski predstavili svet, in je bilo naravno, da so dobili domačo obliko, primerno dobi, ko so prišli v naš jezik. Ta imena so torej del naše kulturne in politične zgodovine in so nam kot vse kulturno izročilo dragocena sama na sebi; zato jih tudi ohranjamo, tj. ne spodrivamo z vzporednicami, ki jih imajo v drugih jezikih. Enako in še bolj so nam pri srcu slovenska imena prvotno (ali še zdaj) slovenskih naselbin, kot so Gorica, Gradec, Celovec, Beljak, Trbiž, {n kar žali nas (in boli), če kdo — dostikrat tudi v nevednosti — reče, da je bil v Vil-lachu ali v Gorizii, namesto v Beljaku ali Gorici. Upajmo, da je oblika Pula namesto Pulj le prevajalski spodrsljaj. V Pulju je bila svoj-čas vojaška mornariška postojanka, v kateri je bilo tudi veliko Slovencev, zato je ta beseda podomačena. Tudi Ivan Cankar je pisal svoja pisma iz Pulja, ne iz Pule. Ostanimo torej pri tem imenu in pri vseh takih, kot smo jih omenjali zgoraj. Navsezadnje je tudi pri vseh drugih narodih tako! Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! \________________________________________________________________J Slaba udeležba na kegljaškem tekmovanju v Novem mestu Konec marca so se v kegljanju pomerile tekovalke v okviru občinskih delavskih športnih iger Novega mesta. Na tekmovanje je prišlo 15 ekip. V borbenih igrah je na splošno presenečenje dosegla najboljši rezultat ekipa občinske skupščine, ki je podrla 274 kegljev. Sledijo: 2. Novoles 265, 3. Novoteks 255, 4. Iskra novo mesto 247, 5. IMV 233, 6. SDK 210, 7. Krka 200,'itd. Prvič je nastopila tudi ekipa upokojenk, ki je dosegla 11. mesto. Sicer pa, »važno je sodelovati in ne zmagati«, so menile mnoge udeleženke. Zanimivo je, da so nastopile ekipe Pionirja in Tovarne zdravil Krka le s po tremi igralkami, kar očitno ne govori v prid dobri organizirani rekreaciji v teh dveh organizacijah združenega dela. Podobno kot pri kegljanju pa je tudi v drugih športnih panogah, ko v glavnem nastopajo in tek-niujejo le moški, čeprav so ženske prav tako potrebne rekreacije kot oni. R- Romih Lepa pomlad je zvabila na morje številne ljubitelje rekreacije. Jadranje na deski postaja iz leta v leto bolj priljubljena športna panoga, ki so jo vzljubili tako mladi kot starejši. Zelo aktivne organizacije sindikata v tovarni obutve Peko Na zaključnem srečanju tekmovalo 200 smučarjev Osnovne organizacije sindikata v tovarni obutve Peko v Tržiču so bile v minulih zimskih mesecih zelo aktivne. Tako so v posameznih temeljnih organizacijah, ponekod pa celo v posameznih oddelkih in službah, pri- 88 dreves za tovariša Tita Z izdajo lastnega glasila, občnim zborom, s prehodom na kolektivno vodenje in z bogatim delovnim programom so te dni proslavili svoje delo člani enega najstarejših tovrstnih društev pri nas — Partizana Gaberje. Telovadno društvo Partizan Gaberje v Celju, je s^svo-jim delom že vrsto let med najaktivnejšimi v republiki in v državi. V društvenih vrstah je 27 skupin z 980 člani, v zadnjem času pa svojo dejavnost širi tudi v sosednje krajevne skupnosti. Člani društva tesno sodelujejo tudi z več delovnimi kolektivi, predv- sem pa s pripadniki armade. Društvo je s smotrnim delom in gosp>odarjenjem uspelo vzdrževati in urejevati lastno telovadnico, ki pa bo v prihodnosti žrtev industrijskega razvoja na tem območju. Zato zdaj načrtujejo gradnjo nove telovadnice in ustreznih športnih objektov v bližini špmrtno rekreacijske dvorane Golovec. Ena izmed letošnjih akcij društva je že naravnana v to smer. Okrog omenjene dvorane pod Golovcem bodo člani zasadili 88 dreves v spjomin na tovariša Tita in s tem prispevali k lepšemu videzu tega območja. js Komisija za rekreacijo pri telesnokulturni skupnosti Tržič je tudi letos organizirala občinsko rekreacijsko ligo v odbojki. Za najvišji naslov se k potegovalo kar 13 moških ekip. Največ znanja je pokazala ekipa Reka, čeprav je bila povprečna starost igralcev 44 let. Na našem posnetku je prizor s tekme med ekipama Blue Racers in Petrola. Tekst in fotografija: Janez Kikel. pravili številna smučarska tekmovanja. Cilj vseh teh tekmovanj je bil čimbolje pripraviti in izbrati najboljše za prvenstvi Peka v veleslalomu in smučarskem teku. Ti dve tekmovanji sta bili na Zelenici oziroma v Križah, sodelovalo p>a je skoraj 200 zaposlenih, kar je izredno p»h-valno in priča o tem, da je rekreativna dejavnost med delavci Peka zelo razvita. Rezultati: TEK NA SMUČEH — članice: 1. Ambrož (Obutev) 7:51,7; 2. Gros (DSSS) 8:17,7; 3. Meglič (Komerciala) 8:44,8; 4. Kramar (DSSS) 8:46,9; 5. Meglič (Obutev) 9:22,6; člani nad 30 let: 1. Meglič (Orodjarna) 12:54,3; 2. Homan (Mreža) 14:22,0; 3. Valjavec (DSSS) 14:37,8; 4. Stritih (Orodjarna) 15:11,0;5. Ambrož (DSSS) 15:20,0; člani do 30 let: 1. Štefe(DSSS) 12:45,8; 2. Lau-seger (Obutev) 13:41,0; 3. Bohinc (Orodjarna) 14:33,5; 4. Makarov (DSSS) 16:20,5; VLESLALOM — članice nad 35 let: 1. Roblek (Komerciala) 50,97; 2. Stritih 51.24; 3. Križaj (obe DSSS) 51,67; od 25-35 let: 1. Dolčič 46,52; 2. Kramar (obe DSSS) 47,49; 3. Benčina (Obutev) 48,51; 4. Soklič (Gumo-plast) 49,25; 5. Sova (DSSS) 50,41; do 25 let: 1. RupMrčič (Obutev) 43,28; 2. Meglič 48,91; 3. Perko (obe Mreža) 51,88; 4. Gašperlin 55,13; 5. Uzar (obe Komerciala) 1:03,13; člani nad 50 let: 1. Kališnik (DSSS) 44,92; 2. Teran (Obutev) 1:00,26; od 45-50 let: 1. Švab (Obutev) 45,15; 2. Homan (Mreža) 46,20; 3. Perko (Gu-moplast) 48,64; 4. Tišler (Obutev) 50,85; od 40-45 let: 1. Ahčin (Komerciala) 45,32; 2. Ovsenik (Komerciala) 45,75; 3. Hafner 45,99; 4. Šp>ehar (oba DSSS) 47,18; 5. Bahun (Komerciala) 47,97; od 35-40 let: 1. Hladnik (Komerciala) 43,74; 2. Kramer (DSSS) 44,39; 3. Meglič (Odorjarna) 44,88; 4. Podlipnik 47,93; 5. Tišler (oba DSSS) 50,13; od 30-35 let: 1. Benčina (Obutev) 43,69; 2. Ahačič (Orodjarna) 43,86; 3. Bečan (Gumoplast) 44,66; 4. Brodar (DSSS) 45,58; 5. Seifert (Orodjarna) 46,16; od 25-30 let: 1. Meglič (Mreža) 40,46; 2. Meglič (Obutev) Janež Kikel Le z boljšo ponudbo do novih gostov Najhujša turistična gneča je pri nas kratkotrajna. S tem, da je zares prav vse zasedeno do zadnjega kotička, se lahko vsako leto hvalimo le poldrugi mesec. Med mnogimi turističnimi središči je seveda tudi nekaj belih vran, kot so denimo Portorož, poreška Plava laguna, pa še Opatija in Dubrovnik. Tu imajo ljudje kaj početi tudi v pred in posezoni, zato se ne ozirajo toliko na sonce in toplo morje. Tam pa, kjer ni turistične ponudbe in kjer človek nikoli ne ve, kaj bi delal, ko se vreme s kuja, tam je razumljivo sezona kratka. Zelo, zelo kratka. Zato je mrtva sezona ob naši prelepi jadranski obali nedopust- ljivo dolga, čeprav iz leta v leto razgljabljamčTjkičp^se bi morali storiti, da bi od turizma iztržili vsaj del tega, kar iztržijo naši sosedje. Ugotavljamo, da se takrat, ko je najbolj vroče, ljudje kopajo, spomladi, jeseni in pozimi pa iščejo drugo razvedrilo. Vemo tudi, da bi gostje, ki zaidejo k nam, zapravili precej več, če bi imeli za kaj odšteti svoj denar. Pa ga pogosto ne morejo zapraviti niti za najosnovnejše, kaj šele za kaj posebnega, kaj izvirnega, kar je značilno le za našo deželo. Obenem smo tudi spoznali, da zgolj z novimi počitniškimi zmogljivostmi ne bomo kos svojim težavam v turizmu, saj konec koncev ni problem v premajhnem številu hotelov in najrazličnejših turističnih naselij, temveč povsem drugje. Zato so zahteve mnogih, da potrebujemo na naši obali še najmanj nekaj deset tisoč novih ležišč, verjetno premalo premišljene. Saj imamo več kot slabe izkušnje z izkoriščenostjo turističnih zmogljivosti. Pa ne gre le za ta problem. Tudi vprašanje sezonskih delavcev v turizmu je vedno bolj pereče. Iz Slovenije in tudi iz Istre hodijo po gostinske delavce že prav do naše najbolj južne meje. Poleg tega pa vemo, kako malo dijakov imajo naše gostinske šole. Sicer pa govori proti še večjemu navalu turistov le v juliju in avgustu še precej drugih stvari. Naj omenimo le naše ceste, ki predstavljajo tako ozko grlo na popotovanju do morja, da so se že mnogi ljudje prav zaradi zastarelih cestnih povezav odrekli počitnicam na našem Jadranu. Da sploh ne omenjamo, kako je z oskrbo na višku turistične sezone ali s preutrujenimi turističnimi delavci, ki ob tej organizaciji dela res ne morejo biti prijazni, nasmejani in pripravljeni ustreči vsakomur in ob vsakem času. Ob še tako dobri volji in visoki storilnosti pa v dveh mesecih ni mogoče napraviti tega, za kar potrebujejo drugod po pol leta in več. To in še marsikaj drugegagovori proti dosedanji politiki investiranja v turizmu. Saj ne, da bi imeli že vsega dovolj, še zdaleč ne. Vendar to, kar imamo, je v večini primerov dograjeno le na pol, brez potrebnih spremljajočih objektov, zato so naše turistične zmogljivosti za mnoge povsem nezanimive. Kaj potrebujejo ljudje na počitnicah in da že davno niso več zadovoljni le z ležiščem in tremi obroki dnevno, tudi tisti najbolj nezahtevni ne, vemo in nima več pravega smisla ponavljati. Veljalo bi storiti korak naprej in po zgledu nekaterih začeti posvečati večjo pozornost drugim storitvam. Ljudje si namreč vse bolj želijo aktivnih počitnic in med njimi ni malo takih, ki radi zapravljajo. Vse to bi jim morali omogočiti. Seveda če zares hočemo, da bo postal naš turizem nekoliko bolj donosna gospodarska veja. A. Ulaga V jeseniški železarni tudi po novem nič manj sredstev za rekreacijo Prepolne telovadnice Konec marca so v Železarni Jesenice naredili obračun svojega dela na področju športne rekreacije za leto 1980. Naj ga na kratko opišemo. Športno rekreacijo in tekmovanja so organizirali v trinajstih športnih zvrsteh, razen tega pa so pripravili vrsto prireditev, ki so bOe bolj rekreativnega značaja. Gre za tradicionalne planinske pohode, kot so denimo pohod na Peco, ki ga organizira Železarna Ravne, na Okrešelj, kar organizira Železarna Štore, na Triglav in po Karavankah, pohod na Stol in še za druge. Redno tedensko rekreativno dejavnost imajo v štirih telovadnicah jesenske občine. Posebej imajo interesne skupine za odbojko in košarko; za dve uri na teden pa so najeli tudi drsališče pod Me žakljo in na Bledu. Pozimi kegljajo na ledu, čez vse leto pa tudi na asfaltu. Redno organizkajo tečaje plavanja, smučanja, tenisa, udeležujejo se tradicionalnih tekmovanj v smučarskih tekih. Posebno poglavje je skrb za rekreacijsko aktivnost delavcev med letovanjem delavcev v počitniških domovih v Crikvenici in Biogradu. Delavci jesenske železarne se redno udeležujejo tradicionalnih tekmovanj v okviru železarskih če tverobojev in peterobojev, občinskih sindikalnih srečanj m prvenstev in podobnih rekreacijskih prireditev. Natančnih podatkov o tem, koliko ždezarjev se redno ali občasno udeležuje vadbe in tekmovanj, na žalost ni. Na tekmovanjih, ki so jih lani pri-pravii v železarni so naštdi okrog 20.000 nastopov z okoli 4000 udeleženci. Ker pa se nekateri pojavljajo na prheditvah večkrat, to ni prava podoba. Cenijo, da se števflo aktivnih v športni rekreaciji giblje okrog 1500. Število nastopov je zadovoljivo, nastopajočih pa ne Če upoštevamo, da je skupno zaposlenih 6500 ljudi, je to dobrih 20 odstotkov, kar seveda še zdaleč ni rezultat, s katerim bi bili lahko zadovoljni- V ždezarni je precejšnje števflo delavcev, ki so ljubitdji športne rekreacije in jih lahko srečamo tako-rekoč na vsaki prireditvi. Zato je v splošnem števflo nastopov zadovlji-vo, število nastopajočih pa ne. Posebno šepa udeležba ddavk, ki jih je v ždezarni več kot tisoč, na tekmovanjih, prireditvah in vadbi pa le dva odstotka. Tudi udeležba ddavcev iz drugih republik ni kdove kako vdika. Predvsem jih zanima mali nogomet, zato so pripravili trimsko ligo v tej športni panogi. Vprašanje pa je, če bodo ždezarji igrali nogomet tudi v prihodnje, saj zaradi izredno slabih igrišč prihaja prepogosto do po- škodb. Med težavami pri športnorekreacijskemu delu navajajo v jeseniški železarni na prvem mestu pomanjkanje objektov, predvsem pokritih. Tdovadnice so prepolne, kar marsikaterega delavca odbije in ne prihaja na redno vadbo. Narava dela v temeljnih organizacijah, kjer teče proizvodnja neprekinjeno tudi ob sobotah in nedeljah, povzroča prav tako vdike težave pri organizaciji vadbe in tekmovanj. Zato morajo najti za prireditve take termine, ki omogočajo udeležbo čimvečjemu številu delavcev. Železarna nima svojih športnore-kreativnih objektov. Za vsa tekmovanja mora najeti objekte, igrišča in tdovadnice. S športnimi klubi so se dogovorili za izvedbo tekmovanj. .Športni klubi radi priskočijo na pomoč in zato ždezarji vsaj v tem pogledu nimajo težav. Vsaka organizacija sindikata inta v posamezni temeljni organizaciji svojo komisijo za šport in rekreacijo. Ta organizira rekreativno dejavnost, pa tudi medsebojna srečanja. Poleg tega pa obstaja tudi komisija za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata železarne Jesenice, ki organizira rekreacijsko dejavnost na ravni železarne, hkrati pa sodeluje pri organizaciji iger na ravni Združenega podjetja Slovenske železarne. Tudi sodelovanje z mladino je dobro. Sredstva za financiranje športno-rekreativne dejavnosti za zdaj še niso skrčili. Stabilizacijsko se skušajo obnašati tako, da razpoložljiv denar uporabijo čimbolj koristno, da bi omogočili, rekreacijsko aktivnost čimširšemu krogu delavcev. Manj sredstev pa imajo na ravni združenega podjetja, kar jih je prisililo, da so v skladu s priporočili zmanjšali število športnih srečanj. Finančna sredstva, ki jih imajo na voljo komisije za športno rekreacijo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti^ pa so odvisna od tega, kakšno razumevanje imajo za športno udejstvovanje. Nekatere osnovne organizacije sindikata namenjajo več denarja za izlete, piknike, kulturo in podobno, druge pa za šport. V prihodnje kakih večjih sprememb pri rekreacijski dejavnosti v Železarni Jesenice nimajo v načrtu, posebno ne glede programa dejavnosti. Skušali pa bodo skrbeti za čim-večjo množičnost, tako da bodo spodbujali udeležbo. Iz dosedanjih rezultatov se vidi, da dosegajo najlepše uspehe tako v pogledu množičnosti kot glede tekmovalnih uspehov tam, kjer imajo prizadevne organizatorje rekreacije oziroma športne referente. Zato je problem, kako doseči večjo množičnost pravzaprav istoveten nalogi: najti in pridobiti za delo sposobnega referenta za športno rekreacijo. T. L. in S. U. Ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti SOVRAŽNIK MORA NA VSAKEM KORAKU ČUTITI, DA JE OBLEGAN Delavci! Delovno ljudstvo! Slovenci! c Žive naj vsi narodi, ki dan dočakat hrepene, da koder sonce hodi, ne bo pod njim sužnje glave . da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. PREŠEREN, Ib«. I. Nad usodo našega stoletja mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini. Na koeka je postavljen njegov narodni obstoj v trenutku, ko je on sam — radi razcepljenosti in neenotnosti — neoborožen in nesposoben za obrambo. Mednarodni dogodki in položaj znotraj Jugoslavije se razvijajo v taki smeri, da brez vsakega pretiravanje lahko rečemo: slovanski narod v vsej svoji zgodovini ni bil ia nikdar v tako veliki nevarnosti, v kakr-ini jo danes. Združeni fašistični vojni hujskači s Hitlerjevo Nemčijo na čelu, ki jih veže skupen pohlep po tuji zemlji in skupna mržnja proti demokraciji, to je proti svobodi in ljudskim pravicam, pripravljajo človeštvu bolj strašno usodo od' tiste, ki jo je preživelo v « letih strahote » 1914-1918, da bi uresničili svoje osvojevalne cilje. Ti fašistični vojni hujskači hite. kajti oni vedo. - Prva stran manifesta, ki ga je sprejel ustanovni kongres KPS Osvobodilna fronta pomeni izreden pojav v vsej slovenski zgodovini, v kateri sicer ne manjka dogodkov in procesov, ki kažejo na to, da se je slovenski narod v vsej svoji zgodovini moral boriti za svoj narodnostni obstoj. Osvobodilna fronta pa vendar pomeni tisti pojav, ki je začel ustvarjati novo politično, narodnostno, socialno, kulturno in tudi moralno kvaliteto slovenskega naroda. Ustanovitev Osvobodilne fronte v trenutkih, ko je razpadla stara država in je grozilo slovenskemu narodu uničenje, ki so mu ga namenili okupatorji, je tisto zgodovinsko dejanje, ki je v štiriletnem krvavem boju pripeljalo slovenski narod do svoje države in novih pridobitev. Delovanje in cilji Osvobodilne fronte slovenskega naroda so bili jasno postavljeni in so pomenili spodbudo za boj do popolne zmage. Tokrat objavljamo članek Edvarda Kardelja, ki je izšel konec avgusta 1941, v 2. številki časopisa »Delo«, ko se je v vsej Jugoslaviji in tudi v Sloveniji začela vstaja. Članek izpri- Kronološki pregled 13. april 1919 V Ljubljani je bila izredna konferenca Jugoslovanske socialno demokratske stranke, na kateri je bil sprejet sklep o odpoklicu obeh zastopnikov iz deželne vlade za Slovenijo, Antona Kristana in Albina Prepeluha, ki sta bila voditelja desnega krila stranke. Temu se nista podredila, vendar je že sam sklep pokazal, da je znotraj JSDS nastala opozicija, ki se ni strinjala z ministerializmom. 14. aprS 1930 Pred Državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu je bila zaradi komunističnega delovanja obsojena skupina komunistov iz Ljubljane, med njimi je bil tudi Boris Kidrič. Kot mladoletnika so ga obsodili na leto dni strogega zapora. Kazen je prebil v mariborski jetnišnici. 15. april 1920 Začela se je železničarska in splošna stavka v Sloveniji, ki je bila del splošne stavke jugoslovanskih železničarjev (v istem času je bila tudi stavka avstrijskih železničarjev). Zastal je ves promet na vseh progah, stavkajoči so postavili stavkovne straže, ki so v času stavke skrbele za red na železniških postajah ob južni železnici (v Ljubljani, Mariboru, Zidanem Mostu, Pragerskem itd.) Stavko so vodili stavkovni odbori. Četrti dan stavke, 19. aprila, so oblasti želele zlomiti stavko s tem, da so vpoklicale železničarje v vojsko, kar je pomenilo, da bodo tisti, ki se ne bodo odzvali obravnavani kot vojaški ubežniki. Stavkajoči so kljub temu nadaljevali s stavko i n to predvsem pod vplivom komunistov. V podporo stavkajočim železničarjem so v stavko stopili tudi rudarji in drugi delavci po Sloveniji. V Trbovljah so proglasili sovjetsko republiko, ki jo je vojska zadušila šele po treh dneh. čuje vero v zmago naprednih sil v neenakem boju z okupatorjem in njegovimi izdajalskimi pomočniki, hkrati pa jasno kaže cilje, ki si jih je Osvobodilna fronta že na samem začetku postavila kot svojo zgodovinsko nalogo. Za Osvobodilno fronto slovenskega naroda »Zlom Jugoslavije in prvi teden okupatorskega nasilja so bili izredno poučna preizkušnja za slovensko ljudstvo. Ta preizkušnja je do tal podrla vso ogabno antisovjetsko in antikomunistično stavbo laži in klevet, ki so jo v potu svojega obraza zgradili tintni kuliji iz tabora naše protiljudske reakcije. Slovensko ljudstvo je sedaj ne le na lastni koži doživelo, ne le pravilno ocenilo polom politike slovenske reakcionarne gospode, kakršnega so komunisti že davno napovedovali, marveč tudi odločno stopilo na edino mogočo pot svoje osvoboditve. Ogro- 15. april 1923 Na pritisk slovenskega delavstva je bila v Ljubljani konferenca Socialistične stranke delovnega ljudstva. Vseh 77 delegatov je odločilo, da se stranka v celoti pridruži Neodvisni delavski stranki Jugoslavije, ki je bila legalna oblika prepovedane KPJ. Konferenca je sprejela sklep o izdajanju lista Glas svobode kot glasila NDSJ za Slovenijo. Konferenca je sprejela tudi načelo o enotni fronti. 15. april 1941 Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije je izdal proglas narodom Jugoslavije, v katerem jih je pozval v oborožen boj in v njem pojasnil kvizlinški značaj Neodvisne države Hrvaške. Njeno ustanovitev je ocenil kot izdajo in razpihovanje bratomorne vojne, hkrati pa je pozval hrvaški narod v borbo proti okupatorjem in ustašem. 16. —17. april 1938 V Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini je bila 1. konferenca Komunistične partije Slovenije, kateri je prisostvoval tudi Josip Broz Tito. Na konferenci se je kljub vsem težavam ki jih je imela komunistična partija v ilegali, zbralo 21 delegatov. Na njej so presodili položaj, ki je nastal ob priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu. Na konferenci je bila poudarjena potreba po združitvi vseh demokratičnih sil slovenskega naroda v boju proti hitlerizmu. 17,—18. april 1937 Na Čebinah nad Zagorjem ob Savi je bil ustanovni (prvi kongres Komunistične partije Slovenije. Z ustanovitvijo nacionalne partije slovenskih komunistov (sklep o tem je bil sprejet na 4. državni konferenci KPJ, decembra 1934 v Ljubljani), sta slovenski delavski razred in njegova avantgarda prevzela nase zgodovinsko odgovornost v boju proti nevarnostim fašizma tako doma kot iz tujine. To je izpričeval manifest ustanovenga kongresa, naslovljen slovenskemu narodu in delovnemu ljudstvu, katerega avtor je bil Edvard Kardelj. Ustanovni kongres KPS je mna večina slovenskih množic danes jasno vidi, da je usoda bodočnosti slovenskega naroda odvisna izključno samo od izida velikega boja, ki ga bijejo narodi Sovjetske zveze protifašističnim osvajalcem. Slovenske ljudske množice ne dvomijo, da bo v tem boju fašizem strt in uničen in da si bo slovenski narod končno pisal svojo usodo sam. Prav iz tega prepričanja izhaja neizmerna ljubezen slovenskega ljudstva do bratske družine sovjetskih narodov, do Rdeče armade... In iz te ljubezni je končno zrasla čvrsta volja slovenskega ljudstva od prvega dne fašističnega napada na ZSSR: ne čakati, da svoboda pride sama, marveč s samostojno akcijo podpreti veličastno borbo Rdeče armade in vseh antifašističnih sil v Jugoslaviji in na svetu. Slovensko ljudstvo se danes s trudom in grenkobo spominja gnusnih klevet in laži proti Sovjetski zvezi, ki jih je še pred nekaj meseci širilo časopisje naše reakcionarne gospode in ki jih danes širi po nalogu svojih okupatorskih gospodarjev. izvolil devetčlanski centralni komite s Francem Leskoškom na čelu. 18.—20. april 1960 V Beogradu je bil V. kongres SZDL Jugoslavije, na katerem je imel glavni referat Josip Broz Tito. Tita so ponovno izvolili za predsednika te frontne organizacije. Drugi nauk, ki so ga slovenske delovne množice potegnile iz preizkušnje ob zlomu Jugoslavije, se tiče razmerja do Komunistične partije. Slovenske delovne množice niso videle samo izdaje naše gospode v teku nemškega napada na Jugoslavijo in po njenem zlomu, marveč tudi dejstvo, da je edino KP iskreno in do kraja pozivala na odpor proti fašističnemu napadalcu in je ob zlomu od vseh strank ostala edina, ki je dajala in organizirala odpor proti okupatorjem. Komunistična partija si je s pravilno politiko in z nenehno požrtvovalno borbo proti vsakemu in slehernemu sovražniku ter škodljivcu resničnih nacionalnih interesov slovenskega naroda in koristi delovnega ljudstva priborila tisto zaupanje in ljubezen slovenskega ljudstva, ki ji danes dajeta legitimacijo, da kot najmočnejša politična sila slovenskega naroda daje iniciativo v formiranju fronte odpora fašističnim aku-pator jem. Ni zato nikak slučaj, da so se začeli okoli KP zbirati vsi pošteni in borbeni elementi iz različnih političnih in svetovnonazorskih grupacij. Osvobodilna fronta slovenskega naroda, za katero je dal Centralni komite Komunistične partije Slovenije iniciativo takoj po zlomu Jugoslavije in v katero je pozval vse poštene in borbene skupine in vse Slovence, ne glede na to, kateremu-poli-tičnemu ali svetovnonazorskemu taboru pripadajo, ta Osvobodilna fronta je danes gotovo dejstvo. Ona je zajela vse pozitivne skupine in ogromno večino slovenskega naroda. Ona tudi v naprej nikomur ne zapira vrat, kdor sprejema naslednjo platformo: 1. Zlom in uničenje nemškega in italijanskega fašizma ter njunih opričnikov; osvoboditev in združitev vseh Slovencev; sloga in enotnost narodov Jugoslavije v njihovem skupnem boju proti skupnemu sovražniku; nerazrušljiva zveza slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov. 2. Akcijo je treba začeti takoj in z vsemi sredstvi; pričakovanje, da se bo naša svoboda porodila zgolj iz krvi sovjetskih narodov in da jo bomo dobili v dar na zlatem krožni- ku, je enakovredno dezertiranju Osvobodilne fronte. 3. Medsebojna lojalnost vseh skupin, ki sodelujejo v Osvobodilni fronti, je eden glavnih pogojev za skupno zmago. Osvobodilna fronta ni in ne sme biti nikakršno zgolj deklaracijsko dejanje. Resnični bojevniki Osvobodilne fronte so zgolj tisti, ki so dejansko pripravljeni posvetiti vse svoje sile akciji za osvoboditev slovenskega naroda. Prav v tem dejstvu je sila Osvobodilne fronte in zato so že v naprej obsojeni na neuspeh vsi poskusi političnih špekulantov izkoristiti popularnost Osvobodilne fronte za prikritje svojih umazanih politikantskih načrtov. Četudi je Osvobodilna fronta dosegla znatne uspehe in razbila vse poskuse politikantskih reakcionarnih manevrov raznih kapitulantskih skupin, je vendarle dosežena šele prva etapa njenega razvoja. Ni dovolj razgibati samo najborbenejše in najnaprednejše plasti slovenskih delovnih množic. Sleherni zavedni Slovenec mora po svojih močeh prispevati v tej veliki borbi. Osvobodilna fronta mora postati posoda, v kateri se bo razvijalo celokupno življenje slovenskega naroda. Zajeti mora vsa področja udejstvovanja, prodreti na sleherni sektor, kjer žive in delajo Slovenci. Odbori Osvobodilne fronte naj se formirajo v sleherni občini, sleherni vasi, sleherni tovarni, v vseh uradih in ustanovah, pri vseh poklicih in na vsem teritoriju, kjer žive Slovenci, od Jadranskega morja do severne meje, Od Celovca in Velikovca do Kolpe. Sovražnik mora na vsakem koraku čutiti, da je oblegan in da so mu zaprti vsi izhodi. Izdajalske duše morajo občutiti, da so jim koraki šteti in da sleherni izdaji sledi neusmiljena kazen. Partizanski bojevniki morajočutiti.da jez njimi ves naroda in da jih podpira na vsakem koraku. Ves slovenski teritorij mora postati eno samo bojišče, na katerem se bije boj od vasi do vasi in do hiše do hiše. Dvigati zavest in vero v našo zmago, objasnjevati dogodke in naloge na neštevilnih konferencah, sestankih in posameznih razgovorih, organizirati najširše množice v vseh večjih akcijah, neprestano mobilizirati nove in nove borce v partizanske oddelke, razbijati izdajo in izdajalce neprestano in na vsakem koraku, odgovarjati z udarcem na udarec, s terorjem ljudskih množic na teror okupatorjev; pripravljati dan popolne zmage — takšno je področje dela Osvobodilne fronte.« Duško Protič: Od Pariške komune do 3. kongresa samoupravljalcev (VI) Pot v lepšo prihodnost Beograd, junija 1957 Glavno mesto se je je pripravljalo, da bi kar najbolj dostojno sprejelo delegate delavskega razreda, ki so se iz vseh krajev domovine že napotili na kongres. V mestu so pripravili razstave, zabavne prireditve, hoteli so bili zasedeni do zadnjega kotička. Posamezna podjetja so skušala ujeti ta trenutek in prikazati delegatom svoje uspehe, saj se v Beogradu redkokdaj zbere toliko neposrednih proizvajalcev, njihova priporočila pa veliko pomenijo. Z razstavami po izložbah in ulicah so hoteli na različne načine prikazati aktivnost delovnih kolektivov in njihove dotedanje uspehe. Velike tovarne so izkoristile to priložnost in predstavile novosti in izdelke, ki jih bodo izdelovali v prihodnje. Znane založniške hiše pa so se potrudile in prikazale delegatom vse knjižne izdaje v povojnem obdobju. Ko so se delegati pripeljali v Beograd, so jim že na postaji dali naslov prenočišča, restavracije ali hotela, listek z označeno številko sedeža v kongresni dvorani ter vse potrebno gradivo in informacije. Ta tovariška pozornost in ustrežljivost že na samem začetku sta zelo ugodno vplivali na razpoloženje gostov. Zvečer je bilo na beograjskih bulevarjih opaziti veliko novih sprehajalcev, ki so imeli na reverjih pripeto značko »Prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije«. Podrobno so se zanimali za vse novosti v glavnem mestu, ki je vedno znova presenečalo in razveseljevalo. Na pročelju palače Doma sindikatov na Trgu Marxa in Engelsa je žarel napis: »Kongres delavskih svetov Jugoslavije«. To je pomenilo, da bodo delavci že naslednjega dne postavili spomenik tistim, ki so zgodovinsko obrazložili neizogibnost delavskega 'upravljanja. Naključna simbolika, 4a bo to prav na trgu, ki nosi imeni ustanoviteljev znanstvenega socializma, je samo še bolj prispevala k slovesnejšemu vzdušju tega zgodovinskega zbora. Že v pripravah so upoštevali, da bo kongres predvsem delovna skupščina, kjer bo na stotine delegatov govorilo o izkušnjah svojih delovnih kolektivov. Tako organizatorji, udeleženci in vsi v domovini so si prizadevali, da bi prisluhnili vsej množici izkušenj iz sedemletnega delovanja delavskega samoupravljanja pri nas. Vsako misel in vsako besedo je bilo potrebno zabeležiti. Te napore naj ilustrira le podatek, da je kongres spremljajo 40 stenografov in 102 strojepiski. Petindvajsetega junija 1957 so ob 3. uri in 30 minut iz kongresne pisarne sporočili, da je v Beograd prispelo 1762 delegatov in gostov iz vseh krajev domovine. Istega dne zjutraj so se na prostranem trgu Marxa in Engelsa že zbirafe posamezne skupine delegatov. Mnogi so se ponovno srečali s starimi prijatelji in znanci, s tovariši iz vojne, iz tovarn. Prvič po nekaj letih se je ponovno srečala tudi peterica tovarišev, ki so bili še nedolgo tega člani univerzitetnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Mladi politični delavci, komunisti, udeleženci številnih akcij, inženirji, so se glede na družbene potrebe razkropili po vseh krajih naše domovine. Postali so vzorni inženirji, vzljubili so svoje tovarne, si pridobili zaupanje kolektivov in tako izpolnili želje iz študentskih dni — da bi storili vse, kar je v njihovih močeh, za zmago socializma v domovini. Zato tudi ni čudno, da so se ponovno srečali kot predstavniki delovnih kolektivov na tem zgodovinskem zboru. Takih srečanj je bilo veliko na kongresu. Morda je bilo zgolj naključje, da so v preddverje kongresne dvorane hkrati vstopili nekateri predstavniki rudarjev, ki so bili pred sedmimi leti udarniki na znanem tekmovanju za čimvečji izkop premoga. Že sam por gled je jx)kazal, kasneje je to potrdila tudi statiskika, da so bili med delegati mladeniči, stari manj kot 25 le^ pa tudi stari sivolasi rudarji. Vojna generacija in tista, ki je rasla v novi socialistični Jugoslaviji, sta se srečali ob skupni nalogi. Da so na kongresu prevladovali miadi ljudje, je bil to samo znak mladosti našega delavskega razreda. Več kot polovica delegatov je imelo manj kot 35 let, 13 odstotkov udeležencev pa je bilo mlajših od 25 let. Ko je bil sprejet prvi zakon o delavskih svetih so mnogi šele začeli s svojim delom, nekateri pa so še sedelbv šolskih klopeh. (Nadaljevanje prihodnjič) Gojmir Anton Kos: Ustanovni kongres KPS, olje 1947 Obisk pri vojakih, ki pomagajo graditi kraški vodovod Znojna pot do vode Od sedmih zjutraj do treh popoldne brnijo kompresorji v rokah vojakov in na tisoče vrtin ostaja za njimi, dokler minerci ne zdrobe žive skale v kamenje in pesek. Kraškemu vodovodu že nekaj let »teče voda v grlo«. Ko bi le bilo dobesedno tako, pravijo prebivalci sežanske občine. V poletnih mesecih na Krasu namreč že lep čas primanjkuje pitne vode. Vodnjaki so suhi, iz pip pa ne priteče niti kapljica vode. »Obala bo brez vode juui. Kras je že danes,« je začel svojo pripoved Stanislav Kristan, predstavnik kra-škega vodovoda. »Celotna sežanska občina dobiva v sušnih mesecih le 30 litrov vode na sekundo. Kaj to pomeni, si najbrže lahko predstavljate. Zagata pa bo še večja, saj bomo z načrtovanim razvojem področja potrebovali vedno več vode. Raziskave, ki jih že od leta 1974 opravlja Geološki zavod Slovenije, so šele lani dale ugodne rezultate. Zadostno količino podtalne vode so našli pri vasi Brestovica tik ob italijanski meji, v globini 79 metrov. Čeprav so jo odkrili skoraj prepozno, danes voda je, zato sedaj hitimo, kolikor se le da. Prav v tem, lahko rečem zelo odločilnem trenutku, so nam priskočili na pomoč vojaki. Brez njih in njihove mehanizacije najbrž ne bi mogli opraviti potrebnih zemeljskih del. V tako kratkem času pa sploh ne. Vojaki delajo na najtežjem odseku izkopa jarka. Pretežen del njihovega delovišča ima kar 75 stopinj naklona. Začeli so 16. januarja in bodo predvidoma zaključili z deli v sredini junija.« Obisk na delovišču nas je dodobra prepričal, da je delo res težko. Velika strmina, živa skala, pa že kar poletna vročina in prah, ki je od vrtalnih strojev silil v smeri vetra. Pri tem pa v nos in oči ter se lepil na prepotena čela vojakov, ki so si pri izmetavanju kamenja pomagali v glavnem le z rokami. Res, to delo zmorejo le utrjeni in prekaljeni mladi ljudje, ki poleg tega tudi vedo, zakaj delajo in kaj hočejo. »Fantje vedo, kaj delajo,« nam je dejal Joviča Stanivuk, ki vodi to akcijo vojakov. »Predvsem pa fantje čutijo, za koga delajo in kaj bo to njihovo delo prineslo ljudem kraških in oblanih občin. Kljub težkemu delu zatrjujejo, da so raje na delovni akciji kot pa v kasarni. Sicer pa se tudi menjavajo. Prizadevnim pri delu pripada tudi nagradni dopust in redki so tisti, ki si ga doslej še niso prislužili.« Še posebej je Joviča poudaril široko in prijateljsko sodelovanje s krajani Brestovice, Sela, Kostanjevice, Komna in drugih vasi, tako pri delu kot v medsebojnih odnosih. »Kraševci so gostoljubni in široki ljudje. Sprejeli so nas nekako za svoje. Morda lahko razumete, kaj za vojaka pomeni prisrčen odnos ljudi, kijih spominja na domače ognjišče.« Joviča je že prekaljen inženir ec, ki je doslej uspešno vodil že številne podobne akcije. Njegovi starešine mu radi zaupajo, saj je njihovo zaupanje vselej opravičil. Tako pri gradnji ceste v krajevni skupnosti Senožeče, na cesti na Sabotin, pri obnovi po potresu prizadetega Breginja, Podbele in Doliča. Gradil je stadione v Ribnici, Vipavi in Tolminu. Bil je tudi član komisije za označevanje jugoslovansko italijanske meje po podpisu osimskih sporazumov. V pogovoru je Joviča odkrit in neposreden. Njegovi odgovori so kratki in stvarni. Le sem in tja ga malo zanese in takrat spoznaš navdušenje, s katerim opravlja svoje delo, ponos in zadovoljstvo nad uspešno opravljenimi nalogami. Tudi potoži le mimogrede. »Dolgočasa nisem občutil kot breme 6-mesečno vsakoletno odsotnost od doma. Le enkrat v tednu sem navadno doma, sedaj pa... Človek se vse bolj navezuje na dom in na otor-ke...« Že naslednji trenutek je Joviča zopet pri stvari. Iz odprte beležnice prične stresati številke, v katerih kar čutiš in vidiš znoj, prah, žuljave roke in težke skale. Doslej so vojaki: očistili 22.398 kvadratnih metrov trase, zvrtali 20 kilometrov lukenj, izkopali 2.200 kubičnih metrov kamenja in zemlje in tov35.600 delovnih urah. Do zaključka jih še čaka 8 kilometrov lukenj, 1.400 kubičnih metrov izkopa, 15 tisoč kvadratnih metrov urejanja dna kanala, 8.800 kvadratnizh metrov peskovne podlage in 3.600 kubičnih metrov zasipavanja. »Uspešno sodelujemo tudi z mladinsko organizacijo. Večkrat nas obiščejo člani občinske konference iz Sežane. Tudi radio in televizor so nam poklonili.« »Skupaj z vojaki smo že na začetku akcije pripravili program sodelovanja, ki ga že uspešno uresničujemo,« je povzel besedo Igor Sosič, predsednik OK ZSMS iz Sežane. »Najuspešneje sodelujejo vojaki z mladinci krajevnih skupnosti, kjer delajo. Sicer pa smo zanje pripravili predavanja,^ gostovanja z igrami, športna tekmovanja, omogočili smo vojakom obisk kinopredstav in ne nazadnje skupaj z njimi organiziramo kulturno-zabavne prireditve. Občasno pripravimo tudi skupne udarniške akcije, na katerih urejamo športna igrišča, poti in drugo.« V naslednjih mesecih bo tudi mladinska delovna akcija, kjer bodo mladi gradili predvsem sekundarno vodovodno omrežje v kraških vaseh. Tako bo že letos pritekla pitna voda v marsikatero hišo, kjer je doslej ni bilo. Predvsem pa bodo cevi kra-škega vodovoda polne tudi v najbolj sušnih mesecih. O tem, kaj pomeni voda za kraške vasi, bi se dalo mnogo povedati. Naj poudarimo le to, da je prav pomanjkanje vode tudi eden od vzrokov, da mladi odhajajo iz vasi. Velik delež k boljši preskrbi kraških vasi s pitno vodo bodo prispevali prav vojaki. Prepričani smo, da domačini tega ne bodo pozabili, saj že sedaj pravijo, da tako pridnih delavcev še niso videli. /t mirej Agnič N ZSS — REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIŠTVA Ljubljana, Dalmatinova 4 V okviru praznovanja dneva gradbincev bo tudi letos proizvodno tek- -movanje v nekaterih panogah gradbene operative. Zajelo naj bi čimveč delavcev in jih spodbudilo za boljše delo in boljše rezultate. Prepričani smo, da bo razpis naletel na ugoden odmev, še posebno v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko postajata kakovostno delo in znanje vse bolj pomembna. RAZPIS VIL proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije Organizacijski odbor SGP Gorica, Nova Gorica, skupaj s komisijo za proizvodna tekmovanja republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva razpisuje VIL proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije. j Proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije je razpisano za poklice: _ zidarjj — tesarji — železokrivci — odrarji Tekmuje se po sprejetih propozicijah za proizvodna tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije. II. Vsaka OZD ali TOZD lahko prijavi za tekmovanje v posamezni panogi tekmovanja le po eno ekipo (3 člani). Kot člani tekmovalne ekipe lahko nastopajo le tisti člani OZD ali TOZD, ki so v rednem delovnem razmerju ali učenci v gospodarstvu. Udeležbo svojih ekip prijavijo OZD ali TOZD s pismeno prijavo na obrazcu, ki je priloga temu razpisu. Hkrati sprejmejo obveznost, da bodo pravočasno poravnali pripadajoči del skupnih stroškov za organiziranje tekmovanja. Prijave pošljite na naslov: SGP Gorica, Nova Gorica, Ulica tolminskih puntarjev 12, 65000 Nova Gorica (Organizacijski odbor VIL proizvodnih tekmovanj). Rok za prijave je 24. april 1981. III. V primeru, da bo prijavljeno večje število ekip (nad 10), bodo predtekmovanja. Organizatorji predtekmovanj bodo določeni aknadno. Zaključni del tekmovanj v vseh panogah bo v Novi Goric 7. junija 1981, skupno s proslavo dneva gradbincev. Pred pričetkom tekmovanja bo zbor predstavnikov sodelujočih ekip. Vse potrebne informacije daje organizacijski odbor SGP Gorica, Nova Gorica, telefon: 065-23-350 (tov. Peter Colja). Komisija za proizvodno te ivanje predsednik: Albert erkoš PRIJAVA OZD ali TOZD.................................................. Naslov: ........:.........,................................... Število članov Število članov Panoga ekipe Skupaj Panoga ekipe_______________________Skupaj Zidarji ...................... Odrarji .'..................... Tesarji ............. ........ Skupaj ........................ Železokrivci ................. ,dne Pooblaščeni predstavnik 'ya1 OZD ali TOZD: Nagradna križanka št. 15 Rešitev pošljite do 5. maja 1981 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubija, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 15. Nagrade so 300,200 in 150 dinarjev. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 13 KAKAV, VALPARAISO, AL, ARUBA, OCEANOGRAFIJA, NAMAZANOST, BAAL, RAS, ARAKAN, ORNE, NOMENJ, PAR, ISTANCA, ANTE, ETAN, ATOS, TIARA, AROMA, STERNE, AE, DELAVSKA ENOTNOST, JANEZ BERNIK, OGLJE, DVIG, ARIANA, NOTAR IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 13 1. nagrada 300 din: Marija Kržan, Bizeljsko 183, 68259 Bizeljsko; 2. nagrada 200 din: Majda Svetek, Če-snikova 22, 61000 Ljubljana; 3. nagrada 150 din: Marija Sever, Šuštarjeva 26b, 61420 Trbovlje. Nagrade bomo poslali po pošti. OSEMTISO-Cak V HIMALAJI ODLIČEN SOVJETSKI KOLESAR ZELO TRDA KOVINA (znak V) RAJKO NAHTIGAL TOVARNA V KAMNIKU IZLET V GORE URANOV SATELIT REKA V ZDA — ZNAMENITI SLAPOVI CARL SPITTELER TOVARNA V KOČEVJU SESTAVIL: R.N. PRED- SEDNIK SKAND. DROBIŽ VALENTIN ZARNIK PRAVO SLAVNA VERSKA PODOBA . SKODELICA S PODSTAVKOM IGRALEC VIDOV UDELEŽENEC SEMINARJA 1 £CU ) PREBIVALCI MAVRETANIJE POVEZANOST, ZAMOTANOST LJUBITELJ AVANTUR REZKAČ MNOŽINA, KVANTI- TETA BOKSAC NORTON OPERNI SPEV IZREZ NA ŽEN. OBLEKI ANGL. POVRŠINSKA MERA 8 MOSTIČEK MESTO V ZAHODNI ROMUNUI NEM. ELEKTR1 PODJETJE BRKATA RIBA NAKUP GR. BOG VOJNE NAKLON PRIPR. ZA PEČENJE na Žaru OPERA D‘ALBERTA VODITELJ, LEADER TEKST. SUROVINA TROPSKA OVIJALKA SOD. SOVJ. PISATEU REKA V BOSNI. TEČE SKOZI TESLIČ NINO ROBIČ STRINA OTROK EDINI IZVOD \ ITALU. POPEVKAR KAČA VELIKANKA METALNO OROŽJE V J. AMERIKI PRITOK MORAVE J pSSŠŠ ► 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l 1 1 ! - REKA V ANGLUI m 1 365 DNI IGRALEC RANER OSEBNI ZAIMEK HRIB V GORIŠKIH BRDIH ARZEN 1 LES ZA TNALE MESTO V SEVERNI ITALIJI EVGEN JURIČ JUŽNI SADEŽ VRSTA DOLGOREPE PAPIGE TOMISLAV NERALIČ EMavsfca enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Izdaja ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Dušan Gačnik (glavni urednik in direktor TOZD), Sonja Gašperšič, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Darinka Legat-čož, Emil Lah, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj. Sonja Seljak (redaktorica), Janez Sever, Peter Štefanič, Andrej Ulaga, Janez Voljč in Majda Žlender (odgovorna urednica). Pomočnik direktorja TOZD Milan Živkovič. Poštni predal 313. — VI. Telefoni: glavni urednik in direktor TOZD 316-672, odgovorna urednica DE 323-554, pomočnik direktorja TOZD 312-691, tajništvo uredništva 316-672, novinarji 316-695, odgovorni urednik založbe 310-033 int. 275 ali 271, ekonomsko komercialni sektor 322-947, naročnina DE 310-033 int. 278, knjigama in galerija, Tavčarjeva 5, 61000 Ljubljana 317-870, uredništvo »Naš delavec« in tovarniški tisk, Miklošičeva 26-18, 61000 Ljubljana 326-754, računovodstvo 322-975. Račun pri SDK Ljub- ljana, št. 50100-603-41502. Posamezna fe »vilka DE 9,00 din, letna naročnina je 468,C lin. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vra ;amo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Lju jska pravica« Ljubljana. Založniški svet Delavske enotnosti: predsednik: 'Miran Potrč, člani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Cvetko, Janez Čebulj, Majda Emeršič, Slavko Grčar, Janez Korošec, Edo Lenarčič, Mira Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc, Janez Prijatelj, Janko Sedonja, Vlado šlamberger in Jože Varl. Godba na pihala Prosvetnega društva Poštar iz Ljubljane Za urnejši korak naših poštarjev Začetki ljubljanske poštarske godbe segajo tja v leto 1933. Takrat so godbeniki s prostovoljnimi prispevki zbrali denar, »iz druge roke« kupili inštrumente in ustanovili pihalni orkester. Že naslednje leto so začeli nastopati po veselicah in za praznike, tako da so si do začetka vojne že kupili nove inštrumente. Med okupacijo niso igrali, priključili so se vsesplošnemu kulturnemu molku. Nova glasbila so poskrili, stara pa kljub temu obdržali, da ne bi zbujali suma pri sovražniku. Igrati pa kljub temu niso hoteli, izgovarjali so se, da pač nima kdo igrati, da so najboljši v vojski, v taboriščih. Takoj po osvoboditvi, 9. maja 1945 pa so ustanovili Prosvetno društvo Poštar, ki je poleg godbe na pihala vključevalo še mešani pevski zbor, dramsko skupino in še druge sekcije ter knjižnico. O delu tega društva je pripovedoval predsednik Franc Cva-hte, sicer direktor ptt prometnega sekto: ja: »Prosvetno društvo Poštar uspešno deluje vse od osvoboditve dalje in skrbi za kulturno življenje poštnih delavcev. Do danes sU* se ohranili dve sekciji in sicer pevski zbor in godba na pihala. Vsako leto enkrat se sestanemo na občnem zboru, pregledamo in ocenimo opravljeno delo in zastavimo načrte za v prihodnje. Letos smo se sešli sredi marca in za lansko leto ugotovili, da je imel naš pevski zbor 15 nastopov, godba na pihala pa 19 — od nastopa na proslavi ob obletnici ustanovitve OF, na prvomajski budnici po Ljubljani, na samostojnem koncertu v Čopovi ulici, v domu upokojencev, ob sprejemu poštne kočije v Ljubljani itd. Po številu nastopov smo lanski program v celoti uresničili, godba pa ga je celo presegla, za- radi varčevanja pa smo morali spremeniti kraje nastopanja. Omejili smo se v glavnem na Ljubljano in njeno bližnjo okolico. Naša dejavnost pa je odvisna tudi od finančnih sredstev. Dotacije iz sklada skupne porabe podjetja in tozdov so v zadnjem času nekoliko manjše, tudi od zveze kulturnih organizacij občine ne dobivamo več toliko, in smo že lani morali dobiti nekaj dodatnih sredstev, tako da resnejših težav ni bilo. Še vedno pa je odprto že dolgoletno vprašanje prostorov. Zbor nima kje shranjevati svojega arhiva, pihalni orkester pa še vedno vadi v neprimernih kletnih prostorih, kjer primanjkuje predvsem zraka. Najtežje je bilo s knjižnico. Police s knjigami so bile kar na hodniku tozda telekomunikacije, zato se je odbor odločil, da ponudi ves knjižni fond šolski knjižnici našega izobraževalnega centra. Sprašujete, kako je s pomladitvijo naših sekcij. S kakimi večjimi uspehi se res ne moremo pohvaliti. Največja ovira je tur-nusno delo prometnih in vzdrževalnih služb, redne vaje pa težko usklajujemo tudi zaradi številnih delavcev, ki se iz okoliških krajev vozijo na delo v Ljubljano. Omeniti moram, da so vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi našega podjetja doslej spremljali naše delo, nas podpirali v prizadevanjih, kar nas je še bolj spodbudilo za naporno in zahtevno delo.« O delovanju godbe na pihala smo se pogovarjali tudi z njenim predsednikom Ludvikom Štruclom: »V našem orkestru igra zdaj 29 godbenikov. Jaz igram bas in to že devetnajst let. Vadimo enkrat na teden ob torkih zvečer. Tista naša klet, kjer se učimo Kapelnik Viktor Kavalič s svojimi fanti novih skladb, res ni kaj prida in včasih kar težko lovimo sapo, toda ker smo zbrani sami zanesenjaki, igramo tudi pozimi ob odprtih oknih. Ko pa se pojavimo na ulicah, v ličnih uniformah in zaigramo kako koračnico, nas vsakdo rad pogleda in nam prisluhne. Pravijo, da smo pri- Pri godbi na pihala Poštar igrajo: Jože Kranjc — klarinet Es, RadoSokolič — klarinet B, Alojz Sulič — klarinet B, Marjan Zavadlav — klarinet B, Alojz Pun-garnik — klarinet B, Stjepan Dvoršča — klarinet B, Pero Kuzmanič, Franjo Kuzmanič, Avgusta Klančnik, Bogo Oražem, Jože Strgar, Sašo Zjakič — vsi krilnico B, Stane Hočevar in Brane Geor-gienski — tenor B, Janko Jamnik in Dragiša Miškovič — bariton C, Oton Višček — rog Es, Anton-Strmecki, Franc Kostevc in Anton Šajn — vsi trobento B, Jernej Sever — trobento Es, Ignac Tratar — trombon B, Ladislav Moka — trombon C, Jože Tršar — Bas F, Ivan ikšič in Ludvik Štrucl — bas B, JožeHorvat —velikiboben, Jože Jarc — činele, Anton Ajnik — mali boben. Kapelnik je Viktor Kavalič. družboslovna zbirka Težko pričakovana knjiga IZŠLA! Dr. Tone Ferenc, France Filipič, dr. Jasna Fischer, mag. Boris Gombač, Metka Gombač, Martin Ivanič, dr. Milica Kacin-Wohinz, dr. Janko Prunk, dr. Franc Rozman, mag. Jera Vodušek-Starič, Štefka Zadnik, dr. Tone Zorn: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM (1868—1980) Knjiga zajema kronološki pregled dogodkov iz delavskega gibanja na Slovenskem; razdeljena je na štiri zaokrožena poglavja, ki predstavljajo usodne zgodovinske prelomnice, ne samo v našem delavskem gibanju, ampak v zgodovini slovenskega naroda sploh. Cena knjige je 700 din. Naročila pošljite na naslov: DELAVSKA .ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, kupite pa jo lahko tudi v naši knjigarni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. NAROČILNICA Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo.izvodov knjige KRONOLOGIJA NAPRED- NEGA DELAVSKEGA GIBANJA N\ SLOVENSKEM (1868 do 1980). Tone Ferenc / France Filipič / Jasna Fischer / Boriš Gombač / Metka Gombač / Martin Ivanič / Milica Kacin - VVohinz / Janko Prunk / Franc Rozman / Jera Vodušek -Starič / Štefka Zadnik / Tone Zorn f Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem Naročeno nam pošljite na naslov Ime in priimek podpisnika Naročeno dne Račun bomo plačali v zakonitem roku. (žig) (podpis naročnika) jetni za uho in tudi za oko. Takrat pa zadihamo s polnimi pljuči. Igrati sem se naučil doma, v Miklavžu pri Ormožu, kjer so igrali tudi drugi moji sorodniki in znanci. Zdi se mi, da je pihalna-godba mnogo bolj razširjena po vaseh kot v mestih, predvsem amaterska, kot je naša poštarska. Še to bi rad omenil: včasih so pri poštarski godbi igrali samo »nižji« uslužbenci in je veljala taka glasba za manj vredno, danes pa se je ta odnos spremenil in igrajo vsi, ki imajo veselje.« Kapelnik Viktor Kavalič pa je ob koncu dejal: »Povprečna starost članov naše godbe je precej Ludvik Štrucl, predsednik poštarske godbe visoka. Igrajo tudi nekateri upokojenci, Jože Kranjc in Jože Horvat sta igrala že pred vojno, mladi pa se vse manj odločajo za to ljubiteljsko dejavnost. Mislim, da bi morali na nek način spodbuditi mlade, da bi se učili igranja na pihalne inštrumente.« Sonja Seljak Moški pevski zbor Dolenji Logatec Pesem se daleč sliši ...da srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj. Logaški Kulturni dom je drugo soboto v aprilu spet na široko odprl vrata ljubiteljem zborovskega petja, ki jih je v Logatcu zelo veliko. Tokrat so prišli še s posebnim veseljem, saj so bili tako rekoč povabljeni na praznovanje sedemdesetega rojstnega dne svojega pevskega zbora. Na koncertu, ki je bil posvečen 70. obletnici delovanja Pevskega društva Logatec in 40. obletnici vstaje naših narodov, so poleg Meškega pevskega zbora Dolenji Logatec pod vodstvom Janeza Gostiše nastopili še pevci iz Hotedršice pod vodstvom Matije Logarja in Mešani pevski zbor Divača pod vodstvom Edija Raceta. Ni merila, s katerim bi lahko zmerili prijetno ozračje v dvorani Kulturnega doma v Logatcu ta večer. Pesmi slovenskih pesnikov in skladateljev so povezale pevce in poslušalce, kot se to v Logatcu dogaja že dolgih sedemdeset let. Sedemdeset dragocenih let Na začetku drugega desetletja tega stoletja, ali natančneje leta 1911, je bil v Logatcu namreč ustanovljen moški pevski zbor, štel je osem pevcev, vodil ga je zborovodja Tomo Tolazzi. Prva svetovna vojna je prekinila delo zbora, pevci pa so se spet odločili za organizirano petje že leta 1919, ko so nastopali najprej kot kvartet. Prepuščeni so bili svoji iznajdljivosti in znanju. Kasneje se je zbor okrepil in do leta 1922 ga je vodil Anton Vilar. Ta zbor je že leta 1921 pel pesem Buči morje adrijansko, v času, ko je bil ta del Slovenije priključen Jugoslaviji. Po letu 1922 je zbor vodil Janko Guček in 1926. leta je že obstajalo Pevsko društvo Logatec, njegovi člani so bili tudi vsi člani Sokola. Vadili so v prostorih gostilne Kunc. Iz tega časa je ohranjena tudi dragocena fotografija. Zbor je veliko prepeval, sodeloval pi razvitju sokolskih praporov v Logatcu in Vrhniki. Udeležil se je tudi tekmovanja pevskih zborov leta 1927 v Ljubljani in s pesmijo Pelin roža zasedel odlično drugo mesto. Pevci so se pripravljali na nastop v Beogradu, ki pa je zaradi političnih zapletov odpadel. Vse do druge svetovne vojne je zbor intenzivno delal, po vojni pa je bil obnovljen moški zbor pod vodstvom dr. Toma Tolaz-zija ter ustanovljen mešani pevski zbor in ženski pevski zbor pod vodstvom Alojza Velkavrha, ki je po smrti Toma Tolazzija prevzel tudi moški zbor. Mešani zbor je v 60 letih počasi ugašal in prenehal z delom. Leta 1972 je umrl zborovodja in dirigent Alojzij Velkavrh. Njegova dediščina je bogata, bil pa je tudi zadnji učitelj glasbenega pouka, ki je vzgojil moške pevce: za njim v Logatcu ni bilo več takega pedagoga. Še isto leto je voTvo zbora prevzel sedanji zborovodja Janez Gostiša. Zbor od leta 1973 sodeluje na’ pevskih taborih v Šentvidu pri Stični, na občinskih revijah pevskih zborov, na srečanju borcev in aktivistov Notranjske. Vsako leto prireja lastne koncerte, ponavadi v sodelovanju s pihalnim orkestrom iz Logatca ali s katerim'drugim zborom. Največkrat zbor sicer nastopa na žalnih slovesnostih, ker je taka pač krajevna navada, žal pa je to huda obremenitev za pevce. Od začetka do danes v zboru Bogata zgodovina bogatega ustvarjanja v sedemdesetih dragocenih letih!!! Bi verjeli, da živi in poje še nekdo, kije tistega, za nas davnega leta 1911, imel devetnajst pomladiin je s svojimi prijatelji iz čistega navdušenja začel peti v zboru? Ta večni, vztrajni pevec, ki je tudi ob sedemdesetletnici pevskega zbora Dolenji Logatec stal na odru in zapel svojo najljubšo pesem Vinček, je Janez Hodnik. Priznanja Za dolgoletno vztrajno delo so ob visokem jubileju Moškega pevskega zbora dobili bronasto Gallusovo značko: Franc Jureš, Dušan Brezar, Franc Seliškar, Štefan Rehberger, Slavko Rehberger in Dušan Mihelčič. Srebrno Gallusovo značko so zaslužili: Peter Verbič, Karel Istenič, Alojz Maček in Franc Rehberger. Zlato Gallusovo značko je dobil predsednik zbora Vinko Fortuna. Moški pevski zbor Delonji Logatec je dal priznanje in za častne člane Drogi asil Toneta Koširja, Petra Kunca, Ivana Černeta in Janeza Rozmana. Krajevna organizacija SZDL je zboru ob njegovem prazniku podelila bronasto značko — priznanje OF v zahvalo za nastopanje na proslavah v kraju. Leseno skulpturo notranjskega umetnika Puntarja pa je zboru v počastitev 70-letnice delovanja podarila ZKO občine Logatec. V i menu priredi tvenega odbora T abora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični so nadaljnje uspešno delo in dolgoletno sodelovanje na tem pevskem taboru zaželeli Ladko Korošec, Bogdan Pogačnik in Albert Zupanc. Najlepše priznanje ob prazniku pa je bila pevcem gotovo polna dvorana logaškega Kulturnega doma, polna dvorana zvestih poslušalcev, ki znajo pevce svojega zbora in goste nagraditi z veliko udeležbo na koncertih in S sproščenim ploskanjem.