195. številka. Trst. v petek 15 julija 1904. Tečaj XXIX. ln.aa.ja. taslIz dali liil ob nedeljah m praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. •«a«ezn« številke se prodajajo po 3 novi. (6 h to tiri k) anoeih tobakarnah ▼ Trstu ia okolici, Ljubljani, Gorici, Oflj: Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabreiini, Novemmestu itd. Sftlaa« in n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", j I j« Molln plccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, cglsr-om 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON it v. 870. inost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mo (la ma je v. dcm0viai PETROGRAD 14. Sp ecijalni dopisnik ; unir]a žena. Po zvišetku južno tfrikanske iisVe brzojav D'* ggenture je brzojavil vč.ra) j vojne fee Kiiiger hotel vec vrniti v do- ji Mukdena : Število japonskih čet v Kuan- m0V;n0) ampak je ostal v Evropi. Podal se je izbruhnil dane* predpoludne ogenj, ki je vpepelil streho. Radi nevarncBt, da prodreta veda in ogenj skozi strop, ao se morale stranke v 4. nadstropju umakniti iz svojih stanovanj. O poludne je bil ogenj omejen. Sosedne hiše nisc bile v nevarnosti. Trije gasilci so biii lahko ranjeni. Narodni praznik v Parizu PARIZ 14. Povodom narodnega praznika je bila danes ob najlepšem vremenu v Longchampsu običajna parada čet. Točno ob 8. uri je predsednik Loubet a tun škim be-jom, ki ju je občinstvo povsod burno pozdravljalo, dospel v LTngchampa. Tu ao ju vsprejeli vojni min ster Andič, glavni štab in vojaški ataečji. Na to so čete defilirale. Po paradi sta se predsednik in bej povrnila v Pariz. Angleži v Tibetu. GVANGTSE 14. Angleži so pričeli prodirati pioti L' hassanu. Nesreča na železnici. 18 oseb mrtvih. CHICAGO 14. Pri Glenvvocdu je vlak »Chicago aad Eeaspern lil nois« železnice, na katerem s rt se vozili člani neke cerkvene občine z izleta, zadel na tovorni vlak. 18 izletnikov je bilo mrtvih, 68 pa težko ranjenih. General Nikilorov. SOFIJA 14. Imenovanje generala Niki-forova bolgarskim diplomatičnim agentom v Barolinu se je baje izvršila na izrecno žsljo cesarja Yriljema, ki je hotel imeti na tem mestu višega častnika. Trgovinska pogajauja med "Avstro Ogrsko in Italijo. RIM 14. Avatro-Ogrski poslanik gr< f Lutsosv in minister za zuninje ht/ari Titton: »ta odpotov°la včeraj v vaiiu^i^.^o Pno-«. iaDja o trgovinski pog-dbi pr čno tam bodočo iian-iianu in Dsfsneanu, med katerini se ba e nahajajo tudi korejski vo:aki v j apen-cih nniformtih, je neznatno. Te čate imajo »a;e nal gof da ščitijo umikanje Čet. Tam-sajšoje kitajsko prebivalstvo beži ob pridu Japoncev v g^re, mi pa n?j iemo povsod pc nii e. Iz Vladivostoka VLADI VOSTOK 14. Z jutrajšnjim • laem preneha izhajati »Vostočn: Vestnik« :arad' pcmanjkanja papirja. Vr zadrjern času a bil tiskan I sL na rujavem zavijalnem pa pirju. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 14. Zi pesi. Szoboiom je na franoezko riviero, od tod potem v Švico, kjer ga je zdaj ugrab la smrt. Ša pred nekolikimi dnevi ao listi poročali, da je daroval za ruske ranjence 600 kron.) CLARENS 14. Predsedaik K-uger, ki i je bival tukaj od 24. m ija, 83 jo od tega časa le enkrat peijai na a£;r.hjd. Po cai d?a je prebil v hiši ia na terasi. V soboto 83 je čutil slabo in v poneJeljek a j konstatirali zdravniki vnetje pljuS. Istega dns je zgubil bolnik zavest. Njegova hči gos^a Eyloff in njen mož sta Kriigerja atrčgia. Ponovno je Kruger izrazil željo, naj gi pokopljejo poleg njegove ž;ne v Transvalu. Diplomatje na dopustu. BELIGRAD 14. V pr.hodnjih daeh se govori p .1. Tertan (KoSutove stranke)! PO^a ve6ina tukajšnjih diplomatov na poletni tudi preti predlogi. Posl. Papp je izjavil, da j dopust, e miniPttr ki predsednik priznal, da je naj- 'eca eva. ovira narodnih a?p;racj volja kra- Predsedaik je opozoril erovorniks, naj Specijalni turški odposlanec v Cetiujali. ČETI NJE 14. Guverner eica derakega vilajeta Haidar paaa pr mo zanjo glasovali.) G.ibanv. : kardinal Merrv del Val pozval š :cfa v Navalu 1 rt okolo vaš.h vratov! Predsednic je po- zaoretiv.ši mu težke disciplinarne odredbe, naj i eal po«l. Gabanyja na red. ae do 1>0. t. m. odpove svoji službi. Vlacia Posl. Papp je vložil kone?no Bklepnijje baje zopat na formelni način na temelju f €dbg, naj zborn ca odp-mlje kralju adr^ao konkordata prepovedala škofu, da ne sme \ kateri naj se kra!:a proBi, da biva pol zapustiti svoje Škofije. Vatikan je podvzel te ^ v Budimpešti. (Odobravanje na levici.) naredbe proti škofu vsied neka prešaje, pod-Hnhodnja seja jutri. Pipane od 52 poslanoav ter generalnih in mu ' nicipalnih zastopnikov departementa Mavene, I v kateri ae ieti pritožujejo da odreka ekcf ; ntsrkularizanim Jezuitom duhovsko obla9t. Nadšiof iz Rouena je izjavif, da so časnikarska poročila o odredbah av. Stolice Francija in Maroko. LONDON 14. >Times» so prejele dne 12. t. m. iz Tangerja poročilo : Tajnik fran-cozkega cdpodanistva, ki se nahaja sedaj v Fki aa^ent Bahmetjev pri knezu Ferdinandu, pred njegovim odhodom v Marijine vare, &ta kneza — kakor se govori v diplomatičkih krogih — opozorila na gotove znake, da ee utegnejo namreč zopet oživeti bolgarska gibanja ter sta naglasila potrebo, naj bolgarska vlada ponstri varstvene naredbe na meji. Knez Ferdinand je baje dal tozadevno pomirljiva zagotovila. Nemška eskadra na Nizozemskem. VLISSINGEN 14. O ) 1. uri popoludna se je vsidraio 9 nemških vojnih la i-j v tukajšnjem pristanišču. Lidije ao izmenjale pozdrava z nizozemsko oklopnjačo »VojvoJa Henrik«. Nemški koazul se je podal na admiralsko lad jo. NIENVEDIEP 14. Devet ueinških kri žark in 11 torpedovk je doepelo danes zjutraj semkaj. Torpedovke so š'.e v luko, dočirn so ostale križarke na odprtem morja. Strajk. BORVSLA.Vr 14. Štrajk delavcev traje da'je. Vršć ee še vedno pogajanja. Brzojavne vesti. t Paiei Kriiger. CLARNLS 14. (Kanton \Vaadt, ^Švica.) ^ vsi transvalski predsednik, Pavel Kiiiger glede njegove osejje umrl danes po noči. (Pavel Kruger je bil >,en dne 10. oktobra 1825. v okraju Co Hiša kanonikov v ognju. DUNAJ 14. V hiši, v kateri stanujejo ie-birj v kap,ki ko on ji. Ko je Lil Kiiiger kanon ki metropolitanske csrkve sv, Stcf, JDP, Državne ljudske Sole v Trstu. ii. Danes hečemo obrniti nekoliko pažnje poučevanju slovenščine na nemških državnih ljudskih šolah v Trstu. In bu izjavljamo hitro, da je vja uredba in metoda tega pouka popolnoma zgrešena, taka, da ta pouk ne doseza niti v najmanji meri svojega namena. Mi konstatujemo no-torično resnico, da ves način, k* kor se vrši pouk v elovenaeini na državnih ljudskih šolah, napravlja na nas utis, kakor da je poklicanim merodavnim činiteljem ravno ta namen, da rečeni pouk ne doseza svojega namena ! VBe postopanje je kakor navlašS prikrojeno tako, da ubija v ucencih veselje do učenja in dosledno torej tudi pouk sam. Temeljni greh je že ta, da je pouk v slovenščini tudi za Slovence neobvezen predmet iu da se mu ne priznava veča važnoBti, nego pouku v drugih tujih jezikih. Pouka v slovenskem jeziku na tržaških državnih ljudskih in meščanskih šolah Le bi smeli smatrati kakor pouk v kakem tujem jeziku, n. pr. francoščini, ampak to bi se moralo smatrati kakor pouk v materinščini. Tu nikakor ne velja izgovor, da mnogi stariši, ki eo dali svoje otroke v te šole, ne želijo pouka v materinščini, ampak želč le izobrazbo otrok v nemščini. Ne, to ni res. Stariši so prisiljeni dajati otroke v šolo; in če jim občina, ki je po zakonu dolžna, noče dati šol s slovenskim učnim jtz kom, morajo siliti v nemške šole. Ta položaj sta-rišev pa ne daje državni učni upravi, pravice v to, da zanemarja pouk slovenskih ctrok v materinščini. Nasprotno. Dižavna uprava kakor zašČitnica zakonov, bi morala sama b to riti ono, do česar ee ne upa prisiliti mogotcev na tržaškem magistratu. Torej : pouk v slovenščini na tržaških drž. ljudskih i a meščanskih š »lah bodi za slovenske otroke c b 1 i g a t e n ! Prepuščati odločitev večkrat nerazsodnim starišem, ee pravi izkor S5ati nevednost ali nezavedao3t ljudstva v smoter raznarodovanja. To pa je Čin, ki ni dostojen civiiizovane države. Tudi bojazen, (la bi plašili se mnogi stariši, ako bi ee pouk v slovenščini proglasu oongaiuim — luui io. opravičena. Ne, ta bojazen ni opravičena, ako bo pouk v slovenščini poverjen — pravim učiteljem, kukoršaji morajo biti, možem, ki bodo zadoščali dvema zahtevama : a> ki bodo imeli v glavi sposobnost, za pLtičevaaje in b) v ercu ljubezen do predmeta in — učencev. Toda o tem pozneje p?«r besed. Pouk v slovenščini na naših državnih ljudskih šolah treba popolnoma reformirati. O tem se bo moralo v prvi vrati ozirati na dejstvo, da je to — kakor smo žo gori rekli materini jezik dotičnih učencev. Temu dosle lno treba zahtevat1, du se učsnei dru?e narodnosti no dopuščajo k temu pouku. Ker taki učenci, ki niso prav nič zmožni slovenščine, le otežujejo poučevanje in ovirajo napredek onih učencev, katerim je namenjen ta pouk. Učitelj pa je stavljen pred žaloBtno potrebo, da si mora na pouku sloveaščine pomagati z nemečino ! To je vendar prekri-čač Blučaj, t d je gorostasen nezmisel, io je trda pest v obraz jedino pravemu pedagegič-nemu načelu, ako uč talj govori nemški, ko slovenske otroke uči slovenskega jezika ! Kaj tacega je možno le v deželi, kjer je v navadi, kar je absurdno. Dvigamo torej glasen klic po temeljiti reformi pouka v slovenščini na državnih ljudskih šolah. V ta namen se obračamo dane3 do c. k. deželnega šolskega nadzornika z uljudno prošnjo, a ob enem tudi odločno zahtevo, da svoja prizadevacja nemudoma napeii v dosego teh-le ciljev : a) da se pouk v slovenščini proglasi obveznim za slovenske otroke in da se odločitev ne prepušča nerazsodnim starišem, ki bo vrhu tega ob vpisovanju često pod sugestijo tem pouku neprijaznega ravnatelja ali učitelja. Saj zadoš5a le ena baseda, da v nerazsodnih s-ariših navstaae bojazen, da bi otroku utegnilo škodovati, ako sa vpiše za pouk v slovenščini. b) da bodo poučevali slovenščino le izprašani, v to kvalificirani učitelji, torej šolniki sposobni v vsakem p o g l e d u. Kvalifikacija, to je : spričevalo Eamo o vspesob-ljenju za pouk v slovenščini kakor predmetu Često ne daja nikacega jamstva, ne zadošča, abo izprašauci niso po rodu Slovenci. Slučajev, da je na tržaških državnih ljudskih so- lah tudi takih učiteljev za slovenščino, k i si morajo že doma v slovensko učno knjigo delati nemške prevode, da ne pridejo v šoli pred učenci v mučno zadrego: takih slučajev bi se morala, bi menili mi sramovati tudi učna uprava »ama. c) skliče naj se konferenca učiteljev slovenščine na državnih Jjudek h šolah v Trstu, ki u? j enkrat določijo jednako metodično postopanje! Pod d) prihajamo z zahtevo, ki je za vapesen pouk v slovenščini velike, da, odločilne važnosti. Ta zahteva se tiče ^nadzorovanja pouka v slovenščini na državnih ljudskih šolah. Mi sploh ne vemo primernega izreza, da bi po zaslugi označili naravnost neverjetno dejstvo, da se v vsem dolgeca času dolgega službovanja bivšega deželnega šolskega nadzornika pa «11 — danes ni niti eakrat nadzorovalo tega pouka. Vee ta čas se ni brigal ni kdo, kako uče učitelji slovenskega jez ka in kake vspehe, ali bolje rečeno : nevspehe dosezajo ! Ob taki nebrižnosti od strani pokl'cjnib čini* teljev se pač ni čuditi, da pouk v slovenščini ostaja brez sadu ! K taki nebrižnosti b: mo.;li na vse zadnje se molčati, ako bi vedeli, da je pouk v slovenš5ini poverjen ljudem, ki so zavzeti za Btvar ! Ali temu ni tak'* : ta pouk je poverjen tudi ljudem, ki s » zadovoljni, da pouk ostaja brez vspeha. Za tržaške Slovence je to vprašanje življenske važnosti, a ob enem tudi jako jednostavno. Će menijo meredavni šoieki činitelji, da je pouk v slovenščini le tako nekaj zavoljo lep šega, nekaka trebm in koristno, tudi izv^j-.jo v praicsi resno in pošteno ! Zato pro-testujcmo ^iove3no proti takemu stanju, ko se mami javnost s fikcija m i in zahtevam}, da se v re33 ei zad>voljuje vsaj tak m našim naj-elecien-arnejim kulturaim potrebam. Rusko-japonska vojna. Trst, 14. julija 1904. »Kje ostaja Kuroki ?« Tako vskiika sedaj »Neue Freie Presse«. Ta vsklik japono-filskega .ista pada kakor bli*k v temni noči na laž. in zavijanja glede dogodka pri Kaj-pingu ali Kujčevu. Kakor sa je pa toliko razkričani bitki pri Vafankovu slednjič — ko se je malce razgnal dim japonske slave — i'.kazalo, da so se ruske čete sicer umaknile s pozicije, ali so srečno rešile stavljeno j m s'.rategičao nalogo, tako je tudi sedaj jasao, da so hoteli Japonci sa svojo akc.jo pri Kajčevu (Kajpingu) le prevariti Kuropatkina. Japonotilska poročila so postbno povdaijala, da je v bitki pri Kajčevu poveljeval Kurjki sam. To je bila ravno laž, izmišljena v namen, da bi Rusi menili, da ee je japi uska glavna Bila obrnila proti tej pozicij-. Ako bi se bil del Kuropatkm prevariti in bi se se svojo s lo vrgel v obrambo Kaj-pinga, bi se japonska glavna s ia vrgla prot» Ljaojangu in bi eventuvelno odrezala Kuropatkina od njegove glavne čete Mukden-Haib n. Ta zvijača se ni posrečila, Kuropat-kin te ni dal zavesti, da bi se eksponiral za obrambo Kajpinga. In od japonske strani se priznava sedaj, da so bili Japonci najn^pri-jetneje razočarani, ko bd videli, da je K»-j ping le s šibkimi silam: zaseden od Ruaov, da Ee je torej njihovo pričakovanje lzjalo-vilo. Zjti vskiika tudi »Neue Freie Presse« : Kje je Kuroki ? Ko bi bil — tako toži »N. Fr. Preesfc« — o pravem čtsu, istočasno, ko se je vršila bitka pri Kajpingu, udri iz gorovja proti Ljaojangu, bi bil lahko uničil tam ottali del ruskih čet. Ali miooli so trije dnevi, tako toži predvčerajšnja »Neue Freie Presse», in nič ee še ne čuje o glavnem napadu Kurokija proti Ljaojangu. Sedaj je prepoino, sedaj ni več možno, kar je namer-jal : prtsenetiti Ruse. Sedaj ve dobro Kuro-patkin, kje je Kuroki, kje je japanska glavna sila. Če se Kuropatkinu posreči koncentrirati svoje s le pri Ljaojangu, predao se je izvrš 1 japonski ta >ad na to točko, potem je dano Kuropatk nu na svobodno voljo : ali vsprejme bitko, ali se umakne proti Mukdenu. To pa bo pomenjao — zaključuje »Neue Fr. Pr.c — da eo Japonci zamudili najugodcejo priliko, da bi operacije že v tem lelu dovedii do zaključka. Ker pa ni dvomiti na energiji Kurokija, mora biti, pi maenju dunajskega lista vzrok temu zakašnjenju le v velikih težavah, ki ovirajo gibanje njegovih kolon v gorovju. O, da da : T:*ko utegne biti. A kako bo še le, ko bo polno deževje? In pa zdravstveno stanje ? - Celo v ruskem taboru je — kakor je razvidno iz uradnega izkaza — odstotek bolnih razmerno jako velik. Kako mora biti še le v japonskem tabaru, ako uvažu-jemo, da eo Japonci bolj notri v rajonu deževja in se niti primerjati ne dajo z Rusi glede trdnosti konstitucije ! Poleg tega, da je spregledal in pogodil japonsko past, ki so mu jo hoteli nastaviti pri Kajpingu, so bili za Kuropatkina oziri na zdravstveno stanje odločilni, da je umaknil svoje čete od Kajpinga in da ni bilo tam resnega odpora od ruske strani. In da ga v resnici ni bilo, izhaja tudi iz ofioijelnega japonskega poročila, ki pravi, da so imeli Japonci — 4 mrtve. Ako bi bili Rusi inielili na resno obrambo, bi bile izgube na japonski strani gotovo vse drugačne, pa ča so Rusi metali vanje same pomaranče. Kuropatkin ni poslal 'tjakaj velikih sil, ker je prebistrega vida, da b; bil šel v nastavljeno past, a čete, ki so bile tam, so se umaknile v redu na že poprej določene pozicije. Taka je resnica o tisti velikanski »zmagi« Japoncev pri Kajpingu. Vest, ki smo jo priobč li tudi mi včeraj jo odbitem napadu na Port Artur in ogromnih japonskih izgubah, ni še potrjena povBem [avtentično. To pa je gotovo, da ss vrše te dni velerseni dogodki na pclju pred Port Ar-turjem. Nekateri japonofilski viri trde, da je ona vest povsem izmišljena, dočim poroča »New-York Herold«, da japonske izgube so znašale celo štirideset tisoč mož. Londonska »Morniog Post« priznava sicer nevspeh Japoncev, zatrja pa, da so njihove izgube znašale le 2800 mcž. — Slednjič debatira »Triester Zeitung* z neko vestjo iz Pariza, daje Port Artur že padel in da so bile izgube ogromne na obeh stra neb. Ker pa iz veati ni nič razvidno, kdo jo je dopoBlal iu komu, si dovoljujemo za sedaj še dvomiti ca nje resničnosti. Zakaj sovražijo vsi nas Slovane. »Agramer Tagblatt« razpravlja v zna-^vuiboui ciantu o vzrokih o sedan \ vojni in odgovarja : Ker Anglija in Amerika ne moreta preboleti, da se je Rusija začela utrjati ob obalih Tihega morja. VTisokostremeči in od čestihlepja gureči Japonci pa s> š'.i v ogenj po kostanj za Anglijo in Amer.ko, so se podali v najkrvaveje pustolovstvo, ki jim, tudi če zmagajo, ne donese več, nego jim je hotela Rusija dati dobrovoljno že pred vojno. Mi Slovani pa smo se mogli v tej ueodepolni skušnji prepričati vnovič, da stojimo v svetu brez prijateljev. Boje se nas in črte nas, ker smo na poti ropaželjnim sosedom na tej in oni strani Atlsntiškega oceana. Najhuji udarce v tem razburljivem boju pa je dobila i vest narodov. Tako drzno, tako nesremno se ni lagalo še riidar, kakor se laže sedaj na škodo Rusije : Gotovo izide carska država I iz t-ga objestno usiljenega jej dvoboja brez škode na ugledu in moči. Ali nadejati se je, da Rusija zadjbi na vztočno-azijatskih bojiščih tudi prepričanje, da naj misli na ča*u primerne r. forme. »Izkoplji vodnjak, predno si žejen«, pravi primerno neki japonski pregovor. Saj ni sramota to, če se tudi cd sov-ražaika kaj učimo. istotako škodljiv za pravosodstvo na našem Deželni predsednik je nagovoril župana, v 'jugu! Mari pa meni dr. Koerber |da dobrega katerem je naglašal velike zasluge Hribarjeve ' pravoFodstva potrebuje samo sever monar- za razvoj ljubljanskega mest?, ki je postalo hije, dočim je za jug debro tudi — slabo j v zadnjih deeetih letih moderno mesto in eno ; pravosodstvo ? ! Zdi se tako kajti, fakt je, j najprijaznejših provincijalnih mest v Avstriji, da lepa načeli', ki jih razvija dr. Koerber Opozoril pa je župana in mestne odbornike na če&k m Nemcem v prilog na našem jugu kaj najvažneje vprašanje, namreč glede preskrbo-brižno prfz ra — Koerber ! vanja mesta. Z i tem govorom je okr. nad-kemisar gtof Kuaigl prečital tozadevni odlok, nakar je deželni predsednik zapris3gel župana. Na to se je župan Hribar v podaljšem Iz Hrvatske. Zsgreb, v juliju 1904. Hrvatska je nesrečna zemlja, ker jo ! govoru najprvo zahvalil za potrjenje izvoham ote lastni eiLOvi, ker se je sramujejo litve. Potem je povdarjal, da je potro 'lastni sinovi. Mari treba boljega dokaza za zdramil Ljubljano iz dremanja, a največjo j to, nego je zadnji izdajalski, govor KovaEca- zaslugo za najnovejši razvoj in napredek jvies-ura?! Ta nizka duša, ki je nekdaj meBta gre pa vsekakor občinskemu nvetu. I stala v vrstah pokojnega Starčevića, ki je £)a je velika doba našla mile ljudi, kaj bi nekdaj sanjala o veliki Hrvatski, o nezavieni b{i0 danes iz Ljubljane? Na srečo je našla Hrvatski! In ta isti Kovacsevic3 šel je v pe- j može, ki so se zavedali svoje naloge i a svoje štanski zbornici prosit Madjare, naj bi bo'je odgovornosti nasproti bodočim generacijam. ! pazili na Hrvatsko, naj bi v hrvatske šole Župan se je spominjal tudi 400 letnice, <>d-uveli madjarski »vitežk « jezik! A veste, kar je L;ubijana dobila prvega svojega žu-zakaj je Kovat ieviess storil to? Gotova stvar pana. Na to je omenjal še velike naloge, je, da C se h, hrvatski minister, ki še nikdar katere čakajo mestni svet, povdarjal tudi ni odprl ust v obrambo hrvatskih interesov zlasti "ustanovitev slovenskega vseučilišča v pred grdimi šovinističnimi napadi Košutov- Ljubljani ter konečno izjavil, da ostane cev, skoro zapusti to svoje mesto. Kovacse- Ljubljana tudi v bodoče zvesta slovenski vies pa je bil za časa proslulega Khuena zastavi 1 velikim županom zag-ebške županije, a sedaj! Redek slučaj. Te dni je slavila 40 je penzijoniran. Sadaj bi se mož rad povspel letnico svojega službovanja učiteljica Marija na ministeriko stolico in radi tega gleda na L o z e r. Trideset let je bila nameščena v vse strani, da be liže Madjarom, pak je Škedrju na slovenskem oddelku ; zadnjih 10 ravno zato in tako govoril. Nu, ne posreči let je prestopila v ital. oddelek, se mu to, ker njegov govor ni ugajal niti j gu(jno, da j9 poznala lahko naravo njegovi lastni »narodni« stranki. Saj bo celo in znagaje posamičnih družin, Bai ni bila vladne »Narodne novine« pisale, da mnogo ugjteljica le starišev sedanjih učencev, ampak tega »ne odgovarja resnici, kar je izvajal tudi njj}l ^dov in babic. zastopnik draganički«. Nekdaj smo imeli svojo hrvatsko domo- Iz Postojne. Pred nekaj dnevi pohitel sem radi nujnih opravkov v Ljubljano. Ka> bransko kadetsko šolo, ali Madjan so nas mQrkoli 0[) zfle mQje rado7edne oči, pOVBodi lokavo prevarili, premestivši to šolo v Pe- ^ Qpaziti) da gQ prjpravlja nekaj — čuh, a cbljubivši nam, da bodo naši hrvat- neaavatlnega> nekaj _ izrednega. Z obrazov ski mladeniči v istej popolnoma ravnopravnil| mimcgredo6 h je bilo gitati ono globok z mudjarekimi. Ali ko so bili tam, so začeli resnoatj ono ž,yo neatrpnost, ki ee polotuje nas neusmiljeno proganjati in tlačiti. A ssdaj j5loveka vsikdar, kadar stoji na pragu važnih vidimo, kaj se je ravno te dni dogodilo radi dogodkov pre3enečen sem s9 vračal domov madjartke himne, katere pošteni hrvatski tgr ge radoBtll aa toliko 9iožnosti kakor^je. mladeniči niso hoteli pevati. Kadi tega je vsa Hrvat3ka, vse, kar le količkaj hrvatski in pošteno čuti, razburjeno do skrajnosti. Šestorica mladeničev je izključena, čeprav so bili odlikaši na učenju. Mi amo radovedni, kako ee bo nasproti temu nečuvenemu do godku vedla naša večina, naša dična »narodna Btranka« !! Skrajni čas je že, da se zadovolji želji, ki bo jo izraz le vse županije žal, ravno sedaj pogrešam v mojem začasnem bivališču. Bili so čas;, ko si je šlela Posnojna v čast in ponos, da je vsprejemala v svojo sredo odlične go^te. ko je vsakdo, od prvega uradnika do zadnjega obrtnika, po svoiih skromnih močeh dsl&l na to, da bi jim bil obisk m:l in drag, ko so društva naravnost tekmovala v dela in pripravah, ko je vod l vseh brez izjeme — duh sloge, zavednosti i a hrvatske in v=a glavneja me*tia zastopstva v prijatelj8tva _ Ia dane9 ? j Djnea urarf-svojih sejah. A ta jednoglasna želja hrvat- ? ^^ jzJemami) iz najra2ll5QeJših ozirov ne more ali noče udeležiti narodnega ekega narodi je: ustanovljenje hrvatske domobranske kadetske šole v Zagrebu ali v katerem drugem hrvatskem mesiu. Milan. Drobne politične vesti. Madjarske šole na Hrvatskem »Pester Lit vd« por. čs, da je prometna slavja. Tu ne prihajajo v poštev samo : Bistcm služba, csebnostij itd., ampak celo dame, ki branijo svojim možem vstop v društva, prib, k vestlicam, češ, da ni nikakor častno za uradnika, Čs občuje z »manjevredn mi ljudmi«, če obiskuje veselice, ki so po mnenju teh dam vse prtj nego »nobel«. Nekaterim urad- uprava ogrskih državnih železnic sklenila nikom dč posebno dobro, ako ščuvajo na vse vstanoviti v Slavoniji tri nove madjarske ^rani. Zdaj obdelujejo tega, zdaj oneg* ; šole ii to v Nešicah na posestvih >na gr.fa mimogrede pa ee — vatiitio deleetat - PejačevItS?, nadalje v Rumi in Mitrovici. aporekajo med seboj ter ne zamujajo — kar Madjarsko ljudsko šdIo v Oijeku hočejo raz- je menda najzanimivejše — igrati včasih uloge širiti v tekočem letu. In ako se v tem mestu »potujoč.h muzikantov«. — Učiteljevo, pn-j osnuje prometno ravnateljstvo, ustanovi se tudi madjarska srednja šila. Francoska zbornica je v s zaključila svoje zasedanje. zavedno in narodno, jim je postalo »pohlevno« ter je zašlo na »uraduo« po: in je žnjimi -edo nenaravno zvezo pri čaši sladaeg i »rislinga« Bebi v škodo, a njim v prid. Z ozirom torej na tesao zvezo bi se da" Koerber taji ! Vi?okoDfic joina »\Viener Abendpost« zatrja, da g. Koerber ni izdal nikake take jezikovne naredbe, kakor se je razn.sel glas. — Koliko je verjeti temu ofieijczaemu zatrdilu, moremo presoditi po pripombi v isti izjavi v »\Viener Abendpost«, katera pri-pDmba pravi, da je, kakor se utavljajo predlogi za imenovanje sodnih uradnikov, v dolžnost, da se najstrožje pazi na jezikovno kvalifikacijo posaasčn h prositeljev. Ta dolž-nest da izhaja iz potreb neoporečnega pravo-sodatva radi česar ministerstvo za pravosodje neprestano pazi na to, da se v polni meri zadošča piavosodstvu. Iz t« pripombe zveni priznanje, d* je gospod Koerber vendar le nekaj odredil. A če se mu to, kar zahteva, zdi živa potreba pravosodstva, vprašujemo vnovič dr.a Koer-berja : ima-li pravodstvo na jugu monarhije drugacae potrebe, nego li ono na severu monarhije ? ! Mi menimo, da ne. Če je med češkimi Nemci na škodo pravosodstva tak urt daik, ki ne pozna jež ka naroda, je ra >nc!a Bej iz TuniBa v Parizu. V Pa . . r i i - - 'r - a •■ opravičevati njihova bDjazljivoat pred vsem, riz je pr.sel baj iz Tunisa z dvema svojima ^ J j j t r. j j -u r u i' • j-i u kar ie »narodnega« ali kar sto'-i v zvezi sinovoma. Predsednik Liubet je priredil beju J & J na čast velik dine. Na Loubet9vo napitnico je u?j odgovoril, da je zaščita Francije za njegovo državo in njen napredek ^neobhodno potrebna. Bej je konečno zagotovil, muselmani vdani Francij'. [a so Domače vesti. Imenovanje. Profesor Artur Vital voditelj navt.čnega oddelka trgovinske in po morske akademije je imenovan ravnateljem istega oddelka. »naro.iom«. Človeka, ki ima le količkaj na rodne zavednosti v sebi, mora v dno srca zaboleti, rdeč.ca srca ga mora obliti, ko ti -na lastna ušesa, kiko učitelj, ta naš »narodni j vzgojitelj«, nemškutari, ko vidi, da ga n: k;':" nič sram sedeti z renegatom pri eni in ~ i mizi, katsrega bi moral po božjem in čl -veškem pravu družabno bojkotirati. — Tr-žanstvu manjka malone vse. Mapjka mu in teligenc, kjer bi našlo moralične zaslombs n opore, odkoder bi izšel voditelj - preroditelj. ; Manjka mu denarja, onega važnega faktorja Slovesna zaprisega ljubljanskega žu-. v razvoju in napredku trga, manjka mu slednjič zaupanja va-se in svoje sile, ki del* pana Ivana Hribarja. V torek ob 11. uri ; dopoludne se je vrš la v »Mestnem domu« slovesna zaprisega četrtič novopotrjenega žu-| pana Ivana Hritarja. Siavnoet je imela tem slovesneji značaj, ker se je ob enem prosla-; vila 400 letnica, odkar je bil imenovan prvi tržanatvo samozavestno, zavedno iu neupogljivo. Poleg tega mu grozi gospodarska krita, maščujejo se grehi podedovane brezskrbaosti in popustljivost1. Na drugi strani se uresni?u -jejo VBi oni opomini, za katere so imeli nh?i 'svobodni župan mesta Ljubljane. K sveča- t žki očetje vsikdar le g'uha uše?a. nemu činu eo pe zbrali občinski svetniki j razpora in prepirov, duh Bovreštva, ščuvanja polnoštevilno, načelniki, oziroma zastopniki in hujskanja je tako okužil našs tržanstvo, da raznih uradov in mnogo odličnega občinatva. bega brez cilja in Bmotra, zdaj sem, zdaj 'ja» v resLiel le malovredna koj ija vsega tega, kar je bilo in česar ni pričakovati v bližnji bodcčnoati. — V teb žalostnih razmerah živi pisec teh vrstic. Turobno, toda resnično sličico, katero podaja ceni. č tateljem, priporoča svojim cžjim rojakom v podrobno oceno, trdno prepričan, da si jo ogledajo še prej, neg« dospejo goštje v Postojno. Spectator. Slovenska posojilnica pred upravnim sodiščem — oproščena pridobniskesra davka V »31ov. Zadrugi« čitamo o nastopni valn razsodbi : Posojilnicam Riif jzcnovkam ni treba pred ož t: napovedi za pridobnino kakor govori odlok r. kr. fin. ministarstva od dne 23. maja 1898 šr. 54421. V(č posojilnic se je ravnalo po tem ; ni :-e jim pripetilo, da bi se jim kljubu temu, Ia so v smislu § 84 al. e) ztkona z dne 21. oktoi r.i 1896 dr. z. št. 220 pridobnio. davita popo uoaia preste, vendar le predpisala pri-lobnin. Tu br.tko sku^rjo doživela je okrajna po®Cj» u ea v Krškem, ki je po svojem ustroju pop la ma li i f ijzenovka in so sa jej tudi pnzn&Je pristojbinske olajšavo. Ni pa uptštevala gori navedenega odloka ces. kr. finančnega ministerstva, temveč je pode ta tapoved za pridobnino in pridob-nina se rej je res predpisala na podlagi te nap j^ ed . S'veda se je posojilnica proti predpisu pridobit ne pritožila, a deželno finančno ravnateljstvo je pritožbo odbilo iz vzroka, ker je da'ala posojilnica odbornikom in nadzornikom za njih trud — nagrade. S tem je j o^ojiln co pns lilo. da si je šla po odvetniku dr. K: Sla ncu v Rudolfavem na upravno eodišče iskat pravice. Razsodba se glas : Št. 2457 fx 1904 07 s. V inrenu Njeg. Vel. cesarja ! Za prsvo je spoznalo c. kr. upravno aodilce pol predsedništvom c. kr. sanataega pred^edoika dr. viteza Pollacka, v navzočnosti svtt.vtlcev c. kr. upravnega eoliš'a drr. i barona Sehecka dr. F^rmaneka, MalniSa in dr. Fri.-cha ler zapisnikarja c. kr. avskul-tantu b roaa Glaserja, v zadevi pritožba okr. i poso. m erj v K?šsem zoper odlok c. kr. fin. j direk • e v Ljubljani r. dne 28. julija 1903.! št. l*J"i73 ra li pridobninskega davka v letdi 1902 i u 1903 — po dne 11. maica 1904 j z v r.- - n j u v nt ustni razprav;, ko sta ee za-slitalt *rovor poročevalci in ra/lržba c. kr. j fin. s -€ tovalca Bugno, ki j9 zastopal ude e-j žen > i£o«po?ko : Izpodbijani odlok se razveljavlja kakor neutemeljen v z a k o n u. Vse>okolskesra slioda v Ljubljani se samo s Ctšktga, uakor poročajo «Narodni Lis v», udeleži nad 1600 oaeh. Tu pa nisra všttia Morava ;n Dana . I« hrvatskega Pii-mor .rf. I a Dalmacije pa pridejo »Pr morski S k .«, »Sanjsai Sokol«. >Gosp ć u £> jkol« ia »Hrvanki S*k l« :z 6 benika. Za Ciril-Jletodijev dar so nabrali na otoku Brioni, fcakor Lam poročajo od tam, 29 K 10 at t. Mestna sodba goriška stane občino na leto 18 000 kron. V tadoji cbMnski seji so ispravljali o tem, da jo razpuste. Dvojna mera. V uradnem listu tržaškem ju dunajskem je b la v maju t. 1. razpisana d t n ti v na službi c. k. glavnega učitelja za zemljep s iu zgndavin j na c. kr. uč.te-šču v Kcpru z laškim učnim jezi-k o lii, prve dni tega me?eca je bili pa v 8tih uradnih listih razpis »na provizoričaa už >a c. kr. glavnega učitelja za matemat.ko a fUiko na c. kr. učiteljišču v Kopru z ntru iim .n s'ovenskim ufn.m jezikom. Tore; ;»et ufteviden dokaz dvojnu mere ! L*hu 1 jb*.u e kval.iiiracija v mater nščini, Slo-ifnee mora pa biti itprtšan v dveh jezikih ! S cer je v praksi sivar upravičena, kajti Liihov — sredrj:šjlssih učiteljev je v A v - nji bore uialo tak.h, ki bi bili izprašani tudi neo-ški učni jez k, kar dokazuje da imajo 'uih ljudskih in srednjih šil dovolj ter . :i priliao, da morejo na visokih šolah štu-. rat v lastnem jez.ku. Slovenec pa itak W< ra vsak že ob vstopu v srednjo šolo znati nenšso. Stara pesem. A t» pa nikakor ne pOIympia«. Sinoči ob 8. uri je bil v vili Necker na čast amerikanski eskadri banket, med katerimi je svirala godba 97. polka. * * Neerečnica se je najprvo ustrelila in po- . 100 državnih mark tem legla pred vlak. ki jej je odtrgal glavo. ; |q mart frankov Tamošnji ljudje menijo, da je revica zblaz-' 10 ital. lir i m. Mornarji v mestu. Ta dva dni je po mestu zelo živahno. Na veakih 20 korakov srečaš po dva tri mornarje amarikanske vojne mornarice. Zal, da je njihovo vedenje tako, da si jih ljudstvo ne more priljubiti. Jako nevšečen spomin na-se, bo ta eskadra zapustila v Trstu vsled nedostojnega vedenja teh mornarjev-vojakov, ki so grozna mešanica V3eh narodnosti. Tudi Japoncev je med njimi precejšnje število. Predvčerajšnjim popoludne, so šli štirje mornarji k nekemu zlatarju na Corsu. Dali so si pokazati raznih prstanov, a kup.ii niso nič ; pač pa je eden njih pograbil en prstan z demantom, vreden 180 kron ter zbežal. Seveda so mu oni trije tikoj sledili. Tudi predvčerajšnjem popiludne se je eden teh mornarjev v ulici deli' Istituto, in sicer prav pred mestno ubožnico, slekel in potem v popolnem Adamovem kostimu skušal izruvati železno cgrajo pred ubožnico. Ni se mu seveda posrečilo. Prihiteli so k njemu redarji, a trebalo jih je nič manje nego 5, da so norca ukrotili. Kar se je pa pripetilo sinoči ob b. uri in pol v zagati deli'Olmo je že več ko preveč — Šle ete namreč dve ženski, mati in hči, prva še ne 40 letna a druga 19 letna, iz ulice Barieta vecchia v omenjeno zagato, kjer Btanujeti s soprogom oziroma očetom. Za njima sta šla dva Amerikanca. Ko ste pa ženski zavile v zagato, sta Amerikanca pristopila k njima ter prijela vsak eai sileča ju, mj gresti ž njima. Sa vedi ste ženski začele vpiti, a slučajno je bil njiju o*e oz roma soprog na oknu in je tako videl ves pri z ir. Mo , ki je tsžak v svobodnej luki iu jako močan človek, je priletel s stanovanja ca ulico ter sa zapodil proti najbliž emu amer kanskemu neprid pravu. Ta pa je — meci nič, ub nič — potegnil iz ž s pa revolver ter z istim, pomerši možu v glave, ustrelil. K sreči se je znal mež umakniti, tako, da mu je kroglja tfičala mimo ušes, ne da bi ga bila zadela. Na to so pa drugi težak', ki so a 3 nahajali v bi žini skočili na Amerikanca ter ju prav pešteno na^lest li. Štirje teh s'cov Novega sveta, so šli včeraj popoludne v »Hjtel nazionale« v ulici Vienna, tam spili nekoliko piva ter si potem najeli vsak en j sobo. Par ur pozneje so hoteli oditi iz hotela, a sjbirica je zioazJa, da si vsi štirje pomazali dotične sobe na način, katertmu ne moremo niti reči nedostojen, ker je mnogo več kakor tak. Ker je hotelir protestiral pro i temu, so se vsi š.irje zjpet zaprli v svije sobe. Hotelir je pa na to ddl poklicati am€r kansko patruljo, ki je pri dodeljena v pomoč policiji za krotenjs amerikan fckih mornarjev, a ko je ta došla v hotel, se je razdelivši se zaprla k svojim štirim tova r sem. Hotelirja je začelo skrbeti, kako bi se rešil ts nadlege. Čez nekoliko časa so pa vendar Amerikanci in sieer vsi skupaj isi^li iz sob ter zapustili hotel. IzvošČeki se pritožujejo, da sa dajejo Amerikanci voziti po cele ure, a ko je sled njič vožnja vendar končana ali plačajo smešno malenkost, ali pa nič. Predvčerajšnjim je neki izvošček celi dve uri vozil 4 Amerikanca po mestu, a ko je koncem vožnje zahteval plačilo, mu je eden njih dal 1 krono. Izvošček je seveda na t) protestiral, a morsl ee je zadovoljiti, ker drugače bi bil izgubil ša tisto krono, k^jti eden Amerikoncev je bil žs stegnil roko, da mu jo vzame naeaj. Ravno tako se pritožujejo gostilničarji, da Amerikanc p jejo in jedo, a nočejo plačati. Sploh sa ti ljudje vedejo jako nedostojno. Proti vsakej žensii stegujejo roko, ali pa vsaj jezik. Pripravljeni sd pa vedno na tepež. 0 nesrečni pokojni nčiteljici Va-lenko. ki je na Pragerskeca storila konec svojemu življenju, nana piše jedna njenih prijateljic in sošolk : V nedeljo zjutraj so na železniški progi pri Pragerekem t a Štajerskem našli razmesarjeno truplo 28 letne učitelj ce Eiize Va-lenko. 117.32 V, 117.30 23.4tJ * 23A6 10.01 1901 9n.— 95.10 1 .. J ~ . V- • • j -1 Cesarski cekini 11.30 11-30 nela, toda po pismu, ki je je nedavno pisala Parižka In londonska borza. neki svoji prijateljici, je soditi, da jo je do Pariz: Praznik. i____ j 11 , , . ur London. (Sklep) Konsolidiran dolg f93/4 obupa dovedlo — obrekovanje. Manj- Lom5ardi srebrv0 ^ 5pa3gka renta itat kalo jej je par tednov do poroke. j lijanska renta l0l3/4, tržni diskont 25/lg, menjico na n„j„ „ „ x -j j-i y ,! Dunaju 24.20 dohodki banke —.— izplačila banie Huda nesreča se je dogodila včeraj ob,l0(X)jj Mirna. 8. in pol uri zjutraj na gradnji neke hiše zal Tržna poročila 14. julija. »Piccolovoc zgradbo pod stopnjicami, ki vo- „ B u d i ra p e 5 t a. P5enica za oktober 9.16 do 3 ^ ' .T \ 9.J7 Kž za oktober 6 79 do 6.80. Ovea za oktober d jo k nekdanjemu pokopališču. JSeki zidar,; za k 6.5^ do 6.59 Koruza za julij 5.43 do 5.43, za oženjen, oče petih otrok, je pal v globočino avguat do 5-5<- . j , j. - r Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanj tretjega nadstropja in sicar v notranjih pro- omejeno: mrtvo. Prodaja 55.000 meterskih 3tot., za štorih. ! 10 stotink znižanja. Rž in oves za 5—10 -totink jj, i nižje. Vreme: lepo. * * j H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ava- Pozneje je naš poročevalec zvedel, da je rage za tek. mesec po 50 kg 40.75 frk, za sept. nesrečnež 241etni Alozij Panico, daje stanoval z j Slabotna. I, . . - t> , • v, . ,1 Hamburg. (Sklep pop.) lvava Santoa gooi i ženo in otroci v ulici Bec.^hene st. 22 in da average za julij 33'/3 ™ september 31—, za dec. .je delal kakor podajač (ne zidar) na gradnji 343/„ za marec 35\'s, vzdržano. Kava Kio navadna .... , . j t tt loco 33—34, navadna reelna 35—37, navadna dobta nove mestne zastavljalnice, kjer je padel z II. 3y_39 (ne III.) nadstropja. Ranjen je jako težko,! H a m b u r g. (Sklep.) Sladkor za julij 19.25, za i . , . v • . 1 - « • avgust 19.40, za sept. 19 4i», za oktober 19.45, za ker mu je prebita crepinja. Vendar je se pri - - ---- --- " 1 ' ' življenju in je nade, da se ga reši zbog njegove močne narave. Samomor. Včsraj prspaludne ob 9. uri je 56-letni krošnjar Dominik Olivo, v svojem stanovanju v zag-ati sv. Tekle št. 4 izpil ee samomorilnim namenom precejšnjo množino karbolne kisline ter tudi dosegel svoj namen. Dominik Olivo je stanoval skupaj s ženo Lucijo in tremi otroci : 1G-Ietnim Evgenom, 9-letno Adelo in 6 letnim Ivanom. D/e hčeri, 23-letna Prida in 27 letna Jo3;piaa sti pa dec. 19.40, za marec. 19.75. Mirno. Vreme: oblačni?. London. Sladkor iz rane surov 9tl/i„ Sb Java 10.6 Sh. Mirno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeče dobave, vzdržano, nespremenjeno. Pariz: Praznik. Bratje Sokoli! Bratje Sokoli so vabljeni na zadnjo redovno vajo v korakanju. ki .se bo vršila danes v petek točno ob 8. in pol uri zvečer v ,.Narodnem domu', pri sv. ^ti'iciua 1 ima ju touuu uvji^iuu oui f*"* * omoženi. Gjvoril je večkrat o samomoru in Ivanu. Naprošeni so, da se udeležijo ta ideja se je v njem spremenila v pravo vsi, ker oni, kateri se v S <1 j te vaje ne blaznost. Vstajal je vsako jutro ob 5. uri. udeležijo, ne bodo smeli nastopiti v Včeraj je pa ostal dlje časa v postelji. Ob vrsta|l na vsesokolskem shodu V 5. uri in p>l ga je žena poklicala. Tedaj je L ubl anL Xa zdar ! vstal in šel iz hiše. A okolu 8. ura sa je ODI><)U vrnil domov ter prineael seboj buteljko tro- pinjevca, od katerega je dal vsakemu po en ; „Tržaškega Sokola", kozarček. Rakel je paletu ženi, da S3 čuti trudnega in se je na to zaprl v sob d, rekši, ~7au\/at a da bo spal. Ob 9. uri je pa pria 1 domov n a ZAHVALA, zajutrek sin Evgen, ki je mesarski vajenec Povodom smrti in pogreba predrage in je takoj pri vstopu zapazil, da ne po s a- nam nepozabljene hčerke, oziroma sestre novanju razliva emrad karb.dne kis'ine. Vpra- "T5-*^ m 'S šd je mater, od kc d tla je ta smrad. A ma- Jb« mM 1 2k 6 t*ri je ti koj palo na um, da je morebiti mož ge iz srca zahvaljujemo vsem onim, ki so storil kaj blaznega. drago nam dne 12. t. m. preminulo po-Skočiia je s sinem v Bobo'in tam sta našla kojnico v času njene najlepše mladosti moža oziroma uč ta, ki sa jo že skoraj boril in med boleznijo tolažili. s smrtjo. PreLesia sta ga v kubin o ter mu Zlasti pa se zahvaljujemo preč du- J . , , . . ^ . hovščmi, čast. Šolskim sestram, sorodni- tam na]prej dala piti m.esa, potem sta p5zVala kom cenj ^^ princisu? njenim prijate. pa tel t fo nični m pot .m zdrs vmka z s dravn ske ijicam in prijateljem na ganlj vem petju. poet tje. Prisedši na lice mtsta je zlravmk Prisrčna hvala vsem darovateljem in konstatoval, da je prepozno, da bi skušal nosilkam vencev in vsem ki so na nesrečneža rešiti s tem, da mu upero želodec, katerikoli način blagovolili izkazati zadnjo Sklenil je torej, da ee ga prepelje v boln š- čast k večnemu počitku. nico e kečjo zdr&vn ške postaje. A nesreč TOMAJ - BARKOVLJE 14./7 1904. Dež je umrl že mej vožnjo, vsled česar je žalujoči rodbini Žiberna-Švagelj. zdravnik dal ukaz n:»j se prepelje truplo v mrtvašnico zdrav, pcstaje, Kamor so pozneje "^^sllfešig prišli ponje z vozom podjetja Z molo t t je oreneliali v mrtvašnico pri sv. Ju»tu. : >3S/r r i J ; ■» , i)j Prvo jrrozdje. V L ubljano h<> dobil v sredo iz Gorice prvo groidje. Kilogram Pi.v - stane 2 K. lippgue mm kauo poije, gospa Dosegla je visoko starost akoro 102 let:. Velik požar. V torek je pogorelo v St. Jurju pri Kranju devet hiš in seJem go^po- j darskih poslopij. Jednemu gospodarju je zgorel poldruguleten otrok. Zgorelo jd tudi nekaj živine in prašičev. Zaž^al je na.brž neki slaboumen starček, ki je ravnokar priščl iz norišnee. Iščejo se delavci pokladalcl parketov. Naslov pove tiskjsrna »Edinost«. Trgovina. Borzna poročila dne lt. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 18.01 19.03, angležke lire K —.— do —.—, Londan kratek termi« K 239.40 239.7.b Francija K 95.--95 15, Italija K 93-- 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K. 117.J5—117.50, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.60; r grška kronska renta K 97.— 97.20, italijanska rent-. K 10*2— 102.25 kreditne akcije K 610.-- 642 — državne železuice K 63«.— — 6-tO —. Lombardi K 81.— 82.—, JLloydove akcije Iv 685-696.— — Srečke: Tisa K 324.-32-*—, Kredit K 460.— do 470. Bodenkredit 1880 K 298 — 308.—, B> denkredit 1889 Iv 290.— 29*.—, Turške K 127.— do 129.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. url popoi. : Tovarna pohištva Aieksg^der Levi ^inzi ulica Tesa št, 52. (v lastni hiai.) ZALOG A: A. Pi^zza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nifcakc konkiireac«. Državni dolg v papirju „ „v srebru Avstrijska renta v zlatu „ v kronah 4°/e Avst. investicijska renta 3»/,*/, Ogrska renta v zlatu 4°/c „ v kronah 4B/, renta 3'/i Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Latr. včeraj i 00 05 100.05 118 70 99. "-15 91.15 118.60 97.15 89 — 1617.— 640.50 239 47 7 danes 100.10 100.10 118 70 99.35 91.20 118.65 97.15 88.95 1617.— 639.50 239.40 ISprejeiiiajo se vsakovrstna dela tu i i po posebnih načrtih. tluatrov&n omlk torganlafino in fraafce Razpis služb. „Tržaška posojilnica in hranilnica** potrebuje za svojo novo palačo fiaz^a Caserma stv. 2 v Trstu enega elektrotehničnega monterja in enega oziroma dva vratarja. — Lastnoročne pisane ponudbe z na^načenje.n plače in dokazili e vložiti do 19. ju ija I90i v uradu ulica S. Francesco Stv. 2. " -- OOOOOOOOOOOOOOOO rejema zavarovanje človeškega živ-» nja po najraznovTFtDej^ih kombinaci-ah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-'ena druga zavarovalnica Zlasti narodno zavarovanje na doživetje iu smrt z zmanjkuj očimi se vplačili. V Mik član ima po preteku petih let pravico do dividende. P? A VIJ A vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. » k ' ' jtt Otvorila se je j* Boiligtieria £xcetsior v ul. S. Sebastiano 2 ki je preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH riNIH VIN Likerji in špiriti v velikanskem izboru. Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah.. 34 K £ * « K JC JC K K * K S M. Svoji k svojim ! Stop p ar v Trstu ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sveže sladčice. Tu- in inozemska vina v buteljkah. W Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. ^SJOtJOOOOOC; Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zaiasratHj e. kr. redarstvene straže, e. kr. fflavneira carinskega urada in skladišč, e. kr. prir. llovd. orož, e. kr. llnaitene straže t Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše jTfgjjjfl Tošeilo (blks) =___ Cene nizke. Postrežba točna Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono št. 847. - Via della Stazionc Št. 17. - Telefono št. 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- In inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in jrevažanje blaga na vse proge. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen-* skladišča. Edini tržaški zavod za _ „VACUM-CLtArtER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG a« Točna postrežba in nizke cene. Zaloga © Zlatar @ DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajainico zlatanine, irebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro ziato in srebro. Cene zmerne. • n .S P A KO 15KODN A PLOVIDBA Serafin Topie in dr. S 15. junijem 1905 se je uvedla s parobrodom VILA brza proga TRST—KOTOR tikajoča Lošinj mali, Zadar, Spljet, Vis, Korčul in Gruž Odlazi iz Trsta vsako sredo ob s. uri zvečer | Odlazi iz Kotora vsako soboto ob 7. uri zjutraj Doh-zi v Kotor vsaki petek ob 5. uri zvečer j Dolazi v Trst vsak ponedeljek ob 7. uri zjutraj. S 24. junijem 1904 se pa uvede tedenska proga TRST—METKOVIĆ tikajoča Izolo. Piran. Rovinj, Lošinj mali, Zadar, Biograd, Trogir, Kaštel, Spljet, Vis, Makarska in Trpanj, Odlaz iz Trsta vsaki {»etek ob 8. uri zjutraj j Odlaz iz Metkovića vsak ponedeljek ob 10. uri zj. Do laz v Metković vsako nedeljo ob 4. uri pop. j Dolaz v Trst vsako sredo ob V. uri zjutraj. Ostane t za naprej nespremenjena brza poštna proga TRST—KORCUL, tikajoča Pulj. Lošinj mali, Zadar, Spljet, Bol, Jelšo, Carigrad, Hvar, Vis, Komiž, Veloluko in Lastvo. Odlaz z Tr»«ta vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. | Dolaz v Trst vsak petek ob 7. uri zjutraj. Za zgoraj imenovane pro > 30 > > 3°/o > 30 > > ru v z atili napoljonjh na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 „ 3 mes. n 2V//0 t> „ n -'j0/'.) Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1-, 5. odnosno 27. februvarja. bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancoglro y kronali z 21/a°/o takoj v kolikor na razpolago. Kroue iu zlati ltapol'oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, L"»ji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bulimpešto, Brno, Karlove vari, Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belic ?, Gablonz. Gradec, Hermanstadt, Iuomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosta stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejenja izt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine ae otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat ic srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italiaa v italijanskih lirah ali v kronah xoccccoocooc do dnevnem kurzu. ccccccc ■gsgr URAR 1M F. PERTOT v Trstu. ul. Poste iiuove št, priporoča veliki izbor ur: Omega, Sehaff hause Longines, Tavaimes itd., kak tudi zlate, srebrne in kovinske ure za j ^ospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah, j „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vrste rent, sastavnih piaem, prijoritet, komunairih oclJtracij, t.rećk, delnic, valut, novcev in deviz. * iadaja k vsakemu ireta^Ju, Zamenjava in aakemptnje isžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale — kupone. __ -. Daje predujma na vred. papirje. Zavaruje srečke prot! kurzn! - izgubi ■ Virakuluje in dlvlnkulujo vojaške žen^tninske kavcije. hsMompt in inžaaeo mmme, Sf Borzna naročila LJUBLJANI Podružnica v 3 p ljetu Denarne vloge vsprejerna v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodni . obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dc - dne vzdiga. - = Promet m čeki in nakaznicami.