KOPER. 31. DECEMBRA 1969 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA ST. 24 VS Občina Ilirska Bistrica — ODLOK o začasnem financiranju občine Ilirska Bistrica za čas od 1. januarja do 31. marca 1970 — ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča — ODLOK o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini Stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica — JAVNI NATEČAJ za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Občina Izola — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Izola — ODLOK o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku v občini Izola — ODLOK o oblikovanju sredstev za financiranje telesne. vzgoje — ODLOK o oblikovanju sredstev za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti — ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Izola — ODLOK o proračunu občine Izola za leto 1970 — ODLOK o določitvi števila učnih ur pouka za obrambo in zaščito v občini Izola — SOGLASJE k cenam Splošnega komunalnega podjetja Izola za zbiranje in odvoz smeti na območju mesta Izola Občinska volilna komisija Izola — rOROClLO o izidu nadomestnih volitev odbornikov zbora delovnih skupnosti Občina Koper — ODLOK o proračunu občine Koper za leto 1970 — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Koper — ODLOK o spremembah odloka o stopnjah občinskih prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper — ODLOK o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku v občini Koper — ODLOK o spremembi odloka o stopnjah občinskih prispevkov za financiranje sklada za kmetijstvo — ODLOK o stopnjah občinskih davkov za financiranje cestnega sklada občine Koper — ODLOK o spremembi odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja v občini Koper BINA * ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta cone komunalne industrije v Kopru ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naselij v občini Koper Občina Piran — ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Piran — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Piran za leto 1969 — ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Piran za čas od 1. januarja do 31. marca 1970. leta — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov — ODLOK o spremembi odloka o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Pitan — ODREDBA o spremembi odredbe o določitvi ravni cen za nekatere proizvode in o določitvi marž v prometu na drobno Občina Postojna — ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Postojna za I. trimesečje 1970 — ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Postojna za leto 1969 — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni denarni pomoči socialno ogroženim občanom občine Postojna — ODLOK o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih na-^prav in dimnih vodov v občini Postojna — SKLEP o potrditvi statuta sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV — STATUT Sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV Občina Sežana — ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za leto 1969 — ODLOK o prispevkih in davkih občanov — ODLOK o oblikovanju sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1970 — ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sežana za leto 1970 — ODLOK o spremembah odloka o ustanovitvi sklada za socialno varstvo (prečiščeno besedilo) OBčtNA !L!RSKA B!STR)CA Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnost (Uradni list SFRJ. št. 31/64) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina Ilirska Bistrica na seji občinskega Miora in zbora delovnih skupnosti dne 23. "ecembra 1969 sprejela „„^ ODLOK ^ ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE LIRSKA BISTRICA ZA CAS OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 1970 ^ 1. člen , Do sprejetja občinskega proračuna z: "?1970, vendar najdalj do 31. marca 1970 ^jOdo proračunske potrebe in obveznost oDčtne Ilirska Bistrica in njenih organoi ancirale na podlagi trimesečnega načrL dohodkov in izdatkov, toda največ 25% vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1969. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1970. 3. člen Zaradi neenakomernega dotekanja proračunskih dohodkov lahko skupščina občine Ilirska Bistrica najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz sredstev lastnega rezervnega sklada. 4. člen Svet za finance je pooblaščen, da v prvem trimesečju 1970 dovoljuje črpanje proračunske rezerve (nerazporejena sredstva). O črpanju proračunske rezerve mora svet za finance poročati skupščini občine na prvi seji po vsakem črpanju. ^ 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St.: 010-36/69-3/7 Ilirska Bistrica, 23. decembra 1969 Namestnik predsednika Stane Logar, 1. r. Na podlagi 1. Člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ^URADNE OBJAVE« 142 , ODLOK O PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNE-, GA ZEMLJIŠČA 1. člen Predpiše se prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek), s katerur se zagotovijo sredstva za graditev, rekonstrukcijo in popravilo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje. 2. člen Za mestno zemljišče se po tem odloku šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ureditvenem območju mesta Ilirska Bistrica, ki je določeno z urbanističnim načrtom .(Uradne objave, št. 19/69). 3. člen Zavezanec prispevka pó tem odloku je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih je zavezanec prispevka imetnik stanovanjske pravice, v poslovnih stavbah ali prostorih pa uporabnik poslovnega ali upravnega prostora oziroma najemnik teh prostorov. Zasebni lastniki stanovanjskih hiš plačujejo prispevek v celoti za celo hišo s tem, da so imetniki stanovanjske pravice in najemniki poslovnih prostorov ter garaž dolžni plačati lastniku sorazmerni delež, in sicer od kvadratnega metra površine, ki jo uporabljajo. Prispevka so oproščeni zavezanci, ki prejemajo družbeno materialno pomoč. 4. Člen Zavezanca oprosti plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Oprostitev plačevanja prispevka velja od meseca, ko je nastopila podlaga za oprostitev. 5. člen Prispevek od zazidalnega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. V stanovanjsko površino se štejejo sobe, kuhinja, kopalnica, WC, predsoba, hodnik, shramba in ropotarnica ter drugi pomožni prostori. V površino poslovnih prostorov se šteje poslovni del, tj. poslovni prostori, ter pomožni in komunikacijski del, tj. priročno skladišče, predprostor, hodnik, WC in drugi prostori. Uporabna tlorisna površina stanovanj, ki so stara nad 50 let, se določi tako, da se uporabna tlorisna površina popravi po določbah iz točke D priročnika za popis stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti — tabela za popravek točk za stanovanjske površine (Uradne objave^ št. 1/67) V površino poslovnih in{ stanovanjskih prostorov ter za poslovne prostore iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo: — upravni prostori skupščine občine in njenih organov, občinskega sodišča, druž-beno-političnih organizacij in društev: — zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za telesno-kul-turne. socialne, zdravstvene in kulturno-prosvetne namene; — zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, javne ceste in železniške time naprave: — nezazidana stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja Dri izvrševanju dejavnosti oziroma ne oddaja v najem; --------- — pomožni objekti stanovanjskih hiš ter stanovanj in poslovnih prostorov kot so: pralnice, drvarnice, kletni prostori, razen garaž; — kmečka gospodarska poslopja. 6. člen Prispevek od nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni organ občine iz-^lal lokacijsko dovoljenje. 7. člen Višina mesečnega prispevka znaša od kvadratnega metra: — uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov — 0,15 din; — nezazidanega stavbnega zemljišča — 0. 05 din. 8. člen Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, določi z odločbo mesečni znesek prispevka, v obrazložitvi odločbe pa navede elemente, na podlagi katerih je prispevek odmeril in pouk o pravnem sredstvu zoper odločbo. Zavezanci prispevka, ki so imetniki stanovanjske pravice stanovanj v družbeni lastnini, plačujejo prispevek hkrati s stanarino oziroma najemnino. 9. člen Zavezanci prispevka morajo do 15. januarja 1970 prijaviti upravnemu organu občine Ilirska Bistrica, pristojnemu za komunalne zadeve, osnove za odmero prispevka za stanovanjske in poslovne prostore ter za zemljišča, od katerih se plačuje prispevek. Če upravni organ ugotovi, da prijavljene osnove za obračun prispevka niso točne, obračuna prispevek po dejanskih osnovah tudi za nazaj. Zavezanci prispevka morajo najkasneje v enem mesecu prijaviti upravnému organu občine vsako spremembo osnove za obračun prispevka. 10. člen Prispevek se zbira na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva Ilirska Bistrica. Stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica se pooblasti, da usmerja sredstva prispevka v skladu z določili 11. in 12. člena tega odloka. 11. člen Sredstva prispevka se smejo uporabljati samo na ureditvenem območju mesta Ilirska Bistrica. 12. člen Prispevek se sme uporabljati za graditev, rekonstrukcijo in popravilo mestnih cest, trgov, hodnikov, pešpoti, dovoznih poti. javnih parkirnih prostorov in podobno. zelenih površin ter za omrežje javne razsvetljave po letnem programu, ki ga potrdi svet za gospodarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica. Stanovanjsko podjetje je dolžno ob zaključku leta poročati svetu za gospodarstvo o izvršitvi programa. 13. člen Prispevek se obračunava in plačuje od 1. januarja 1970 dalje. 14. Člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St - 010-37/69-3/2 Ilirska Bistrica 23 decembra 1969 Namestnik oredsednika Stane Logar, 1. r. ______________ St. 24 — 31. decembra 1969 Na podlagi o. ^ mmeijnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V DRUŽBENI LASTNINI 1. člen Ta odlok razmejuje vzdrževalna dela na: — investicijsko vzdrževanje in na — tekoče vzdrževanje ter določa tehnične normative vzdrževanja. 2. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se štejejo celotne ali delne zamenjave konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na konstrukcijah, elementih in opremi, zlasti pa: — zamenjava ali obnova strešne^ kritine; — zamenjava ali obnova in rekonstrukcija strešne konstrukcije; — zamenjava ali obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten; — zamenjava ali obnova dimnikov in zračnikov; — zamenjava ali obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov; — obnova fasad; — zamenjava ali obnova stopnišč, balkonov in ograj; — zamenjava ali obnova stropov, stropnih konstrukcij in podov; — obnova vertikalne in horizontalne izolacije; — obnova ponikovalnic in greznic; — zamenjava ali obnova hišne kanalizacije; — zamenjava ali obnova električne, vodovodne in plinske instalacije; — zamenjava ali obnova centralne, etažne ali toplovodne instalacije; — zamenjava ali obnova instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah; — zamenjava ali obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo ' k zgradbi; — zamenjava ali obnova osebnih in tovornih dvigal; — pleskanje kompletnih oken in vrat na fasadah, rolet, vetrnic, balkonskih, vrtnih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegobranov in strelovodov; — stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil ter priprave in izvajanje investicijskega vzdrževanja. 3. člen Investicijska vzdrževalna dela se lahko v okviru finančnih možnosti izvajajo v sodobnejših izvedbah, vendar pod pogojem. da se po izvršitvi de! opravi ponovno vrednotenje po veljavnem priročniku o točkovanju. , 4. člen Poleg del iz 2. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajan ja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajana Stroški zaradi poškodbe elementov in opreme v stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov, gredo v njihovo breme. * — 3eccTnbra 1969 $t. 24 - ^URADNE OBJAVE^ 143 Nnrmalne dooe trajanja elementov m me ter tekoča vzdrževalna dela, ki ?hmora iz\TŠevati uporabnik na lastne Otroške, so: Doba trajanja let 1 zidan štediinik čiščenje štedilnik, plošče m dimne cevi popravilo in zamenjava Samotne obloge, pekačev, kotličkov za vodo. grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel; o železni premični štedilnik 10 ista vzdrževalna doba kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi 3 emajliran železni štedilnik 20 ista vzdrževalna dela kot pod toč-ko 2.; 4 plinski štedilnik dO redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključene cevi; 5 električni štedilnik zu redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal, kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega ka- 6. lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) .,2" čiščenje peči in vratič, popravilo ln prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov; 7. železna peč — litoželezna zu Čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev Šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za 8. Sna peč — pločevinasta *2 vzdrževanje enako kot pod točko 7; 9. lutzova peč , . ^ vzdrževanje enako kot pod točko 7, 18 termoakumulacijska električna peč 20 vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči; 11. emajlirana peč na plinsko olje 15 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov; . 12 trajnožareča peč na trdo gorivo zu čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov; 13 toplovodni pločevinasti radiator 20 vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu ter pleskanje; 14. toplovodni litoželezni radiator 4M vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu ter pleskanje; 15. plinski radiator . **5 čiščenje gorilcev. mazanje pipo, pregled vleke dimnika in nadomestitev metuljčkastega gorilca ter pleskanje; ^ 16 infra peč . vzdrževanje in nadomestitev stikala. Spirale ter potezne vrvice; 17. peč v kopalnici na trdo gorivo (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat. posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature; 16 WC školjka in bide iz fajanse ali Porcelana 30 redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestit**'' škatle in nosilcev za toaletni papir; 19. umivalnik iz porcelana 30 redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic; 20. WC rezervoar — emajliran 30 popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača; 21. WC rezervoar — plastični 20 popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača; 22. pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 15 čiščenje, popravilo in namenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirov; 23. litoželezno pomivalno korito — emajlirano 30 vzdrževanje enako kot pod točko 19.; 24. pomivalno korito iz nerjaveče pločevine 40 vzdrževanje enako kot pod točko 19.; 25. plinski bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev go-rilca; 26. električni bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki 2 leti, ^ vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči in termometra; 27. pločevinasta kopalna kad — emajlirana 30 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška ter verižice; 28. litoželezna kopalna kad — emajlirana 30 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico; 29. vgrajeno kuhinjsko pohištvo a) mehki les 3J b) trdi les . ^ redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem, oz. lakiranje, nadomestitev okovja; 30. vgrajeno sobno pohištvo a) mehki les b) trdi les ^ 3" vzdrževanje enako kot pod točko 29.* 31. navaden lesen in ladijski pod a) položen na izolirano podlago ^ b) položen na neizolirano podlago iu redno vzdrževanje, manjša popra- 32. lamelni parket (jesen, bukev, hrast) 30 redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila; 33. bukov in jesenov parket redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila; gQ 34. hrastov parket . vzdrževanje isto kot pod točko 33., 35. tlaki iz umetnih mas ... ^0 a) guma. linolej, podolit, likoht b) topli podi, vinas . . redno vzdrževanje z umivanjem m loščenjem z dovoljenimi loščili, ^ * . <°y"" „ " S? m.,.- nje); 40 4L lesene rolete (esslinger in polkna) 30 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja;^ 42. pločevinaste ali plastične žaluzije 40 redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje; 43. platnene zavese s samonavijalci 10 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata; 44. lesena vrata 50 redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje; 45. leseni vratni okvirji 60 redno vzdrževanje, pleskanje; 46. lesena okenska krila in okvirji na fasadi 00 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov in drugega okovja; 47. lesena notranja okna 50 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, drugega okovja ter pleskanje; 48. kovinska krila in okvirji na fasadi 80 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, drugega okovja ter pleskanje; 49. keramična zidna obloga 50 redno vzdrževanje s čiščenjem, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje; 50. električna instalacija a) nadometna 20 b) podometna ^ 50 redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl in žarnic; 51. domofonska instalacija in električna ključavnica 20 redno vzdrževanje in nadomestitev tipal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic. —1 tlak Iz keramičnih ploščic . ^ 3" ^.vzdrževanje s tlenjem in nadomestitev razbitih in posodo- vanih ploščic; j^O 46 tlak iz marmorja rediio vzdrževanje (čiščenje, pra nje); t 5. člen Če so posamezni elementi ali oprema ob normalni uporabi postali neuporabni pred potekom določene dobe trajanja, lahko stanovanjsko podjetje zamenja element ali opremo pod pogojem, da imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora plača nearmortizirano vrednost predčasno dotrajanega elementa ah opre- V primeru izselitve nosilca stanovanjske pravice oziroma izpraznitve najemnika lokala tako vložena sredstva zapadejo v korist stanovanjske hiše ali poslovnega prostora. 6. člen Imetnik stanovanjske pravice ali uporabnik poslovnega prostora ne sme samovoljno preurejati skupnih prostorov hiše, stanovanja ali poslovnega prostora, zamenjati elemente ali opremo. Vsako spremembo odobrava na vlogo imetnika stanovanjske pravice ali najemnika poslovnega prostora pristojno stanovanjsko podjetje ali stanovanjska enota, pod pogojem, da koristnik nosi vse stroske preureditve in vzdrževanja. ^ 7. člen Zamenjava elementov in opreme se izvaja po nujnosti in vrstnem redu. ki je določen s potrjenim programom investicijskega vzdrževanja. 8. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih Prostorov se po določilih tega člena štejejo poplavila sta novanjskih hiš. stanovanj in poslovni^ pro- . c+mški v zvezi z normalno upo rabo stanovanjskih hii in poslovnih pro-štorov. * 144 ^URADNE OBJAVE* a) Stanarina in najemnina ne obsegata stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov. Te stroške plača nosilec stanovanjske pravice, oziroma najemnik neposredno, zlasti pa: — pleskanje in popravilo notranjih oken /.n vrat, ki niso na fasadnih zidovih; — beljenje in slikanje stanovanja, zamenjava tapet ter oljni oplesk sten; — pleskanje in popravilo vgrajene opreme ter nadomestitev okovja; — čiščenje, vzdrževanje peči in štedilnikov ter prelaganje lončenih peči; — popravilo in nadomestitev iztočnih pip in mešalnih baterij; — čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi, bidejev in umivalnikov; — nadomestitev stekel na oknih in vratih; — redni kontrolni pregledi električnih, plinskih in vodovodnih števcev; — popravila električne, vodovodne, plinske, telefonske in instalacije skupinske TV antene v stanovanjskih in poslovnih prostorih, zaradi okvar, ki so nastale po krivdi stanovalca; — pregled, čiščenje posameznih in centralnih bojlerjev ter stroški servisov naprav centralne kurjave; — čiščenje dimnikov; — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali poškodb s strani koristnika. Imetniki stanovanjske pravice in najemniki so dolžni poleg plačila stanarine, oziroma najemnine in stroškov tekočega vzdrževanja, ki gredo v breme koristnikov in niso vračunani v stanarini, plačati še: — porabo vode, elektrike, plina, stroške odvoza smeti, uporabe kanalizacije v stanovanjskih, poslovnih prostorih ter čiščenje skupnih prostorov in okolice hiše; — stroške za centralno kurjavo ter servisna popravila, vključno z amortizacijo opreme kotlovnice, stroški odvoza pepela in bruto osebnimi dohodki kurjača in hišnika; — stroške etažne kurjave in drugih načinov ogrevanja stanovanj, oziroma poslovnih prostorov. b) Tekoče vzdrževanje skupnih delov stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb bremeni sredstva hiše, zlasti pa: — vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin in parkirnih prostorov na funkcionalnem zemljišču zgradbe; — popravila in zamenjava manjših dotrajanih delov instalacij, opreme in elementov v skupnih prostorih; — manjša popravila v kotlarni centralnega ogrevanja; — delna zamenjava strešne kritine: — manjša popravila ravnih streh, balkonov in teras; — čiščenje in manjša popravila kleparskih zaščitnih del. žlebov in peskolovcev; — popravilo strelovoda in preizkus prevodnosti: — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji; — popravilo in zamenjava dimnih vratič in dimniških kap: — stroški servisov za osebna in tovorna dvigala: — popravilo ometa v skupnih prostorih; / — manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih; r- manjša popravila tlakov v skupnih prostorih: ^ — slikanje in pleskanje skupnih prostorov ter stopniščne ograje; — pleskanje instalacij v skupnih prostorih zgradbe: — vzdrževanje skupnih TV naprav: — vzdrževanje svetlobnih jaškov in zaščitnih 'mrež: ^ — stroški deratizacije zgradbe; _______, Št. 24 — 31. decembra 1969 — čiščenje hišne kanalizacije m priključkov na zgradbo; — stroški zavarovanja zgradbe; — čiščenje greznic, ponikovalnic, sme-. tiščnih jam in jaškov; — stroški čiščenja snega s streh, strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo; — stroški za požarnostne naprave; — stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanje tekočega vzdrževanja. Stroški neposrednega upravljanja zgradbe, nabave zastav in drogov za zastave, oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznama stanovalcev in številčenja stanovanj, predpražnikov, veder za vodo, lopat za sneg in drugega orodja, naprav zs kolesa izven hiše. lestev, braze za zapiranje vrat, ključavnic in ključev (prva nabava), ter najnujnejše opreme prostorov, v katerih posluje hišni svet, gredo v breme sredstev tekočega vzdrževanja hiše. 9. člen Višino sredstev za kritje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v družbenem upravljanju in so našteti pod b) točko 8. člena tega odldka, določi po predhodni razpravi na skupščini stanovalcev delavski svet organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v širšem sestavu, odvisno od potreb stanovanjske hiše. Del najemnine poslovnih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiše, se določi s posebnim splošnim aktom stanovanjskega podjetja, pri čemer pa znesek na kvadratni meter koristne površine. namenjen za to, ne more biti manjši od zneska dela stanarin iz 1. odstavka tega člena S sredstvi iz prejšnjih dveh odstavkov razpolaga organ upravljanja hiše, ki pooblasti svojega predstavnika za podpisovanje naročilnic in za potrjevanje izvršenih del. 10. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori izvaja dela na vzdrževanju in sanacijah' stanovanjskih ter poslovnih zgradb v skladu s sprejetim programom v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago. 11. člen Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju organizacije za gospodarjenje, so dolžni prispevati sorazmeren del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje v smislu določil 16. in 17. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št. 43/65 in 57/65). 12 člen Izvajanje določil tega odloka natančneje določa organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini. 13. člen Spore med stanovalci in najemniki ter organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami glede pravic in dolžnosti, določenih po tem odloku, rešuje stanovanjska arbitraža Stranka, ki ni zadovoljna z odločbo stanovanjske arbitraže, lahko sproži spor pri pristojnem občinskem sodišču. 14. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za Vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Uradni glasnik, št. 16/66). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 010-33/69-4/3 Ilirska Bistrica, 23. decembra 1969 Namestnik predsednika Stane Logar, 1. r. 4 STANOVANJSKO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica razpisuje na podlagi 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66) ter 13. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 11/67) JAVNI NATEČAJ I. Za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu na Partizanskem hribu v Ilirski Bistrici: — stavb. pare. št. 1038/5, površina 567 kvadratnih metrov; stavb. pare. št. 1032/2, površina 347'm*; stavb. pare. št. 956/19, površina 784 m2; stavb. pare. št. 986/1, površina 576 m2, stavb. pare. 986/2, površina 795 m2; stavb. pare. št. 986/5, površina 602 kvadratna metra. Izklicna cena za posamezno stavbno parcelo je 12 dinarjev za m*. II. Rok pričetka graditve hiš se določi v letu 1970, rok dokončanja pa v letu 1973. III Kupnino je plačati v roku 8 dni po prejemu fakture, sicer zapade na natečaju pridobljena pravica do uporabe stavbnega zemljišča in do vračila vplačane varščine. IV. Udeleženci javnega natečaja morajo plačati varščino v znesku 1000 dinarjev za parcelo. V. Natečaj bo v prostorih Stanovanjskega podjetja 11. Bistrica v ponedeljek, 26. januarja 1970, s pričetkom ob 10 uri. Stavbno zemljišče bo oddano najboljšemu ponudniku. Udeleženci javnega natečaja se morajo izkazati s potrdilom o vplačilu varščine, ki se plača Stanovanj- ! skemu podjetju na tek. račun št. 5221-781-2 ali pa pred pričetkom javnega natečaja pri blagajni podjetja. OBč!NA !ZOLA * a Na podlagi 9. in 14. člena zakona o ^ prispevkih in davkih občanov (Uradni list " SRS, št. 7/69) in 102. člena statuta občine^ Izola je skupščina občine Izola na seji ob- * činskega zbora in na seji zbora delovnih * skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela H ODLOK X O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH Q ODLOKA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV V OBČINI IZOLA ? 1. člen j* V uvodnem besedilu odloka o prispev- kih in davkih občanov v občini Izola ' (Uradne objave, št. 3/69) se črtajo citacije Uradnega lista SRS. namesto njih pa se ? citira Uradni list SRS. št. 7/69. 2. člen 8 člen se spremeni in se glasi: )>Najnižje osnove za odmero prispevka ^ iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih ^ gosoodarskih dejavnosti (v nadaljnjem be-^ sedi''! prispevek od obrtnih dejavnosti) za^ z."'''-'nrp ki piačuieio prispevek po de-,^ janskem dohodku, znašajo: 3t. 24 — 31. decembra 1969 "URADNE OBJAVE^ Najnižja R Skupina dejavnosti letna osnova D N dinarjev 1. kovinarska 28.000 2. eiektro 29.000 3. gradbena 30.000 4. kemična 31.000 5. tekstilna in usnjarska 20.000 6. osebne storitve 20.000 7. Gostinska a) v mestu in predmestju b) ob cestah 1. in 111. reda ter v turistično 35.000 pomembnih krajih 30.000 c) v drugih krajih 25.000 8. Avtoprevozniška a) prevoz potnikov 20.000 b) prevoz blaga 30.000 9. Druge obrtne in gospodarske dejavnosti 21.000 .0. Lesna 25.000 Najnižje osnove iz prejšnjega odstavka ;e lahko zmanjšajo: 1. zavezancem obrtnih storitvenih de-iavnosti, ki so po določbah tarifne št. 3 arife občinskega prometnega davka (Urad-le objave, št. 3/69) oproščeni občinskega prometnega davka od storitev; 2. zavezancem obrtnih storitvenih in ;radbenih dejavnosti s podeželja, če pre-ežno opravljajo storitve občanom; 3. Zavezancem proizvodnih obrtnih de-avnosti, ki poslujejo prvo leto do 25 %, zavezancem storitvenih obrtnih dejavnosti )a do 50% osnove, če ne izpolnjujejo po-;ojev za zmanjšanje po prvih dveh točkah ega odstavka, c 3. člen V zadnjem odstavku 9. člena se namero *74. člena* vstavi besedilo *85. člena*. 4. člen V 24. členu se drugi odstavek črta. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-avi v Uradnih objavah, uporablja pa se )d 1. januarja 1970. Št.: 420-47/69 Izola, 30. decembra 1969 Predsednik Jernej Humar, 1. r. Na podlagi 5. in 35. člena temeljnega :akona o prometnem davku (Uradni list ;FRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, .4/67, 28/68, 30/68, 40/68 in 11/69) in 102. lena statuta občine Izola je skupščina obme Izola na seji občinskega zbora in na eji zbora delovnih skupnosti dne 30. de-:embra 1969 sprejela ODLOK ) DOPOLNITVI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI IZOLA 1. člen V opombi 2 tar. št. 1 tarife občinskega )rometnega davka (Uradne objave, št. 3/69) e za besedami *ne plačuje* dodajo bese-!e *od trajno žarečih peči na premog in*. 2. člen V opombi 1 tar. št. 3 tarife občinskega )rometnega davka se za besedo *dimni-:arska* dodajo besede *fotografska, kemič-io čiščenje tekstilnih izdelkov*. 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od .. januarja 1970. Št.: 421-11/69 Izola, 30. decembra 1969 Predsednik Jernej Humar, L r. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o financiranju družbeno-političnjh skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68), §, člena odloka o ustanovitvi sklada za pošpe^evanje telesne kulture v občini Izola (Uradne objave, št. 20/68) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE TELESNE VZGOJE 1. člen Stopnja občinskega prispevka za financiranje telesne vzgoje znaša 0,40% od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. 2. Men Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo v skladu za pospeševanje telesne kulture in se smejo uporabiti v razmerju 50 % za redno dejavnost telesne kulture in 50% za investicijske objekte za telesno kulturo. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Št.: 402-85/69 Izola, 30. decembra 1969 Predsednik Jernej Humar, 1. r. Na podlagi 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, 5/68, 27/68 in 40/68) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI 1. člen Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 2,80 % od osnove po prvem odstavku 26. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 2. člen Del občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 20 %. 3. člen Del občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno za izobraževanje znaša 20%. Osnova za obračun dela občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno je podoblika dohodka 211 po bilanci dohodkov proračuna. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju sredstev za financiranje Temeljne Izobraževalne skupnosti (Uradne objave, št. 4/69). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St.: 402-86/69 Izola, 30. decembra Predsednik Jernej Humar, 1. r. 145 Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10/65 in 23/67) 1. In 1. a člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 40/67) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE IZOLA 1. člen Uporabniki mestnega zemljišča plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu — prispevek), ki je določen s tem odlokom. 2. člen Za mestno zemljišče velja po tem odloku zazidano ali nezazidano zemljišče, ki je določeno z urbanističnim programom občine Izola (Uradne objave, št. 17/68). 3. člen Prispevek se ne plačuje za mestno zemljišče, ki ga uporabljajo koristniki v namene, predvidene v 3. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Prispevek se tudi ne plačuje za zemljišča: — ki se uporabljajo za šolstvo, kulturo in prosvetno dejavnost, — ki se uporabljajo za telesno-kulturno udejstvovanje, — ki jih uporabljajo državni organi in ustanove, ki se financirajo iz proračuna občine, — ki jih uporabljajo socialni zavodi. Prav tako ne plačujejo prispevka za uporabo mestnega zemljišča stanovalci, M prejemajo socialno podporo. 4. člen Glede na lego mestnega zemljišča, prometno povezavo s centrom, opremljenost s komunalnimi napravami, racionalnost uporabe zemljišča in druge, za njegovo uporabo pomembne okoliščine, se mestno zemljišče uvrsti v dve kategoriji, in sicer: V I. kategorijo se uvrstijo zemljišča ob naslednjih ulicah in trgih: Trg pri bolnišnici, ulica Borisa Kraigherja, Levstikova ulica, del Kopališke ulice — od kopališča do strnjenega naselja, Kosovelova ulica do križišča, Premrlova ulica, Trg padlih, Cankarjev drevored, Plenčiče-va ulica, Brkinska ulica, ulica Svobode, Trg 29. novembra, Kristanov trg, Nabrežje Borisa Kidriča, Bazoviška ulica, Kraška ulica, Zupančičeva ulica, Prešernova cesta, Kajuhova ulica, ulica Oktobrske revolucije, Kosova ulica, ulica Elvire Vatovec, Pitto-nijeva ulica, Postojnska ulica, Volaričeva ulica, Drevored 1. maja, ulica Prekomorskih brigad, Leninova ulica, Gorkijeva ulica, Dantejeva ulica, Tomažičeva ulica, Morova ulica in turistični območji Simonov zaliv in Belvedere. V II. kategorijo se uvrstijo vsa druga mčstna zemljišča. 5. člen Prispevek se plačuje: a) od vsakega kvadratnega metra stanovanjske površine ne glede na to, ali se uporablja za stalno ali za začasno prebivališče; b) od vsakega kvadratnega metra prostora, na katerem se opravlja pridobitna dejavnost; 146 "URADNE OBJAVE* St. 24 — 31. decembra 1 c) od vsakega kvadratnega metra garaž, zgrajenih izven hiš. Za prostor, na katerem se opravlja pridobitna dejavnost, se smatra zgrajen koristni prostor, ki se uporablja za poslovno dejavnost, nepokrit skladiščni, delovni in poslovni prostor, razen parkov, zelenic, plaž, parkirnih prostorov in zemljišč ob morski obali, za katero se plačuje prispevek po drugih predpisih. 6. člen Prispevek se plačuje od površinske enote zgrajenih objektov in poslovnih površin in znaša mesečno: — na zemljišču I. kategorije 0,15 dinarjev od kvadratnega metra — na zemljišču II. kategorije a) stanovanjski prostori 0,9 dinarjev od kvadratnega metra b) poslovni prostori 0,i5 dinarjev od kvadratnega metra. 7. člen Prispevek mora plačati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec imovine, navedene v 5. členu. V stanovanjskih hišah oziroma stanovanjih mora plačati prispevek nosilec stanovanjske pravice. 8. člen Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, določi z odločbo mesečni znesek prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Pri gostinsko-turističnih objektih upošteva ta organ sezonski značaj posameznih objektov. 9. člen Prispevek se plačuje mesečno vnaprej do vsakega 5. dne v mesecu. 10. člen Prispevek se plačuje in zbira v skladu za komunalno urejanje zemljišč (komunalni sklad) in se sme uporabljati samo za komunalno ureditev in za gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih objektov, ki pripomorejo k ugodnejši uporabi zemljišča. O uporabi sredstev odloča upravni odbor sklada, ki ga imenuje skupščina občine Izola v skladu s statutom tega sklada. 11. člen Svet za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Izola izdaja po potrebi navodila za izvajanje tega odloka. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. januarja 1970 dalje. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Izola (Uradne objave, št. 1/66, 4/66, 9/66 in 21/66). St.: 420-48/69 [ Izola, 30. decembra 1969 ^ Predsednik Jernej Humar, 1. r. Na podlagi 47. in,64. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65. 43/67 in 40/68), 102. in 111. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra sprejela —. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1970 1. člen Proračun občine Izola za leto 1970 obsega: dinarjev — dohodke 5,385.300 — razporejene dohodke 5,105.300 — nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) 40.000 — odvod prispevka za uporabo mestnega zemljišča v Sklad pred razporeditvijo dohodkov 240.000 2. člen Rezervnemu skladu občine Izola pripada 1 % od vseh dohodkov proračuna, razen od prenešenih sredstev, dopolnilnih sredstev in sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 3. člen Občinskemu skladu za urejanje mestnih zemljišč pripadajo vsa zbrana sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča in se odvajajo v sklad pred razporeditvijo dohodkov. 4. člen Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna v določenem znesku za redno dejavnost organov uprave, se razporedijo s posebnim finančnim načrtom, ki ga sprejme svet delovne skupnosti. 5. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Izola je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke. O tem je svet dolžan naknadno poročati skupščini občine. 6. člen Sredstva za skupno financiranje služb in zavodov se odvajajo na račune pristojnih služb in zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi službami in zavodi. < 7. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme finančni organ skupščine občine Izola za redno izvrševanje^ proračunskih izdatkov najeti posojilo iz občinskega rezervnega sklada. DOHODKHV IN RAZPOREDITEV D IIODKOV PRORAČUNA OBČINE IZO ZA LETO 1970 Vrsta Dohodki dohodkov Skups 1 Prispevki 2,463. 2 Davki 2,041. 3 Takse 457. 5 Dohodki po posebnih zvez- 6 nih predpisih 240 Dohodki organov in drugi dohodki 37. 7 Dopolnilna sredstva 28. 9 Prenešena sredstva 118. Skupaj 5,385. Odvod prispevka za urejanje mestnega zemljišča 240. Skupaj dohodki 5,145. štev. Razporeditev dohodkov glav. namena Sku 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 100. 03 Kulturno-prosvetna dejav- nost 219.! 04 Socialno varstvo 648J 05 Zdravstveno varstvo 120.' 06 Komunalna dejavnost 535.) 07 Delo državnih organov 2,120.! 12 Dejavnost krajevnih skup- nosti 103. 13 Dejavnost družbeno politič- nih organizacij 313! 14 Negospodarske investicije 840.) 16 Gospodarski posegi 55.) 17 Proračunske obveznosti iz preteklih let 100.) 18 Vlaganje v rezervni sklad 50.) 19 Nerazporejeni dohodki 40) Skupaj razporejeni dohodki 5,145.! Na podlagi drugega odstavka 144. čle zakona o narodni obrambi (Uradni ! SFRJ, št. 8/69) in 102. člena statuta obči Izola je skupščina občine Izola na seji ( činskega zbora in na seji zbora delov! skupnosti dne 30. decembra 1969 sprej ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA UČNIH Ul POUKA ZA OBRAMBO IN ZAŠCIT( V OBČINI IZOLA 8. člen Če zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da je verjetno, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, lahko upravni organ, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O takem ukrepu mora upravni organ obvestiti skupščino občine Izola in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. 9. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1970 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Št.: 400-16/69 Izola, 30. decembra 1969 Predsednik Jernej Humar, 1. r. 1. člen Pouk za obrambo in zaščito je obve: za vse občane od dopolnjenega 16. do ( polnjenega 65. leta starosti, če so ga zmo obiskovati. ! 2. člen Pouk prebivalstva se sestoji iz osn< nega in dopolnilnega pouka. Osnovni po ki zajema vse občane od dopolnjenega do dopolnjenega 65. leta starosti, izvzet osebe iz 141. člena zakona o narodni < rambi. ki so končale pouk med šolanj na osnovni, srednji, višji ali visoki šol' osebe, ki so odslužile vojaški rok ali ^k( čale pouk iz 143. člena zakona o naro( obrambi, sme skupaj trajati do tride učnih ur. & Dopolnilni pouk zajema vse občane, $ so končali osnovni pouk za obrambo ]( zaščito in sme trajati največ deset ur t leto. Pouk prebivalstva se organizira in vaja v obliki predavanj, tečajev, semim jev, praktičnih vai in na drug prime:!: način 3. člen t Osnovni pouk obveznikov, ki so raz^ rejeni v enote civilne zaščite, sme traj St. 24 — 31. decemhm 1Q*M* VPADNE OBJAVE^ 147 skupaj do sto učnih ur, dopolnilni pa do deset ur na leto. Občani, ki so razporejeni v enote civilne zaščite, so dolžni obiskovati pouk iz prvega odstavka tega člena Pouk pripadnikov teritorialne obrambe se opravlja po zakonu o vojaški obveznosti. 4. člen Pouk za obrambo in zaščito se izvaja praviloma izven delovnega časa. Svet za narodno obrambo je pooblaščen, da z načrtom za vsako leto natančneje določi število učnih ur za posamezne kategorije obveznikov v okviru določb tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 22-25/69 Izola, 30. decembra 1969 Predsednik Jernej Humar, 1. r. Na podlagi 13. in 38. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 23 67, 11/68 in 40/68), 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in na predlog Splošnega komunalnega podjetja Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 dala / SOGLASJE K CENAM SPLOŠNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA IZOLA ZA ZBIRANJE IN ODVOZ SMETI NA OBMOČJU MESTA IZOLA I. Daje se soglasje k cenam Splošnega komunalnega podjetja Izola glede obveznega zbiranja in odvoza smeti na območju mesta Izola, in sicer: mesečno 1. za prostore gospodinjstva 0,15 din/m* 2. za poslovne prostore negospodarstva 0,18 din/m* 3. za poslovne prostore gospodarskega značaja 0,45din/m* II. To soglasje začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Z dnem uveljavitve tega soglasja preneha veljati soglasje, ki ga je sprejela skupščina občine Izola dne 7. junija 1969 (Uradne objave, št. 17/66). St.: 353-53/69 Izola, 30. decembra 1969 Predsednik Jernej Humar, I. r. OBčtNA KOPER Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64, 43/67 in 40/68) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1970 1. člen Proračun občine Koper za leto 1970 obsega: dinarjev dohodke v znesku 20,891.000 razporejene dohodke v znesku 20,690.000 nerazporejene dohodke (tekočo ^ proračunsko rezervo) v znesku 201.000 2. člen Rezervnemu skladu občine Koper pripada 1 % od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Koper, razen prenesenih sredstev in prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 3. člen Upravnim organom občine Koper in medobčinskim službam pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo povračilo plačanih osebnih in materialnih izdatkov. Medobčinskemu javnemu pravobranilstvu pripadajo poleg v proračunu razpore- OBClNSKA VOLILNA KOMISIJA IZOLA POROČILO O IZIDU NADOMESTNIH VOLITEV ODBORNIKOV ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI Po pregledu volilnih spisov in preštetju nadomestnih volitev odbornikov zbora de-glasov je komisija ugotovila, da je bil izid lovnih skupnosti na dan 11. decembra 1969 tale: Volilna enota Število vpisanih volivcev Kandidati Glasovalo za kandidata Število neveljavnih glasovnic 11 204 Jamšek ing. Jože 75 8 Kaligarič Silvano 74 18 172 Novak dr. Rajko 84 5 2en-Boh dr. Božena 45 Na podlagi 12. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin so bili izvoljeni na nadomestnih volitvah v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Izola tile odborniki: — v skupini gospodarstva: v volilni enoti št. 11: Jamšek Ing. Jože, Izola. Okt. revolucije 25; — v skupini zdravstva in socialnega varstva: v volilni enoti št. 18: Novak dr. Rajko, Izola, Kidrič, nabrežje 6. Št.: 013-3/69 Izola, 11. decembra 1969 Tajnik Stanko Vatovec, 1. r. Predsednik Cvetko Spìndicr, 1. r. Clan Miian Babič, 1. r. j jenih dohodkov tudi dohodki, doseženi z zastopanjem zavodov in refundacije socialnega zavarovanja. Občinskemu sodišču, sodniku za prekrške in medobčinskemu javnemu tožilstvu pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki od refundacij socialnega zavarovanja. 4. člen Sredstva za opremo upravnih organov se odvedejo v sklad opreme občinskih upravnih organov, od tega 50.000 dinarjev namensko kot soudeležba za nabavo knjižnega stroja Ascotta. 5. člen Sredstva za krajevne skupnosti v znesku 1,400.000 dinarjev razporedi na posamezne krajevne skupnosti svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve v sporazumu s predstavniki krajevnih skupnosti. 6. člen Sredstva pobranega prispevka za uporabo mestnega zemljišča pripadajo v višini 100 % skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč na območju občine Koper. 7. člen S sredstvi za ^nagrade 15. maja* razpolaga odbor, ki je določen z odlokom občinske skupščine o ustanovitvi ^nagrade 15. maja*. 8. člen Svet za proračun in finance skupščine občine Koper je pooblaščen razporejati sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke posameznih postavk proračuna in dovoljevati izplačila za izredne nepredvidene izdatke. O tem mora naknadno poročati skupščini. 9. člen Svet za proračun in finance skupščine občine Koper je pooblaščen odločati o kratkoročni zadolžitvi občine do višine 1,500.000 dinarjev, kadar dohodki med letom neenakomerno pritekajo. 10. člen Svet za proračun in finance je pooblaščen, da predpiše za vse koristnike proračunskih sredstev omejitev do 7 % njihove predvidene potrošnje. Omejitev se ne more predpisati za ob-^ veznosti iz naslova posojil, proračunskih obveznosti iz preteklih let in obveznega vlaganja v rezervni sklad. 11. člen Pregled dohodkov proračuna občine Koper za leto 1970 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1970, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 12. člen V posebni prilogi proračuna so razporejena sredstva za odškodnino nacionalizirane imovine občine Koper za leto 1970, ki izkazujejo 2,240.000 dinarjev dohodkov in 1,818.000 dinarjev izdatkov. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januarja 1970. Št. 400-43/69 1 Koper, 30. decembra 1969 ^ Predsednik Miro Kocjan, 1. r. 148 "URADNE OBJAVE* PREGLED DOHODKHV EN RAZPOREDITEV DO MODROV PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 1970 Vrsta Dohodki dohodkov Skupaj 1 Prispevki 9,306 000 2 Davki 8,439.000 3 Takse 2,571.000 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 420.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 425.000 9 Prenesena sredstva 150.000 Skupaj dohodki 21,311.000 Manj prispevek za uporabo mestnega zemljišča 420.000 Skupaj 20.891.000 Štev. Razporeditev dohodkov glav. namena Skupaj 01 Vzgoja in izobraževanje 20.000 03 Kulturno-prosvetna dejavnost l,450.u00 04 Socialno skrbstvo 2,757.000 05 Zdravstveno varstvo 993.000 07 Delo državnih organov 6,840.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,400.000 13 Dejavnost družbeno-poli- tičnih organ, in društev 1,520000 14 Negospodarske investicije 2,880.000 15 Gospodarske investicije 240.000 16 Gospodarski posegi 180.000 17 Proračunske obveznosti iz preteklih let 700.000 18 Rezervni sklad 210.000 19 Nerazporejeni dohodki 201.000 Skupaj 20,891.000 Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni iist SRS št. 7/69) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV V OBČINI KOPER 1. člen V 2. členu odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Koper (Uradne objave št. 1/69) se stopnja *1,37%« nadomesti s stopnjo *1,63%". 2. člen V 3. točki 5. člena se besedilo »za dobo 20 let* nadomesti z besedilom »za dobo 10 let*. 3. člen Prvi odstavek 6. člena se spremeni in se glasi : »Najnižje osnove za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu »prispevek od obrtnih dejavnosti*) za zavezance. ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku, znašajo: 1 kovinska dinarjev a) proizvodna 34 000 b) storitvena 29.000 2. elektro 32.000 3. gradbena 35000 4. kemična 31 000 5. tekstilna, in usnjarska 26000 6 lesna 29.000 7. živilska 35 000 8. osebne storitve 24 000 9 avtoprevozništvo a) prevoz potnikov 25.000 b) prevoz blaga 33.000 10. vse ostale obrtne in druge gospodarske dejavnosti: a) proizvodnja 36.000 b) storitve 25.000 11. gostinstvo: a) v mestu 39.000 b) ob cestah 1. in II. reda 35.000 c) v drugih krajih 29.000 V drugem odstavku se začetna beseda »najvišje* nadomesti z besedo »najnižje*. 4. člen V 6. točki 8. člena se številka citiranega člena »74« nadomesti s številko »85«. 5. člen 3. točka 11. člena se spremeni in se glasi: »3. samostojni obrtniki in zavezanci intelektualnih storitev, ki vložijo svoja sredstva ali sredstva iz kreditov za gradnjo ali usposobitev novih ali obstoječih poslovnih objektov, se oprostijo plačila prispevka za dobo 3 let, če vložijo v te namene do 100.000 dinarjev, oziroma za dobo 5 let, če vložijo nad 100.000 dinarjev. Omejitev pa je, da letna davčna olajšava ne sme presegati 5,000.000 dinarjev, v vseh letih pa ne več kot 20 % vrednosti investicij*. 6. Člen 13. člen se spremeni in se glasi: »Najnižje osnove za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu »prispevek od intelektualnih storitev«) znašajo: dinarjev 1. za pravnike s sodniškim izpitom 42.000 2. za zobozdravnike 38.000 3. za dentiste —" 30.000 4. za ostale intelektualne poklice 30.000 7. člen V 22. členu se drugi odstavek črta. 8. člen V prvem odstavku 31. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Določbe o stopnjah prispevkov od teh dejavnosti se uporabljajo le v primerih, če je tako za zavezance ugodnejše.* 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Št. 420-4 69 Koper, 30. decembra 1969 Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 16/67, 5/68, 27/68 in 40 68) ter 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O STOPNJAH OBČINSKIH PRISPEVKOV IN DAVKOV ZA FINANCIRANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ^ V OBČINI KOPER 1. člen 1. členu odloka o stopnjah občinskih prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper (Urad objave št 1/69) se stopnja »3,37 %* nadomesti s stopnjo »3,57 %*. _____________3* — 31. decembra 1969 Za dosedanjim oe&eunuin se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji 3,11%, je dohodek temeljne izobraževalne Skupnosti prispevek, ki ustreza stopnji 0.46%, pa dohodek sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Št. 420-9/69 Koper, 30. decembra 1969 Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi 5. in 35. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52 66, 31/67, 54/67, 26 68. 30/68, 40 68, 48/68 in 11/69) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI KOPER 1. člen 1. opomba k tarifni številki 3 odloka o občinskem prometnem davku v občini Koper (Uradne objave, št. 20/68) se spremeni in se glasi: »1. Prometnega davka po tej tarifni številki so oproščene tele obrtne dejavnosti: krojaška, šiviljska, pleti!jska. kozmetična. čevljarska, kovaška, kolarska, fotografska, krpanje nogavic, kemično čiščenje tekstilnih izdelkov, brivska in frizerska*. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Št. 421-19/69 Koper, 30. decembra 1969 Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list št. 36/64, 43/67 in 40 68), 2. člena odloka o ustanovitvi cestnega sklada občine Koper (Uradni glasnik št. 3/65) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O STOPNJAH OBČINSKIH DAVKOV ZA FINANCIRANJE CESTNEGA SKLADA OBČINE KOPER 1. člen V 1. členu odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje cestnega sklada občine Koper (Uradne objave št. 14/69) se stopnja »7 %* nadomesti s stopnjo »12 %*. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Št 420-6/69 Koper, 30. decembra 1969 Predsednik Miro Kocjan, 1. r §t. 24 — 31. decembra 10M /^URADNE OBJAVE* 149 Na podlagi neutra odstavka 13. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64, 43/67 in 40/68), 6. člena odloka o ustanovitvi sklada za kmetijstvo (Uradne objave št. 2/69) in 123. člena statuta ob'-ine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O STOPNJAH OBČINSKIH PRISPEVKOV ZA FINANCIRANJE /SKLADA ZA KMETIJSTVO 1. člen V 1. členu odloka o stopnjah občinskih prispevkov za financiranje sklada za kmetijstvo (Uradne objave št. 1/69 in 21/69) se stopnja "15 %* nadomesti s stopnjo >>25 %«. 2. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Št. 420-5/69 Koper, 30. decembra 1970 Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64, 43/67 in 40/68), 7. člena odloka o ustanovitvi sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja (Uradne objave št. 14/67) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O STOPNJAH OBČINSKIH DAVKOV ZA FINANCIRANJE SKLADA ZA INVESTICIJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBČINI KOPER 1. člen V prvem odstavku 1. člena odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja (Uradne objave št. 1/69 in 14 69) se stopnja *7 %* nadomesti s stopnjo *19 %.. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v UradniH objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Št. 420-6/69 Koper, 30. decembra 1969 Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. decembra 1969 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA CONE KOMUNALNE INDUSTRIJE V KOPRU i člen Potrdi se zazidalni načrt cone. komunalne industrije v Kopru, ki ga je izdelal Invest-biro Koper pod št. 68/71, v aprilu 1969 in je bil javno razgrnjen v času od 16. junija do 16. julija 1969. Zazidalni načrt obsega: 1. tehnično poročilo z urbanističnimi Pogoji, 2. geodetsko podlago, 3. obstoječe stanje z vrisanimi komunalnimi napravami, varianto semedelskega obrobnega kanala in servisno cesto, 4. novo parcelacijo in nove komunalne naprave. Zazidalni načrt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 350-12/69 Koper, 16. decembra 1969 Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15/67) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. decembra 1969 sprejela ODUOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZUNANJEM VIDEZU IN KOMUNALNI UREDITVI NASELIJ V OBČINI KOPER 1. člen 46. člen odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naselij v občini Koper (Uradne objave, št. 15/69) se spremeni in se glasi: "Delovne in druge organizacije, lastniki oziroma upravljalci zgradb in hišniki na območju občine Koper so dolžni skrbeti, da so na dan državnih, republiških in krajevnih praznikov, ob posebnih prilikah pa na splošen poziv pristojnega občinskega upravnega organa, izobešene zastave.* 2. člen 7. točka 59. člena se spremeni in se glasi: "Kršilci določb 47., 48. in 49. člena odloka se kaznujejo po 4. točki 18. člena oziroma po 11. točki 17. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 38/59).* 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-58/69 Koper, 16. decembra 1969 Predsednik Miro Kocjan, 1. r. OBčtNA PtRAN Na podlagi 24., 25. in 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) ter 88. člena statuta občine Piran je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Piran na seji dne 4. decembra 1969 sprejel ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE PIRAN 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti ^kupščine občine Piran v volilni enoti št. 6, ki obsega delovno organizacijo Splošna plovba Piran. 2. člen Nadomestne volitve bodo dne 23. januarja 1970. 3. člen Za izvršitev tega odloka skrbi občinska volilna komisija. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Objavi se tudi v volilni enoti. St.: 013-13/69 Piran, 4. decembra 1969 Predsednik zbora delovnih skupnosti Plinio Tomasin, 1. r. Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1969 1. Člen 1. člen odloka o proračunu občine Piran za leto 1969 (Uradne objave, št. 3/69) se spremeni tako, da se glasi: "Proračun občine Piran za leto 1969 obsega: — dohodke v znesku 8,491.840 dinarjev, — razporejene dohodke 8,386.840 dinarjev, — nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) 105.000 dinarjev.* 2. člen Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »Od dohodkov prometnega davka od storitev, ki se plačuje po delu ,B' tarife št. 5, točke b) odloka o občinskem prometnem davku v občini Piran (Uradne objave, št. 20/68), pripada posebnemu računu za investicije v šolstvu, prosveti in kulturi, telesni vzgoji ter za varstvo otrok 56 %, cestnemu skladu občine Piran pa 44 % od ustvarjenih dohodkov.* 3. člen Spremembe proračuna za leto 1969 iz 1. in 2. člena so prikazane v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969. Št.: 400-34/68-69 Piran, 23. decembra 1969 Predsednica Jolanda Kos, 1. r. Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE PIRAN ZA CAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1970. LETA "URADNE On.TAVE* Ì5Ò Št. ^4 — 31. decembra 1969 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1970, se bodo proračunske potrebe občine Piran financirale na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov, vendar največ do četrtine izdatkov proračuna občine Piran za leto 1969. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna za leto 1970. 3. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko najame občina Piran posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz bančnih sredstev ali iz lastnih sredstev rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. leta. St.: 400-30/69 Piran, 23. decembra 1969 Predsednica Jolanda Kos, 1. r. Na podlagi 7. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11/65) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ROKIH ČIŠČENJA IN PREGLEDOVANJA KURILNIH NAPRAV IN DIMNIH VODOV 1. člen 2. člen odloka o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov (Uradni glasnik, št. 19/65 II.) se spremeni in se glasi: *Kuri!ne naprave na trda in tekoča goriva in njihovi dimni vodi lokalnih kurišč v stanovanjskih stavbah se čistijo od 1. novembra do I. maja vsak drugi mesec. Prvi pregled kurilnih naprav in dimnih vodov se opravi v mesecu maju, drugi pregled pa meseca oktobra, da se ugotovi, če so bile odpravljene pomanjkljivosti, ugotovljene pri prvem pregledu.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 22-68/65-69 Piran, 23. decembra 1969 Predsednica Jolanda Kos, 1. r. Na podlagi 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 72., 73., 74. in 75. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67, 30/68) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ENOTNEM RAZSEKU IN ENOTNEM NAČINU PRODAJE SVEŽEGA MESA V PRODAJI NA DROBNO NA OBMOČJU OBČINE PIRAN 1. člen 13. člen odloka o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na druo**^ im uat^acju oočine Piran (Uradne objave, št. 13/69) se spremeni in se glasi: ^Gospodarske organizacije in njihove pravne osebe ter samostojni mesarji, ki prodajajo meso na območju občine Piran v nasprotju z določbami tega odloka, se kaznujejo po določbah temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67 in 30/68).* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 38-2/69 Piran, 23. decembra 1969 Predsednica Jolanda Kos, 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 15/67, 23/67 in 40/68), 1. člena uredbe o prenehanju veljavnosti omejitev, predpisanih v zveznih predpisih o kontroli cen, ki jo izvajajo občine in republike (Uradni list SFRJ, št. 48/68) ter 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ODREDBO O SPREMEMBI ODREDBE O DOLOČITVI RAVNI CEN ZA NEKATERE PROIZVODE IN O DOLOČITVI MARŽ V PROMETU NA DROBNO I. V 1. točki odredbe o določitvi ravni cen za nekatere proizvode in o določitvi marž v prometu na drobno (Uradne objave, št. 6/68 in 3'69) se v podtočki 1 pod a) najvišja maloprodajna cena *2,70* dinarja nadomesti s ceno 2,85 dinarja in pod b) najvišja maloprodajna cena *3,04* dinarja nadomesti s ceno 3,19 dinarja. II. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 2 oktobra 1969 dalje. Št.: 38-4/68-69 Piran, 23. decembra 1969 Predsednica Jolanda Kos, 1. r. f OBČtNA POSTOJNA Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36 64) in 86 člena statuta občine Postojna (Uradni glasnik okraja Koper, št 9/64) je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1969 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE POSTOJNA ZA I. TRIMESEČJE 1970 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1970, se bodo proračunske potrebe občine Postojna začasno financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ do četrtine izdatkov proračuna občine Postojna za leto 1969. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Postojna za leto 1970. REKAPITULACIJA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE PIRAN ZA LETO 1969 A — DOHODKI De! i Besedilo Letni plan Povečanje Zmanjšanje Končni plan 1. Prispevki 2,613 500 — — 2,613.500 2 Davki 2,846840 749.600 — 3,596.440 3. Takse 1,321.900 — — 1,321.900 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih 300.000 _ 300.000 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 460.000 _ 460.000 9. Prenesena sredstva 200.000 — — 200.000 SKUPAJ DOHODKI (1 DO 9) 7,742.240 + 749.600 — 8,491.840 B - - RAZPOREDITEV DOHODKOV Del Besedilo Letni plan + Povečanje — Zmanjšanje Dokončni plan 01 Izobraževanje in vzgoja 20.000 — 10.000 10.000 02 Znanstvena dejavnost 20.000 20.000 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 550.600 + 10.000 560.600 04 Socialno skrbstvo 848.600 + 23.000 871.600 05 Zdravstveno varstvo 275.000 275.000 06 Komunalna dejavnost 1.009.500 + 74.000 1,083.500 — v odstotku — sklad za kom. dej. 300.000 — 300.000 07 Delo državnih organov 2,664.140 + 22.000 2,686.140 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 100.000 100.000 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev 405.000 405.000 14 Negospodarske investicije 420 000 — 420 000 — v odstotku — poseb. rač. 700.000 — 700 000 16 Gospodarski posegi 224.000 + 26.900 250.900 — v odstotku — cestnemu skladu — + 550.000 550.000 17 Proračunske obveznosti 70.000 + 6700 76.700 18 Vlaganje v posebno proračunsko re- zervo 67.400 + 10.000 77 400 19 Nerazporejeni dohodki 68.000 37 000 105 000 *. SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPO- REDITEV 7,742.240 + 749.600 8,491.840 8t 24 — 31. decembra 1960 3. člen Zaradi neenakomernega dotekanja proračunskih dohodkov lahko skupščina občine Postojna najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz bančnih sredstev ali Iz sredstev lastnega rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St.: 400-16 09 Postojna, 29. decembra 1969 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1969 Odlok o proračunu občine Postojna za leto 1.969 (Uradne objave št. 4/69) se spremeni tako, da se glasi: ODLOK O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1969 1. člen Proračunski dohodki občine Postojna za leto 1969 znašajo skupaj 7,857.612 dinarjev. 2. člen Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višini 7,857.612 dinarjev. 3. člen Od skupnih proračunskih dohodkov iz 1. člena tega odloka pripada 1 % rezervnemu skladu občine Postojna. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969. St.: 400-6 69 - Postojna, 29. decembra 1969 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. Na podlagi 86. člena statuta občine Postojna (Uradni glasnik okraja Koper, številka 9/64) je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DRUŽBENI DENARNI POMOČI SOCIALNO OGROŽENIM OBČANOM OBČINE POSTOJNA 1. člen V 3. členu odloka o družbeni denarni pomoči socialno ogroženim občanom občine Postojna (Uradne objave št. 18/66) se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita: Pri ugotavljanju dohodkov družine se upoštevajo vsi mesečni prejemki upravičenca in članov družine. Dohodki družine iz delovnega razmerja, pokojnine ali dru- *URADNE OBJAVE* gih virov ne smejo presegati 300 dinarjev mesečno na družinskega člana. Dohodki iz obrti in opravljanja samostojnih poklicev se ugotavljajo po predpisih za tekoče leto. Dohodki iz kmetijskih virov se ugotavljajo na podlagi katastrskega dohodka in ne smejo presegati 700 dinarjev letno na družinskega člana. Dohodki iz obrti in kmetijstva ne smejo znašati skupaj 350 dinarjev mesečno na družinskega člana. V upravičenih primerih (huda bolezen ipd.) lahko komisija za podeljevanje družbene denarne pomoči dodeli družbeno denarno pomoč brez upoštevanja pogojev, določenih v prejšnjem odstavku. 2. člen Prvi stavek tretjega odstavka 6. člena se spremeni in se glasi: s Stalna družbena denarna pomoč znaša največ 200 din mesečno.* 3. člen 21. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: ^Organi, pristojni za izvajanje tega odloka so: — komisija za podeljevanje družbene denarne pomoči, ki jo imenuje skupščina občine Postojna na predlog sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo, — upravni organ skupščine občine Postojna, — organi krajevnih skupnosti in organizacije RK.* 4. člen 22. člen se spremeni in se glasi: )>Komisija za podeljevanje družbene denarne pomoči odloča: — o priznavanju pravice za polno ali brezplačno oskrbnino v zavodih, pri rejnikih ali za nego na domu; — o priznanju olajšav samoplačnikov za zdravstveno varstvo; — o priznanju stalne, začasne, enkratne družbene denarne pomoči in šolske podpore; — na predlog zdravniške komisije odloča o pravici do brezplačnega klimatskega zdravljenja in o pravici do ortopedskih pripomočkov. V nujnih primerih, ki niso v nasprotju z odlokom in niso sporni, lahko o obliki družbene denarne pomoči odloča upravni organ. O svoji odločitvi mora poročati komisiji na naslednji seji.* 5. člen Za 22. členom se dodasta nova 23. in 24. člen, ki se glasita: s23. člen Upravni organ vodi postopek na prvi stopnji. 24. člen Krajevne skupnosti in organizacija RK rešujejo v sodelovanju z občani, družbenimi in delovnimi organizacijami na svojem območju vse probleme s področja socialnega varstva in varstva družine ter posebno varstva otrok s tem, da predlagajo skrbnike, iščejo rejniške družine in druge oblike varstva otrok ter odraslih in predlagajo strokovnim službam ter pristojnim organom ukrepe za rešitev določenih socialnih problemov, za katere sami niso pristojni ali nimajo za to potrebnega osebja in sredstev. O oblikah družbene pomoči iz 6. člena tega odloka razpravljajo organi iz prejšnjega odstavka na svojih sejah in dajejo pristojnim organom skupščine občine Postojna svoje predloge.* 6. člen Dosedanji 23., 24. in 25. člen postanejo 25., 26. in 27. člen. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 554-236/66-7 Postojna, 29. decembra 1969 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. Na podlagi 7. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, St. 11/65) in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list .SFRJ, št. 26/65) ter .86. člena sfatuta občine Postojna (Uradni glasnik okraja Koper, št. 9/64) je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. novembra 1969 sprejela ODLOK O ROKIH ČIŠČENJA IN PREGLEDOVANJA KURILNIH NAPRAV IN DIMNIH VODOV V OBČINI POSTOJNA 1. člen Kurilne naprave in dimni vodi se morajo na območju občine Postojna čistiti in pregledovati v rokih, ki jih določa ta odlok. 2. člen Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njihovi dimni vodi se čistijo vsaka dva meseca; plezalni dimniki zasebnih gospodinjstev, ki so zaprti, se čistijo vsake tri mesece, odprti plezalni dimniki pa vsakih šest mesecev. Kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se pretežno uporablja elektrika ali plin, se v času od 1. maja do 1. oktobra čistijo na zahtevo stranke. Dimovode teh kurilnih naprav pa se v tem času enkrat kontrolno pregleda. 3. člen Centralne kurilne naprave in dimni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah, slaščičarnah in podobnih objektih ter zavodih se morajo čistiti vsakih 14 dni, če se stalno uporabljajo. Centralne kurilne naprave, M služijo samo za ogrevanje prostorov, in njihovi dimni vodi se v času od 1. oktobra do 1. maja čistijo obvezno vsakih 14 dni. 4. člen Industrijski parni kotli in njih dimovo-di ter tovnrniški dimniki se čistijo v dogovorjenih rokih. Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se morajo očistiti vsaka dva meseca. 5. člen Dimniki plinskih kurilnih naprav se morajo čistiti trikrat letno, tuljave za zračenje pa dvakrat letno. 6. člen Na zahtevo stranke je dimnikar dolžan očistiti kurilne in dimne naprave, ki so navedene v tem odloku, tudi v krajšem roku. 7. člen Odstranjevanje pepela iz kurišč in vodnega kamna pri parnih kotlih ne spada k čiščenju po tem odloku. 8. člen Od obveznega čiščenja po tem odloku so izvzete naslednje kurilne naprave: štedilniki na plinsko gorivo in kurilno olje, 152 peči na gorilni plin in gorilno olje, kakor tudi premični štedilniki in premične peči na trda goriva. 9. člen Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi. 10. člen Saje, ki se s čiščenjem nabirajo na dnu dimniške tuljave, mora dimnikar odstraniti enkrat letno, po potrebi pa tudi večkrat in jih spraviti v primerne posode, ki jih preskrbi stranka. 11. člen Dimnikar ne sme zaračunati dimnikarske usluge, če je ni opravil. Ce uporabnik kurilne in dimne naprave ne dovoli dimnikarju opraviti čiščenja ali kontrolnega pregleda v določenem roku, sme dimnikar zaračunati stroške prihoda in zamude časa po veljavnem ceniku. O tem mora dimnikar obvestiti občinski upravni organ, pristojen za zadeve požarnega varstva. Za kontrolni pregled dimovodnih naprav, predpisan s tem odlokom, sme dimnikar zaračunati največ 50 % od cene, ki je določena za čiščenje take naprave. 12. člen Dimnikar je pred nastopom zimske dobe dolžan pregledati na svojem območju kurilne naprave in dimne vode, če so v uporabnem stanju. 13. člen Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. uporabnik, če ne dovoli dimnikarju v predpisanem roku očistiti kurilne ali dimne naprave ali če se namerno temu izmika, potem ko je bil pismeno obveščen; .. uporabnik dimne tuljave, če ne preskrbi dimnikarju ustrezne posode za odlaganje saj (10. člen); 3. uporabnik kurilne in dimne naprave, če dimnikarju ne dovoli ali mu onemogoči kontrolni pregled; 4. dimnikar, če na zahtevo uporabnika ne očisti kurilne ali dimne naprave v desetih dneh po vloženi zahtevi; 5. dimnikar, če ne odstrani saj z dna dimne tuljave, kot določa 10. člen tega odloka. Za druge kršitve tega odloka se uporabljajo določbe zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11/65). 14. člen Z dnem, ko stopi v veljavo ta odlok, preneha veljati odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov v občini Postojna (Uradni glasnik, št. 13/65). 15. člen Ta odlok stopi v veljavo 1. januarja 1970. Št.: 22-17/69-5/8 Postojna, 25. novembra 1969 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. Na podlagi 4. člena odloka o ustanovitvi skiada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV in o merilih za uporabo sredstev sklada (Uradne objave, št. 19/69) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. novembra 1969 aprejela naslednji -URADNE OBJAVE* S K L E P : Skupščina občine Postojna potrjuje statut sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na seji dne 30. oktobra 1969. Št.: 010-1/69 Postojna, 25. novembra 1969 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. Na podlagi 71. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 4. člena odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV in o merilih za uporabo sredstev sklada (Uradne objave, št. 19/69) je upravni odbor sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV na seji dne 30. oktobra 1969 sprejel STATUT SKLADA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA UDELEŽENCEV NOV 1. člen Sklad za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV (v nadaljnjem besedilu: sklad) v občini Postojna s sedežem pri občinski skupščini Postojna je ustanovila z odlokom o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV in o merilih za uporabo sredstev sklada (v nadaljnjem besedilu: odlok) skupščina občine Postojna na seji dne 18. septembra 1969. 2. člen Sklad je ustanovljen z namenom, da rešuje stanovanjska vprašanja udeležencev NOV, ki imajo stalno bivališče v občini Postojna, v okviru sredstev, ki se zbirajo po zakonu o prispevku za gradnjo stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 27/68), odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69), in po odloku iz 1. člena tega statuta. 3. člen Organ upravljanja sklada je 9-članski upravni odbor, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog ZZB NOV občine Postojna za mandatno dobo štirih let. Sklad predstavlja in zanj podpisuje predsednik upravnega odbora, ki ga imenuje občinska skupščina. Upravni odbor pa izvoli izmed sebe namestnika predsednika. V odsotnosti predsednika ima namestnik vse pravice in dolžnosti predsednika. Za namestnika predsednika je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov. 4. člen Upravni odbor dela na sejah. Seje sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, sklep pa je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo polovice članov upravnega odbora, komisije za vprašanja borcev NOV skupščine občine Postojna ali občinskega odbora ZZB NOV Postojna. O poteku seje se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o času in kraju ter o dnevnem redu, o navzočnosti članov, Št 24 — 31. decembra 1969 o predlogih in skiepm, o glasovanju, o ločenih mnenjih in podobno. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. 5. člen Naloge upravnega odbora sklada so zlasti, da: 1. sprejme statut sklada ter njegove spremembe in dopolnitve; 2. sprejme program dela, finančni načrt in zaključni račun sklada; 3. imenuje komisijo po 24. členu odloka; 4. sprejme listo o prednostnem vrstnem redu; 5. skrbi za zbiranje sredstev sklada; 6. spremlja in nddzoruje uporabo sredstev sklada; 7. opravlja še druge naloge, ki si jih postavlja v skladu s potrebami in ki mu jih naloži ustanovitelj sklada. 6. člen Sklad posluje po določbah temeljnega in republiškega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti. Sklad uporablja pečat občinske skupščine Postojna. 7. člen Sredstva sklada so: 1. sredstva, zbrana po določbah zakona o prispevku za gradnjo stanovanj za udeležence NOV; 2. dotacije republiškega odbora ZB NOV, namenjene za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV; 3. anuitete od danih kreditov za gradnjo stanovanj udeležencem NOV; 4. drugi dohodki. Upravni odbor sklada mora ta sredstva razporediti čimbolj racionalno, tako da se reši čim več stanovanjskih zadev borcev. Zato skrbi, da se ta sredstva povečajo s sredstvi delovnih organizacij, banke, stanovanjskega podjetja in upravičencev. 8. člen Dohodki in izdatki sklada se vsako leto določijo v finančnem načrtu, ki ga sprejme upravni odbor sklada, soglasje nanj pa da občinska skupščina. 9. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Podpisnike za banko določi upravni odbor na prvi seji. Zaključni račun sklada se predloži v potrditev občinski skupščini. 10. člen Za zakonitost in pravilnost uporabe sredstev sklada je odgovoren celotni upravni odbor. 11. člen Upravni odbor sklada je dolžan omogočiti vsaki zainteresirani organizaciji ali občanu vpogled v finančni načrt in zaključni račun sklada. 12. člen Upravni odbor sklada mora občasno, najmanj pa dvakrat na ieto kontrolirati porabo sredstev sklada. Ce upravni odbor ugotovi, da se sredstva sklada uporabljajo v nasprotju z odlokom o ustanovitvi skiada, tem statutom in finančnim načrtom, je doižan ustaviti nadaljnja taka izplačila iz sklada ter zahtevati od neupravičenih koristnikov vrnitev že prejetih sredstev sklada. Na izplačila iz prejšnjega odstavka je dolžan upravni odbor opozoriti upravni organ občinske skupščine, ki vodi finančne in administrativne posle za sklad. ^URADNE OBJAVE^ 153 §t. 24 — 31. decembra 1369 13. člen Sredstva sklada se dodeljujejo upravičencem iz 12. člena odloka in v skladu z merili, ki jih določa odlok. 14. člen Upravni odbor sprejme listo o prednostnem vrstnem redu upravičencev po predlogu, ki ga sestavi komisija iz 24. člena odloka Komisija ima predsednika in 10 članov in jo imenuje upravni odbor na predlog ZZB NOV občine Postojna. 15. člen Listo o prednostnem vrstnem redu sprejme upravni odbor preden začne razpolagati s sredstvi sklada. V upravičenih primerih upravni odbor lahko vnaša v vrstni red spremembe na predlog komisije iz 24. člena odloka. 16. člen Lista o prednostnem vrstnem redu se objavi v Uradnih objavah in se za 15 dni razgrne na oglasni deski na sedežu skupščine občine Postojna. Vsakega posameznega upravičenca se pismeno obvesti, na katero mesto v listi je uvrščen, z opozorilom, da je lista v celoti objavljena na oglasni deski in v Uradnih objavah. 17. člen O ugovorih upravičencev, ki jih lahko vložijo v 15 dneh potem, ko so obveščeni o uvrstitvi, odloča upravni odbor na sejah. Rešitev o ugovoru mora upravni odbor sprejeti najpozneje v 2 mesecih od dneva, ko je bil ugovor vložen. 18. člen Prošnje za dodelitev sredstev iz sklada rešuje komisija iz 24. člena odloka na sejah, ki jih sklicuje^ in ; vodi predsednik komisije. Komisija se sestaja po potrebi, vendar tolikokrat, da se vse zadeve rešijo najpozneje v 2 mesecih potem, ko so bile vložene. . : Komisija sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklep pa je veljavno sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica navzočih članov. 19. člen Komisija iz 24. člena odloka mora vsakega prosilca o rešitvi prošnje na primeren način pismeno obvestiti. Na višino dodeljenega posojila ima upravičenec pravico do ugovora na upravni odbor sklada v roku 15 dni od dneva, ko je prejel rešitev komisije. Odločitev upravnega odbora je dokončna. 20. 'člen Sredstva, ki so namenjena za posojila upravičencem, naloži sklad pri kreditni banki — ekspozituri Postojna, da le-ta sklepa ustrezne kreditne pogodbe in oprav--lja vse posle v zvezi s krediti. 21. člen Za večja popravila oziroma preureditve (14. člen odloka) se štejejo tista popravila, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na stabilnost objekta ali njegovih delov, oziroma dela, za katera je po ustreznih predpisih potrebno gradbeno dovoljenje Za manjša popravila oz. preureditve je šteti tista popravila, za katera je po ustreznih predpisih potrebna le priglasitev de! in za katera da upravni organ samo potrdilo o priglasitvi. 22. člen Upravni odbor mora poročati o svojem delu in o uporabi sredstev sklada občinski skupščini enkrat letno, po presoji upravnega odbora in na zahtevo skupščine tudi večkrat. 23. Člen O poslovanju sklada obvešča upravni odbor na zahtevo tudi zainteresirane organizacije in občane. Javnost lahko seznanja o poslovanju tudi z informacijami v tisku in radiu. 24. člen Ta statut lahko upravni odbor po potrebi dopolnjuje in spreminja. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot statut. 25. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, ko ga je prej potrdila občinska skupščina. St.: 010-1/69 Postojna, 30. oktobra 1969 Predsednik upravnega odbora Elo GarzaroHi, 1. r. OBČtNA SEŽANA Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1969 sprejela N.m.n Razpored dohodkov glavni 03 Znanstvena, kulturno-pro- svetna dejavnost 04 Socialno skrbstvo 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost 07 Delo državnih organov 12 Dejavnost krajevnih skup- nosti 13 Dejavnost družbeno-politič- nih organizacij in društev 14 Negospodarske investicije 16 Gospodarski posegi 17 Proračunske obveznosti iz preteklega leta 18 Obvezno vlaganje v rezervni sklad * 19 Nerazporejeni dohodki Skupaj razpored dohodkov Znesek dinarjev 290.933 1,291.500 204.000 655.000 3,858.086 400.000 424.470 716.526 48.000 81.180 83.000 44.290 8,096.985 Na podlagi 9., 14. in 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69 in št. 40/69), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 62/64) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1969 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1969 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sežana za leto 1969 (Uradne objave št. 7/69 in 14/69) se spremeni tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 1969 obsega: dinarjev — dohodke v znesku 8,256.985 ki se zmanjšajo za celotni prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki se odvede na poseben račun občine 160.000 Ostane za financiranje proračuna 8.096.985 Razporejeni dohodki v znesku 8,052.695 Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) v znesku 44.290 2. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v novi bilanci občinskega proračuna za leto 1969. ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969. Št.: 400-6/68 Sežana, 29. decembra 1969 Predsednik Stanc Čehovin, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO 1969 1 2 3 6 7 9 Dohodki Vrsta dohodkov Prispevki Davki Dohodki organov in razni drugi dohodki Qopohiilnn sredstva SRS Prenešena sredstva po ZR Znesek dinarjev 2,783.044 4,118.500 949.870 38.000 89 000 118571 8,096.985 I. Splošne določbe * 1. člen Prispevki in davki občanov se v občini Sežana določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69 in št. 40/69) temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64), po tem odloku ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. H. Prispevek iz delovnega razmerja 2. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek iz delovnega razmerja) se obračunava in plačuje po stopnji 2,3%. 3. člen Prispevek iz delovnega razmerja se obračunava in plačuje, od pavšalnih osnov za tele kategorije dohodkov: I. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih, in gospodarskih pomočnikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih; 2. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih, lovcev, zaposlenih pri lovskih družinah, in oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev. Mesečna pavšalna osnova za osebe iz 1. točke prejšnjega -dstavka znaša 200 dinarjev, za osebe iz 2. točke pa 300 dinarjev. III. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 4. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) se obračunava in plačuje po določbah republiškega zakona. 5. člen Katastrske občine se razvrstijo v. štiri skupine, za katere se določijo , različne stopnje občinskega prispevka od kmetij' 111/A skupina zajema naslednje katastr* ske občine: Dutovlje, Križ, Sežana, Tomaj in Utovlje....... . - . - ' * * - 154 *URADNE OBJAVE« St. 24 — 31. decembra 1969 111/B skupina zajema naslednje katastrske občine: Avber, Kazlje, Komen in Sveto. IV/A skupina zajema naslednje katastrske občine: Brje pri Komnu, Dane pri Divači, Divača, Dolnje Ležeče, Dolenja vas, Famlje, Erzelj, Gabrče, Gornje Vreme, Hruševica, Hrpelje, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kopriva, Krajna vas, Lokev, Mali dol, Merče, Naklo, Ocizla, Pliskovica, Potoče, Povir, Prešnica, Rodik, Skopo, Senožeče, Škofije, Škrbina, Štorje, Tomačevica, Veliki dol. Voglje, Volčji grad in Vremski Britof. IV/B skupina zajema naslednje katastrske občine: Artviže, Barka, Brezovica, Bazovica, Brestovica, Draga, Gabrovica, Gorjansko, Golac, Gradišče, Griže, Gročana, Gropada, Hotična, Ivanji grad, Javorje, Kovčice, Kozjane, Laže, Markovščina, Materija, Misliče, Obrov, Podgorje, Podgrad pri Vremah, Poljane, Rakitovec, Ritomeče, Senadole, Slivje, Štanjel, Štjak, Tatre, Trebče, Vareje, Vatovlje, Veliko polje, Veliki Repen in Zazid. 6. člen Občinski prispevek od kmetijstva se obračunava in plačuje: 1. v 111/A skupini po stopnji 17 % 2. v 111/B skupini po stopnji 12 % 3. v IV/A skupini po stopnji 5% 4. v IV/B skupini se ne plačuje občinski prispevek od kmetijstva. Občinski prispevek iz dohodka od gozdov se obračunava in plačuje po stopnji 10%. Ne glede na določbo iz drugega odstavka tega člena se prispevek iz dohodka od lesa kategorije C (drv), določenega za posek, ne plača. 7. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 dinarjev. Zavezanci IV/B skupine so oproščeni prispevka, če njihov skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3000 dinarjev. Oprostitve prispevka iz tega člena se ne nanašajo na osebne dohodke iz gozda in ne vplivajo na pridobivanje materialnih pravic, ki so vezane na višino dohodka oziroma prispevka, če ni v zveznem zakonu drugače določeno. 8. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1 ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 5 let; 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za dobo 10 let. 9. člen Za zemljišče v obmejnem pasu, katerih izkoriščanje je omejeno z odredbo pristojnega organa, se prispevek od kmetijstva obračunava in plačuje po znižanem katastrskem dohodku. Upravni organ, pristojen za odmero, oceni, za koliko je katastrski dohodek nižji zaradi omejitev. IV. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 10. člen Najvišji letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi katerega se določa pavšalna letna osnova, in poprečni letni kosmati osebni dohodek, na podlagi katerega se določa osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku, znaša za posamezne dejavnosti: ANdJUoJl Povprečni Dejavnost — stroka : letni kosmati letni kosmati :nesek os. doh. znesek os. doh. a) Predelava kovin: dinarjev dinarjev 1. kovaštvo, podkovsko kovaštvo 17.000 12.000 2. kotlarstvo 22.000 18.000 3. ključavničarstvo 21.000 18.000 4. kleparstvo 20.000 14.000 5. mehanika 20.000 14.000 6. mehanika koles 18.000 12.000 7. avtomehanika 22.000 19.000 8. avtokleparstvo 22.000 19.000 b) Izdelovanje električnih aparatov in pribora: . 1. elektroinstalaterstvo 22.000 18.000 2. elektromehanika 22.000 18.000 c) Predelovanje lesa: 1. kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij ' 16.000 13.000 2. sodarstvo in izdelovanje kadi 16.000 13.000 3. mizarstvo \ 22.000 18.000 4 tapetništvo in dekoraterstvo 22.000 16.000 d) Izdelovanje tekstilnih izdelkov: 1. pletilstvo (trikotaža) 16.000 13.000 2. moško krojaštvo 16.000 13.000 3. žensko krojaštvo 16.000 13.000 e) Predelovanje usnja: 1. čevljarstvo 16.000 13.000 2. rokavičarstvo 16.000 13.000 f) Izdelovanje živil: 1. mesarstvo in izdelovanje klobas 44.000 24.000 2. slaščičarstvo 25.000 16.000 3. mletje žita za druge 16.000 12.000 g) Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 1. izdelovanje bičev 16.000 12.000 h) Stavbna obrt: 1. instalaterstvo za vodovod, plinska napeljava in kanaliz. 21.000 17.000 2. zidarstvo in fasaderstvo 21.000 18000 3. kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz marmorja in umetnega kamna 21.000 16.000 4. soboslikarstvo in pleskarstvo 21.000 16.000 5. pečarstvo za postavljanje peči in oblaganje peči 21.000 16.000 6. žganje apna 21.000 16.000 i) Obrtne osebne in druge storitve: 1. moško frizerstvo 17.000 15.000 2. žensko frizerstvo 17.000 15.000 3. dimnikarstvo \ 20.000 16.000 4. vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 22.000 17.000 j) gostinske storitve 25.000 20.000 k) prevozništvo z vprego 16.000 12.000 1) druge dejavnosti 20.000 16.000 Najvišje in povprečne osnove iz prejšnjega odstavka se lahko zmanjšajo: ^ 1. zavezancem obrtnih storitvenih dejavnosti, ki so oproščeni plačevanja občinskega prometnega davka; 2. zavezancem, ki zaradi značaja dejavnosti ali iz kakih drugih razlogov ne obratujejo vse leto ali poln delovni čas; 3. zavezancem, ki poslujejo prvo leto, do 25 % osnove, če ne izpolnjujejo pogojev iz prvih dveh točk tega odstavka. 11. člen Prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, ki se obračunava plačuje vnaprej, znaša po strokah: Znesek in Stroka 1. Predelava kovin: a) avtomehanika, mehanika, avtokleparstvo b) ključavničarstvo, kleparstvo, kotlarstvo c) kovaštvo 2. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: a) avtoelektričarstvo, elektromehanika, elektroinstalaterstvo b) elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje 3. Stavbna obrt: a) instalaterstvo za vodovod, plinsko napeljavo in kanalizacijo, soboslikarstvo in pleskarstvo b) zidarstvo in fasaderstvo, kamnoseštvo, tesarstvo 4. Predelava lesa: a) tapetništvo in dekoraterstvo b) kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij c) mizarstvo 5. Predelovanje usnja: al jermenarstvo, sedlarstvo, rokavičarstvo, čevljarstvo 6. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: a) moško krojaštvo b) žensko krojaštvo c) pletilstvo j prispevka v dinarjih od do 500 1.500 150 500 50 200 500 1.500 400 1.200 500 1.500 400 1.200 100 300 500 200 300 1.000 60 200 100 500 100 300 100 300 St. 24 — 31. decembra I960 'URADNE OBJAVE 155 kovinskih predmetov 500 ^ 1.500 150 500 100 300 200 600 80 300 80 200 200 600 * 7. Osebne in druge siontve: a) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih b) moško in žensko frizerstvo c) pranje in likanje perila d) fotografiranje, črkoslikarstvo 8. Godbeniki 9. Mletje žita za druge 10. Druge gospodarske dejavnosti Letni znesek prispevka v razponu po prejšnjem odstavku določi upravni organ, pristojen za odmero prispevkov in davkov, pri tem pa mora upoštevati delovni čas, pridobitno sposobnost, opremljenost, obseg dejavnosti in kraj obratovanja. Osebam, ki opravljajo obrtno dejavnost brez stalnega poslovnega mesta (prostora), določi pavšalni znesek prispevka upravni organ, ki je pristojen za odmero. 12. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) se obračunava in plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: Vrsta dohodka Stopnja 1. od dohodkov transportnih in obal- nih delavcev in dohodkov drugih delavcev, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če nè plačajo prispevka v pavšalnem znesku 20 % 2. od dohodkov od tovorjenja ih spravila lesa 5 % 3. od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev, od dohodkov, doseženih z zbiranjem odpadkov ter od prodaje srečk ip. od sprejemanja vplačil za športno napoved in loto 10 % 4. od vseh drugih dohodkov 20 % Od dohodkov od prevoza mleka se ne plačuje občinski prispevek. 13. člen Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti znašajo: Osnova dejavnost nad do Stopnja 20.000 8 20.000 25.000 * 10 25.000 30.000 13 30.000 35.000 17 35.000 40.000 21 40.000 45.000 25 45.000 50.000 30 50.000 55.000 33 55.000 60.000 36 60.000 14. člen 39 Pri odmeri prispevka od obrtne, storitvene in gostinske dejavnosti se poleg olajšav po določbah republiškega zakona priznavajo še naslednje olajšave: 1. zasebnim obrtnikom in gostincem, ki nabavijo strojno in drugo opremo večje vrednosti od 3000 dinarjev, se prizna olajšava v višini 20% odmerjenega prispevka, vendar ne več kot 2000 dinarjev v posameznem letu oziroma ne več kot 30 odstotkov vrednosti nabavljene strojne in druge opreme; olajšave se priznajo za leto, v katerem je bila izvršena nabava; 2. zasebni obrtniki in gostinci, ki vložijo svoja sredstva ali sredstva iz kreditov (posojil) za izgradnjo novih poslovnih prostorov ali adaptacijo v starih stavbah: če vložijo nad 50.000 do 100.000 dinariev. se oprostijo plačevanja prispevka za dobo 3 let, če vložijo nad 100.000 dinarjev, pa za dobo 5 let, vendar pa ne več kot 5000 dinarjev letno oziroma ne več kot 20 odstotkov ocenjene vrednosti objekta oziroma adaptacije. 15. člen Pri odmeri prispevka od obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo po dejanskem osebnem dohodku, se prizna kot strošek in se odbije od celotnega dohodka ekonomska amortizacija do najvišje stopnje 19 odstotkov letno od vrednosti osnovnih sredstev. V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 16. člen Najnižja osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od intelektualnih storitev) znaša: dinarjev 1. za diplomirane pravnike 22.000 2. za zobozdravnike 22.000 3. za dentiste 20.000 4. za vse druge 17.000 Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je osnova lahko nižja pri tistih zavezancih, ki ne delajo pol delovni čas. 17. člen Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev znašajo: Osnova dinarjev nad do Stopnja 20.000 2 20.000 25.000 5 25.000 3Q.000 11 30.000 - 35.000 17 35 000 40.000 22 40.000 45.000 26 45.000 50 000 30 50.000 55.000 33 55.000 60.000 36 60.000 < 39 V!. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 18. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic) se obračunava in plačuje po stopnji 3%. Izjemoma od določbe prejšnjega odstavka znaša stopnja občinskega prispevka od avtorskih pravic 10% od osebnih dohodkov od avtorskih pravic: 1. doseženih od reklamnih slik. risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besed, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov. reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del: 2. od raznih skic in risb, stripov, križank In drugih podobnih del; 3. artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah; 4. reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih de! na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gos+'tiskih obratih in podobnih prireditvah. w osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, znaša stopnja občinskega prispevka od avtorskih pravic 3%. 19. člen Za odločanje v primeru dvoma, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, imenuje svet, ki je pristojen za finance, posebno komisijo. VH. Davek na dohodek od stavb 20. člen Davek na dohodek od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se obračunava in plačuje po stopnji 50 odstotkov. 21. člen Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, prejeta v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšana za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Če uporablja stavbo lastnik ali uživalec ali če je stavba nezasedena, je davčna osnova enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti, zmanjšana za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe. Osnova iz drugega odstavka tega člena je enaka osnovi iz leta 1967. Izračun letne stanarine izvrši upravni organ, ki je pristojen za odmero davka. 22. člen Stroški vzdrževanja in upravljanja stavb ter amortizacija znašajo 60 odstotkov od letne stanarine iz 21. člena tega odloka. 23. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb izven mesta Sežana, ki se ne dajejo ^ najem. VIH Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 24. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se obračunava in plačuje od davčne osnove po stopnji 20 odstotkov. 25. člen Od dohodka, doseženega od oddajanja opremljenih sob turistom, se ne plačuje davek od premoženja. IX Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 26. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo), se obračunava in plačuje po stopnji 10%. 27. člen Osnova za davek tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. Ta dohodek znaša 50 % od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 28. člen Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov, ki služijo vojaški rok. X. Davek na dobitke od iger na srečo 29. člen Davek na dobitke od iger na srečo se obračunava in plačuje po stopnji 10% od vsakega dobitka, ki presega 100 dinarjev. 136 X!. Prehodne in končne doiočbe 30. člen Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, morajo to storiti najpozneje do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. Ce je napoved skupnega dohodka za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov, ki zavezancu niso odmerjeni do takrat, ko bi moral vložiti napoved za odmero prispevka iz skupnega dohodka, mora vložiti napoved za odmero tega prispevka v 15 dneh od dneva, ko prejme odločbo o odmeri drugih prispevkov in davkov. 31. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradne objave št. 3/68, 19/68, 4/69, 7/69 in 14/69). 32. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. Ne glcde^na določbe iz prejšnjega odstavka se določbe 10. člena uporabljajo za odmero prispevkov tudi za leto 1969. Št. 422-1/68-5 Sežana, 29. decembra 1969 Predsednik Stane Čehovin, 1. r. Na podlagi 26. in 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, 5/68,. 27/68 in 40/68) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1969 sprejela ODLOK O OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V LETU 1970 1. člen Stopnja občinskega prispevka za vzgojo in izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1970 znaša 3,2 odstotka od osnov po prvem odstavku 26. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Med sredstva za vzgojo in izobraževanje se steka tudi 60% od občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter od prispevka iz skupnega dohodka občanov. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St.: 402-7/67-5 Sežana, 29. decembra 1969 Predsednik Stanc Čehovin, 1 r. Na podlagi 52. člena zakona o financiran iu družbeno-političnih skupnosti v SR SloTomii (Uradni list SRS št. 36-196 64) je skupina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1969 sprejela *URADNE OBJAVE« ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE SEŽANA ZA LETO 1970 1. Člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Sežana za leto 1970, se bodo proračunske potrebe občine Sežana začasno financirale na podlagi proračuna za leto 1969 po njegovih splošnih določbah. Začasno financiranje sme trajati najdalj do konca meseca marca 1970 in sme doseči največ 25 % proračuna za leto 1969. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sežana za leto 1970. 3. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko najame skupščina občine Sežana za kritje proračunskih izdatkov posojilo iz rezervnega sklada občine do višine 400.000 dinarjev. 4. člen Svet za finance se pooblašča, da v primeru nezadostnega dotoka sredstev iz virov, določenih s posebnim odlokom, odobri Temeljni izobraževalni skupnosti Sežana posojilo do višine 200.000 dinarjev iz rezervnega sklada občine. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St. 400-4/69-3 Sežana, 29. decembra 1969 ^ Predsednik Stanc Čehovin, 1. r. PREGLED RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA PRVO TRIMESEČJE 1970 (po vrstah) Štev. gtav. namena Razpored dohodkov Začasno financiranje dinarjev 03 Znanstvena in kulturno- prosvetna dejavnost 64.640 04 Socialno skrbstvo 322.870 05 Zdravstveno varstvo 60.000 06 Komunalna dejavnost 166.000 07 Delo državnih organov 918.900 12 Dejavnost krajev, skupnosti 60.000 13 Dejavnost družb, političnih organizacij in društev 93.000 14 Negospodarske investicije 195 900 16 Gospodarski posegi 11.000 17 Proračunske obveznosti iz preteklih let 111.690 18 Obvezno vlaganje v rezervni . sklad 20.240 Skupaj ' 2,024.240 Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36 64. 43 67 in 40/68) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. decembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA SOCIALNO VARSTVO Odlok o ustanovitvi sklada za socialno varstvo (Uradni glasnik, št. 2^66 in 15'66) se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: St. 24 — 31. decembra 1969 ODLOK O USTANOVITVI SKLADA ZA SOCIALNO VARSTVO 1. člen Da se zagotovi sistematično zbiranje in večja mobilizacija denarnih sredstev za potrebe socialnega varstva ter smotrnejša uporaba teh sredstev, se ustanovi sklad za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: sklad). Ime sklada je: »Sklad za socialno varstvo Sežana«. 2. člen Sklad je pravna oseba. 3. člen Sklad ima upravni odbor, ki ima 7 članov. Po dva člana imenuje skupščina občine izmed svojih odbornikov in občinski odbor ZZB NOV Sežana, po enega člana pa imenuje svet za socialno varstvo skupščine, občinska zveza prijateljev mladine Sežana in Kraški zdravstveni dom Postojna — teritorialna enota Sežana. Predsednika in namestnika predsednika izvolijo izmed sebe člani upravnega odbora. Mandatna doba članov upravnega odbora traja 2 leti. 4. člen Sklad ima svoj statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa skupščina občine Sežana. 5. člen Dohodki sklada so: 1. dotacija iz proračuna občine, 2. prispevki delovnih in drugih organizacij, 3. darila in prispevki občanov, 4. sredstva od zavarovalnih terjatev podpirancev, 5. drugi viri dohodkov. Sklad lahko najame posojilo. 6. člen Sklad ima rezervo, ki znaša 3 odstotke letnih dohodkov. 7. člen Sredstva sklada se smejo uporabljati samo za materialno pomoč socialno ogroženim osebam po odloku o socialnih podporah in po odloku o priznavalninah, za preventivno socialno delo in za investicije, ki so v interesu socialnega varstva, še posebno pa varstvo otrok. Sredstva sklada se dajejo praviloma kot dotacije, lahko pa tudi kot posojila. 8. člen Sredstva sklada se razporejajo s finančnim načrtom. Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor, ki pošlje finančni načrt v soglasje, zaključni račun pa v potrditev skupščini občine Sežana. 9. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega od-borp sklada ali član upravnega odbora sklada, ki ga določi upravni odbor. 10. člen Upravne in finančne zadeve za sklad opravlja upravni organ, ki je pristojen za socialno varstvo. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 022-11/69-4 ' Sežana, 9. decembra iona Podpredsednik . Rudi Kodrič, 1. r.